JULIJ M N 8. pobink. 12 P Janez Gaul. 13 T Anaklet 14 S Bonaventura 15 C Henrik J IG P Karmel. M.B. + 17 S Aleksij_ 18 N 9. pobink. 19 P Vincencij Pavi. 20 T Hieronim 21 S Praksed 22 č Marija Magd. 23 P Apolinar + © 24 S Kristina_ 25 N 10. pobink. 26 P An« Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 137 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. JULIJA _ SATURDAY, JULY 17, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Med tem, ko razrvana Španija krvavi, zavlačujejo evropski diplomati reševanje njenega problema. — Anglija t prišla na dan z novim načrtom, s katerim se ne strinja ( niti Francija, niti obe fašistični državi. — Zamotana . situacija. London, Anglija. — Razrvana Španija je že več zadnjih tednov glavni 'predmet, s katerim se bavi evropska diplomacija. Na dnevnem redu je stalno barantanje in prekla-nje glede te uboge dežele, toda kaj malo se je doslej storilo, da bi se barbarski vojni, ki divja tamkaj in ki se je po zaslugi tujezemskih držav razvila v grozotno mesarje-nje, napravilo konec, ali pa, da bi se jo vsaj omililo. Pri vsem "človekoljubnem" delu, ki ga vrše diplomati točasno, gre vsaki posamezni državi Za to, da pridobi čim največ za interese, ki jih ona sama zastopa. Anglija je prišla zopet z novim načrtom za rešitev španskega vprašanja, ki bi bil z njenega vidika najboljši. Pripomniti je pri tem, da bi Anglija prav nič rada ne vi-- deJa zmage v Španiji, niti ene, niti druge stranke. Njena najbolj idealna rešitev sedanje vojne bi bila v tem, da se vladni in nacijonalisti do onemoglosti drug druge pobijejo. Njih novi načrt je zato tudi stavljen v tem smislu V njem se namreč dovoljuje nacionalistom vojevalna pravica, s čimer bi se priznale generalu Francu enake pravice do bojevanje kakor madridski vladi; na ta način bi se z nacijonalistov izbrisal žig uporništva, katerega v inozemstvu, izvzemši v Nemčiji in v Italiji, se vedno nosijo. Ta točka angleškega načrta je za obe omenjeni fašistični državi povse dobrodošla in jo podpisujete z obema rokama. Kaj malo pa ste pri volji pristati na drugo točko načrta, namreč, da se imajo tujezem-ske čete takoj odstraniti iz Španije, ne glede na kateri strani se bore. Da bi na to točko fašisti pristali ali pa dovolili, da bi se izvajala, je kaj malo pričakovati. Zato so pa tudi Francozi nasprotni celotnemu načrtu, ki ga imenujejo naravnost sramotni dokument. Francija ve, da ste Nemčija in Italija pošiljali skoraj skozi celo leto svoje čete nacionalistom na pomoč in ste to delale pod vsakovrstnimi krinkami tudi potem, ko ste ze pristali na nevtralnostni Pakt. Kakšno garancijo morete zdaj nuditi, da boste v naprej držali svoje roke proč od Španije? . Sicer pa je celotna situacija dp skrajnosti zamotana in •1e njena končna rešitev še kaj daleč. To zavlačevanje pa je ravno nekaj, kar si žele An^ ? še bolj pa Nemčija in Italija. . Li«t "Am. Slovenec" je last katoliških Slovencev ^ perilo. Kdor podpira katoli-»«' list "Am. Slovenca," pod katoliške Slovence v Ame r»ki. NOVI SPOPADI NA KITAJSKEM Nevarnost vojne čimdalje več- ja. Peiping, Kitajska. — Med japonskimi in kitajskimi četami je prišlo ta četrtek do ponovnega spopada 10 milj južno od tega mesta. Krivdo za spopad zvračujejo. drug na drugega. Dočim je pošiljala Japonska doslej svoje čete v tukajšnje ozemlje le iz Mandžurije, je pa v četrtek vrhovna vojaška oblast v Tokio objavila, da bodo poslane čete semkaj tudi iz Japonske same. A tudi na Kitajskem čimdalje bolj narašča bojno razpoloženje. Celo komunisti, ki so se doslej bojevali proti vladi, so se izrazili, da so pripravljeni, iti v vojno proti Japonski pod vodstvom Čiang Kai-šeka. KAKO SE JE DEČEK "POBOLJŠAL" Newark, N. J. — Neki tukajšnji enajstletn' deček je imel slabo navado, da ' je ukradel vse, kar je mogel, bodisi doma, bodisi od prijateljev. Ko ga drugače niso mogli nikakor poboljšati, so se člani1 nekega društva za oskrbo mladine odločili, da bodo dečka peljali v tukajšnji muzej, upajoč, da bo kulturna atmosfera moralno vplivala nanj. Deček je ubogal in je zadnji teden tudi večkrat obiskal muzej. Nenadno pa je iz muzeja izginila neka japonska dragocenost, katere vrednost računajo do $15,000. Sum je padel na tega dečka, ki je tatvino tudi priznal. --o- PEKEL NI ZA VSAKOGAR STRAŠEN Anchorage, Alaska. — Kakor se je neki španski misijonar izrazil, je tukajšnjemu prebivalstvu, Eskimom, pekel vse prej kakor pa kraj groze. Tukajšnja dežela je mrzla in ljudje morajo večkrat do 150 milj daleč nositi les za kurjavo. Ako torej kdo pride in jim pove, da gori v peklu večni ogenj, jim s tem vzbudi bolj željo kakor pa strah pred peklom jn prično nato delati ravno tiste reči, katerih bi ne smeli delati, samo, da se rešijo mraza. FRANCIJA RAZKAZALA SVOJO SILO ' Pariz, Francija. — Preteklo sredo je Francija obhajala svoj praznik svobode, namreč obletnico, ko je ob začetku revolucije bila zavzeta državna ječa, takozvana bast'lja. Vršile so se na ta dan velike vojaške parade, pri katerih je država pokazala svojo oboroženo moč. Povdarili pa so govorniki, da je ta sila namenjena za obrambo in ne za napad. TESLA IMA VE-LIKENAČRTE Električni žarek namerava poslati na luno. New York, N. Y. — Slavni iznajditelj Nikolaj Tesla, rodom Jugoslovan,ki ima okrog 700 ameriških patentov na svoje razne električne iznajdbe, ima velikanske načrte za bodočnost. Dasi je mož praznoval preteklo nedeljo že svoj 81. rojstni dan, je še vedno neumorno delaven. Med najnovejšimi njegovimi načrti je eden ta, da bo ustvaril 100 milij onov voltov močen električni žarek, s katerim bo lahko dosegel druge planete; izbrati pa si namerava za ta poizkus luno, češ, da bodo zvezdoslovci z daljnogledi lahko opazovali učinek. -o- SUROVOST, KI JE BILA NA MESTU Chicago, 111. — V neki hiši na Grove in Church st v predmestju Maine je v sredo zjutraj 35 letni Wm. C. ITin-derlider izvršil surov čin, ki bi bil drugače kaznjiv, toda v tem slučaju je bil hvalevreden. Svojo ženo in svojega sinčka je pahnil skozi okno 20 čeveljev globoko. Bil pa je to edini način, da ju reši, kajti hiša je bila vsa v ognju in nobenega drugega izhoda ni bilo. Žena in sin sta se po-mišljala pred globokim skokom, toda mož je energično stopil vmes in opravil svoje delo ter nato še sam skočil za njima. -o- ENI PRIŠLI, DRUGI ODŠLI New York, N. Y. -1 Isti dan, ko so trije ruski letalci prileteli iz Moskve v Kalifornijo preko severnega tečaja, zadnjo sredo, so pa trije drugi ruski letalci, ki so 20. junija izvršili isti polet, odpotovali na ladji Normandie iz Amerike. Ti trije letalci, Cekalov, Bajdukov in Beljakov, so se skozi 25 dni razgledovali po Ameriki in bili med tem časom gostje vlade, znanstvenikov in industrijalcev. KONEC ISKANJA ZA AMELIJO Honolulu. — Kakor je bil|D včeraj poročano, so se ameriške mornariške oblasti odločile, da to soboto končajo z raziskavanjem Pacifika za izginulo ameriško letalko Amelijo Earhart. Kljub strahoviti vročini so letalci pregledali okrog 182,000 kvadratnih milj, a za letalko ni nobenega sledu. KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Najnovejši produkt na nemškem trgu je milo, ki je izdelano iz izvlečkov iz premoga. Dasi je to samo nadomestilo za pravo milo, ga vendar oglašajo kot lepotilno sredstvo. Pene ne daje od sebe nobene. — Buenos Aires, Argeuti-' na. — Neka potniška ladja, ki je prišla iz New Yorka, je zadnjo sredo zadela v Plate reki v neko tovorno ladjo in bila občutno poškodovana. Rešenih pa je bilo vseh 49 potnikov na njej. — Cardiff, Anglija. — Angleški kralj Jurij je preteklo sredo obiskal tukajšnje wale-ško mesto. Na sprejemni pozdrav, ki so mu ga priredili, pa ni ustmeno odgovoril, marveč je zastopnikom mesta izročil pismeno zahvalo. Kakor znano, kralj jeclja. --o-- STAVKA VOZNIKOV TRU-KOV V MICHIGANU Lansing, Mich. — Opolnoči med sredo in četrtkom je unija voznikov v državi Michigan proglasila splošno stavko vseh voznikov trukov. Pogajanja z lastniki trukov so se razbila, ko ti niso hoteli pristati na zahtevo po zvišanju plač. -o- KOPEL TEMU DEČKU NE UGAJA Chicago, 111. — Kakor večina malih otrok, je tudi sedem let stari Jerry Nichols sovražnik vode in mila. Pretekli torek zvečer, predno 'je bilo čas iti v posteljo, ga je nameravala mati zopet podvreči tej neprijetni operaciji. Jerry pa se je skrivaj izmuz- ODLOČNOST PREDSEDNIKA Predsednik ne bo pustil, da bi predlog o sodišču padel v pozabljenost. Washington, D. C. — Med tem, ko so bivši nasprotniki in prijatelji pokojnega senatorja Robinsona, ki je zadnje dni podlegel nenadni smrti, polni hvale o tem možu, so se pa obenem nasprotniki znanega predloga za reformo vrhovnega sodišča v prvem hipu vdali upanja, da se bo debata o tem predlogu nehala in bo cel predlog padel v pozabljenost ko je padel njegov glavni borec. S precejšnjim razočaranjem in z nevoljo pa so ti krogi začuli vest, ki je prišla iz Bele hiše, da se bo borba za ta predlog nadaljevala iz isto odločnostjo kakor doslej. Preveč važnim namreč smatra predsednik ta predlog, da bi ga pustil pasti v pozabljenost. Z njim bi namreč pustil, da še v naprej kraljujejo z neomejeno oblastjo stari možje, ki so se izkazali kot izraziti zagovorniki nenasitega apeti-ta kapitalističnih mogotcev po nadvladi in denarju. Dokler bodo možjje s takimi okostenelimi nazori sedeli na čelu Amerike, bo vsaka socijalna reforma nemogoča in je torej predsednikova odločnost, da se borba o sodnem predlogu nadaljuje, povse razumljiva. Uradne pogrebne svečanosti za pokojnim senatorjem Robinsonom so se vršile ta petek v Washingtonu, katerim je prisostvoval tudi predsednik Roosevelt. Truplo se je nato odpeljalo v senatorjev domači kraj,' Little Rock, Ark., kjer bo v nedeljo položeno k počitku. Iz pMugostavije Žalosten dogodek v Mostah pri Komendi, kjer je gostilničar Jerman z motiko in kolom do smrti pobil svojega sovražnika. — Dve žrtvi strele v Skomarju na Štajerskem. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. nil iz hiše. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Bil?, je obveščena policija, toda tudi njeno delo je ostalo brez uspeha. V sredo zjutraj je mati nato slučajno pogledala v neki stari kovček, ki je stal za njihovo hišo, 4801 Winth-rop ave., in tam na?la pogrešanega Jerrya sladko spečega. IZGREDI VOJNIH VETERANOV V BELGIJI Na prvi pogled bi se sklepalo, da kaže slika pretep med stavkarji in policijo pred kako ameriško tovarno, kajti takih prizorov smo se zadnje čase ze zelo navadili. V resnici pa je bila ta slika vzeta v belgijskem glavnem mestu Bruselju, ko so nedavno vprizorili tamkajšnji vojni veterani demonstracije, hoteč navaliti na parlament. Veterani namreč zahtevajo, da se mora še naprej gojiti sovraštvo izza svetovne in se ne sme izreči nikako pomiloščenje za osebe, ki so bile med vojno zaprte zaradi simpatij napram Nemčiji. Tragičen konec sovraštva Kamnik, 24. junija. — Vsa okolica Most pri Komendi se zgraža nad zverinskim umorom, ki ga je izvršil včeraj gostilničar Kepic Janez, p d. Jerman iz Most pri Komendi. Že dolgo časa sta živela v Mostah Kepic Janez in invalid Kern Filip v sovraštvu med seboj. Včeraj okrog pol sedme zvečer sta se pa zopet nekoliko sporekla in v Kepicu je vzplamtelo. Zvabil ga je pred svojo gostilno, kjer se je prepir nadaljeval. Kepic je v hipu pograbil za motiko, ter dvakrat z vso močjo zamahnil po Kernovi glavi. Kern je tre-notno še ostal pri zavesti in odšel v vežo, Kepic pa za njim, kjer je zopet pograbil ob zidu slonečo lato iz trdega lesa in nadaljeval z udri-hanjem po Kernu. Ves s krvjo oblit se je Kern zatekel proti vratom, ki vodijo na dvorišče, kjer je na dvorišču padel na obraz in nepremično v popolni nezavesti obležal. Tudi to še ni bilo zadosti Kepicu in je za vsako sigurnost še nekajkrat zamahnil po Kernu. Ko je videl, da se njegova žrtev le ne gane, je lato odložil in odšel kot, da se ni nič zgodilo, po vasi. Kern je dobil hude udarce po vsem telesu, na glavi pa ima dve veliki zevajoči rani. Iz ene je drla kri, iz druge pa so izstopili možgani. Težkim poškodbam je Kern podlegel. — Kepica so prijeli orožniki. -o- Strela Maribor, 19. junija. — Zgodaj — ni še se začelo niti poletje, so začele divjati pri nas silovite nevihte, ki so že žal zahtevale nekaj človeških žrtev. Takšna nevihta z udari strele'in grmenjem se je razdivjala nad južnimi uo-bočji Pohorja. V Skomarju, eni najvišjih vasi na Štajerskem in domovini slovitega "pohorskega" pesnika Vodov-nika, je zahtevala strela kar dvoje žrtev. Nevihta je zajela na polju posestnico Veroniko Kovše in obe njeni delavki Barbaro Tepej in Antonijo Mirnik. Silna ploha, ki se je nenadoma vlila, je pognala vse tri ženske v zavetja mogočne smreke, ki stoji precej samotno. Komaj pa so se stisnile pod goste veje smreke, že je udarila strela v drevo. Razklala ga je od vrha do tal, pri tleh pa je zadela v ženske, ki so tam iskale zavetja. Vse tri je oplazilo ter so obležale negibne. Cez nekaj časa, ko se je nevihta polegla, je (prišel posestnik Anton Kovše gledat na polje, kje je žena in delavke, ker jih ni domov. Našel jih je nezavestne pod razklano smreko. Ves prestrašen je od-hitel v vas po pomoč. Vašča-ni so mu pomagali ponesre- čenke zanesti na dom, kjer so ugotovili pri Tepejevi in Mir-nikovi samo smrt, dočim je posestnica Veronika Kovše prišla po daljšem umetnem dihanju zopet k sebi. -o- Nesreča v Žirovnici Z reševalnim avtomobilom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 36 letni železničarski premikač Jože Rozman. Peljal se je s kolesom po cesti in med vožnjo tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe na glavi in nevaren pretres možganov. -o- Čudna nezgoda Dva kmeta sta v Celju predala svojo vino in se pozno zvečer z volmi in vozmi vračala proti domu. Na Sp. Bregu sta napojila voli, nato vozila naprej. Prvi je prišel domov okolu polnoči, drugi' pa šele ob dveh zjutraj, brez volov in brez voza, samo bič je imel v roki. Ko so ga vprašali, kje ima voz in voli, je rekel da ne ve, ampak samo domneva, da je v hipni zmedenosti stopil z voza in korakal poleg njega. Popolnoma se je šele zavedel pri Suhi veji in ker ni opazil poleg sebe volov in voza, je menil, da sta vola sama šla za prvim vozom domov. O vozu in volih ni ne duha ne sluha, četudi za njimi poizvedujejo orožniki. -o- Smrtna kosa V Gornji Lendavi je umrl 23. junija župnik Rudolf Bendarik. — Na Jezerskem je umrl tam bivajoči upokojeni župnik Janez Drunecky. Rojen je bil v Sveticah na Češkem leta 1867, v mašnil a posvečen v Celovcu leta 1892. Služboval je v Črni, Požarni-ci, Libeličah, Bilčovcu, Sv. Jedreti pri Volšpergu, v Med-gorju in v Podgorju v Rožu, /odkoder je kot begunec prišel na Bled in v Begunje ter od tam na Jezersko. ---o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" »»»»»»»»»»»»»»»»»'.."UM MM V M! KRAJ pošiljamo po dnevnem kuazu. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55 _____________ 100 $ 5.00___________ 200 $ 7.20 .............. 300 $11.65 .............. 500 $23.00 ..............1000 $45.00 ..............2000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50 ____________ 100 $ 12.25 ___________ 200 $ 30.00 ............ 500 $ 57.00 ............1000 $112.50 ...........2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L P lima ž 1 'AM ERIK AN SKI SLOVENEC Sobota, 17. julija 1937 A.MERIKAKSKI SLOVENEC \ Izdaja EDINOST PUBLISHING CO. ■redništva ia |M» W. Cermak RdL, Chicago ČAKAL Sm vil C*ceU leto _ Za pol leta — Va četrt leta ... Za Chicago, Za celo lete _ Za pol Vet* — Za četrt leta _ -45.00 _ £50 _ 1.50 .$6.00 .. 3j00 .. 1.75 EDINOST PUBLISHING GOL 1849 W. Cermak RcL, ČAKAL SSM JSM For oae year For half a year For three Chicago, For one year - For half a year _ For three months . 2-50 _ USB JS6M 3JX 1J5 važnega kro vsaj dan m Ml' čas do četrtka ■redaiitvo ne moča. mm za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm-A dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedna je ,__Ne dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, 4o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tam veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the port office at ^Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.______ tern oziru! Vsem onim, ki se za to gibanje zanimajo prosimo, da se poslužijo posebnega oglasa v tem listu. Preberite oglas, izpolnite in izrežite kupon in ga čimprej pošljite na ki je delo v tovarni ustavila, vtegne tukaj zbuditi sum, da je mogoče tudi županu pisal grozilno pismo Slovenec in da so morda Slovenci bili v zvezi z ome- Upravo "Amer. Slovenca". Pomagajte stvari, da se čim- nj-en0 razstrelbo. preje pojavi med nami nov list — mesečnik. Sami storite svojo dolžnost — pa tudi pri društvih spregovorite svojo besedo v ta namen. Le na ta način, bomo uspeli in si postavili spomenik, ki bo ohranil pred pozabo bogato in zanimivo zgodovino slovenskih pijonirjev in našega naroda v Ameriki. Dvignimo se in agitirajmo za novi list — mesečnik! (Konec) Zapisali smo že in ponovno povdarjamo, da društva vsakega naroda so nekaka hrbtenica pri kulturnem in prosvetnem gibanju in delovanju. Tudi pri nas katoliških Slovencih je to potrebno. Zato še enkrat apeliramo na vsa naša katoliška društva, na vse članstvo naših katoliških društev, da naj vzamejo akcijo glede ustanovitve novega lista—mesečnika na znanje in v pretres na svojih prvih sejah in naj če le morejo postanejo član te potrebne in važne akcije. Prijatelji katoliškega tiska, spregovorite besedo o tem na prihodnjih društvenih sejah. Obenem pa apeliramo ponovno na vse posameznike in na vse slovenske družine, da se naj pridružijo temu gibanju. Postani vsak ustanovnik, če ti je le mogoče, takoj če le mogoče, če ne pa čimpreje moreš. Pokažimo, da je med nami katoliškimi Slovenci še toliko moči, da si lahko ustanovimo en tak mesečnik, če le hočemo in imamo le nekaj cfobre volje za tako stvar. V Ameriki pravijo, da biva še vedno do 180,000 Slovencev, to je priseljenih Slovencev. Ako so te številke pravilne, tedaj, če bi bilo tudi res to, kar pravijo nasprotniki, da je dve tretjine naroda pod njihovo marelo, kar ne bo res — ali kljub temu če bi bilo, ostane še vedno okrog 60,000 katoliških Slovencev in ali med temi ni toliko moči, da bi spravili skupaj $1000. za tak ustanovni fond in pa 1000 predplačanih naročnin? Je to res nemogoče? Kaj pravite na to katoliški rojaki po naselbinah? Niti 2c. bi ne prišlo na posameznika v takem slučaju? Ali je pa potreba in važnost za močnejši katoliški tisk, predraga reč, če bi moral za isto utrpeti vsak 2c.? Kaj pravite h temu? Pomislimo vendar malo, kako malenkostna stvar bi bila to, če bi vsi skupaj prijeli in se odzvali za to skupno potrebno stvar? Zato pa predramimo se in dvignimo agitacijo za to potrebno stvar. Zopet ugovarjajo nekateri, češ, ni napačna stvar in tudi potrebna je, ampak že kasno je. Drzni ste, da se upate zdaj ob 11. uri našega življenja v tej zemlji klicati v življenje tak list. Tudi taki niso proti stvari. Lepa se jim zdi drugače, samo kasna, že prekasna se jim zdi, pa zmajujejo z glavami. To stališče bi bilo na mestu, ko bi nasprotna fronta držala roke križem. A te navade nasprotniki nimajo. Ti poznajo samo delo in pa borbo. Zato ne bo naše delo nikdar prekasno, niti tri dni pred smrtjo zadnjega Slovenca v Ameriki bi ne bilo prekasno, če je nam v pravem pomenu besede za duše naših rojakov toliko in tako, kakor zna nam človeške duše ceniti sv. pismo. Iz tega vidika bo potreba našega dela in gibanja tekla prav do zadnjih dihljajev našega narodnega in verskega življenja v tej' zemlji. Zakaj borba za nazore in ideje bo trajala, dokler ne bodo odpeljali na pokopališče zadnje naše rojake v Ameriki. Zato ni prekasno. Veliko je sicer zamujenega — to mi povdarjamo že desetletja — ali prepozno nikdar. Dokler živimo, dokler smo tukaj, smo tukaj zato, da delamo, da se borimo, da širimo ideje krščanstva in da omejujemo in zavstavlja-mo pogubonosno delovanje sovražnih sil brezverstva. Imamo prav ali ne? Kdo more nam dokazati, da smo v napačnem ? Zato proč z vsemi takimi pomisleki in primimo vsi za skupno delo, da storimo še, kar moremo in kar od nas važnost in pomen tega vprašanja zahteva. Kvišku glave katoliški rojaki po vseh naselbinah! Primimo za delo. Spali bomo dolgo, dolgo, ko bo nas odvedla smrt iz tega življenja. Zdaj pa dokler, živimo, ni čas, da bi dremali in spali — zdaj je čas dela in borbe. Nas i>i Stvarnik poslal na svet, da bi mu tu na svetu tratili dragoceni čas, ampak da delamo, da se borimo, da ustvarjamo! Zato smo tu! Zato še enkrat apeliramo na vse naše zavedne katoliške rojake po Ameriki! Vzemite te vrstice v resen pretres in preudarek. Storite, kar vam veleva vest in srce v GROZILNO PISMO IN SE KAJ DRUGEGA Johnstown, Pa. Zal, da moramo iz naše naselbine kaj takega poročati. Vsak zaveden rojak Slovenec, pa naj bo veren ali neveren, bi moral skrbeti za dober glas in ugled svoje naselbine in bi mu čast naselbine morala biti obenem čast njega samega, a škandal, za katerega se je našel v naši naselbini izvržek najnižje vrste, pa je za našo naselbino madež, katerega nas je v dno duše sram. Pred nekaj dnevi je namreč tukajšnji naš priljubljeni in za vse dobro vneti pomožni župnik pri sv. Tereziji Father Pij us, prejel grozilno pismo, v katerem se ga obdolžuje, da je v nedeljo 27. junija v cerkvi kričal, da je štrajk končan in da je gonil štrajkujoče delavce na delo in se mu zato grozi, da jo bo dobil, ko j se bo peljal s karo; grozi se ob-(in popolnega sužnja. Kdor tega ti katoliškim štrajkarjem in njih duhovnikom in s pisanjem grozilnih pisem, si jo tudi ne bodo, ker bo javnost lahko na nje kazala kot na nevarne elemente in atentatorje. Taki borilci za korist in zmago delavstva, kot je pisec omenjenega grozilnega pisma, so pač večji sovražniki, škodljivci in ovira delavskemu gibanju, kot pa so stavkokazi. Njim ni za korist delavstva in za zmago nad brezvestnim in krivičnim kapitalizmom, temveč jim je le za zmago nad cerkvijo, nad vero, nad katolicanstvom, za zmago nad duhovniki in vsemi, ki imajo še kaj vere v sebi, pa so za ceno te zmage pripravljeni cel svet pahniti v največjo nesrečo, pripravljeni žrtvovati delavsko korist in narediti delavca še veliko večjega siromaka, kot je sedaj, narediti ga največjega enem tudi Fathru Snoju, torej, da jo bosta oba dobila po glavi. Na koncu pisma pa je pripomba, da naj to Father Pij us v prihodnjo nedeljo 4. julija prekliče, če ne, da bo tepen. Da Father Pij us ni o štraj-ku in o delu ne govoril, ne kričal, za to je priča polna in precej prostorna naša cerkev. Dotičniku, ki se je tak© ponižal, da je mogel storiti ta ogabni korak, da je pisal to grozilno pismo, se je mogoče sanjalo in se mu je vsled njegovih že itak prismojenih možganov pod vplivom "munšajna" le zdelo, da v cerkvi sliši Fathra Pijusa kako kriči in goni štrajkarje na delo, pa je mislil, da je to resnica. V tem slučaju bi se dotičnik moral prej informirati, če je to tudi resnica, kar se mu je sanjalo in zdelo, predno je pisal tako pro-staško grozilno pismo, ali pa potem, ko je po pomoti ali prevari obdolžil Fathra Pijusa, da je na ta način govoril o štrajku in delu, to preklicati, ko je Father Pij us na mesto preklicati dokazal v drugo nedeljo, da to ni resnica, temveč laž in obrekovanje, za kar je priča cela cerkev. Seveda, če bi bilo dotičniku kaj mar za resnico, za ugled slovenske naselbine, za ugled delavstva, za njega korist in za zmago njega v pravičnem boju za svoje pravice, kajti če si delavci ne bodo pridobili javnosti, da bi z njimi simpatizirala in način njih borbe za svoje pravice in za zboljšanje svojega položaja odobravala, na dostojen in gentle-manski način, s kakimi izgredi, še zdaj ne sprevidi in spozna, je tisočkrat s slepoto vdarjen, da sploh nobene stvari ni več zmožen sprevideti in spoznati. Vi'edno je pri tem omeniti, da smo do zdaj menda še pri vseh štrajkih v večji ali manjši meri opazili, da se je od gotovih strani hotelo kar prisiliti, da naši katoliški duhovniki obveljajo za sovražnike delavcev, d°čim se v isti sapi trdi, da duhovniki želijo dobro le samim sebi, delavcu pa želijo, da bi se mu čim slabše godilo in da bi čim manj zaslužil. Zato pa ljudje, ki ste še zmožni zdrave razsodnosti, povejte, ali si ti dve omenjeni trditvi ena drugi ne nasprotujeta? Kako bi vendar duhovnik mogel samemu sebi želeti clobro, če želi delavcu slabo in kako bi mogel delavcu želeti slabo, če sebi želi dobro? Saj mora vendar vsakemu biti jasno, da to, kako se duhovniku godi, je odvisno od tega, kako se delavcu godi. Zato nam vendar enkrat razrešit^ to uganko, kako sa naj duhovniku dobro godi, če se slabo godi delavcu in nima s čim podpirati cerkev in duhovnika, kako naj duhovnih živi dobro in v izobilju, če delavec strada in živi v pomanjkanju?! In če ne morejo najti nič kaj takega resničnega proti duhovnikom, si pa kaj izmislijo, kot kaže obžalovanja vreden slučaj v naši naselbini, ko je pisec grozilnega pisma, seveda brez podpisa, se drznil tako nesramno lagati v pričo cele župnije. Ker je dobil grozilno pismo tudi župan našega mesta in je razstrelbami, s hujskanjem pro- bila tudi razstrelba vodnih cevi, ■E=--iili. - m ..... ■ .' To grozilno pismo, ki je zbudilo stud in ogorčenje vseh poštenih in pametnih ljudi, pada kot temna senca na našo narodnost in na delavstvo. Obenem je pa tudi nad vse slabo spričevalo, za tiste zagrizene in strupene proti verske liste, ki s svojim neprestanim hujskanjem proti vsemu kar je krščansko, pa naj bi bilo za delavstvo še tako koristno, vzgajajo ljudi, ki za narodnost niso nič prida, za delavstvo niso koristni, zgubljeni za vse dobro, zmožni vsega hudega, zmožni groziti z atentati. Zato je protiverski tisk le največja sramota in nesreča za narod. Vsa čast in priznanje Father Pijusu, ki je bil zaveden delavec, bil tudi kmet in bil celo v vojski in je v obilni meri sam skusil, kako trpin živi. Kot zaveden delavec, ki je lahko vsakemu delavcu v zgled, je še več let tudi potem, ko se je šolal, plačeval delavsko unijo, za kar ima dokaze v rokah. To grozilno psmo pa ni naperjeno le proti našima duhovnikoma, temveč obenem tudi proti vsem župljanom cerkve sv. Terezije in podružne cerkve sv. Ane, izmed katerih je mnogo štrajkujočih delavcev, ker duhovniki niso tukaj radi sebe, temveč radi nas delavcev in kdor je proti našim duhovnikom, je s tem tudi proti nam, pa naj še tako trdi, da je za delavstvo, da je zaveden, napreden, naroden, da je za "demokracijo". Ker se pisec dotičnega grozilnega pisma na poziv Fathra Pijusa v nedeljo 4. julija, da naj se v gotovem času zglasi pri njemu, še do zdaj ni zglasil ali sporočil, da je to naredil le; vsled kake pomote ali prevare in ne iz hudobije,, je to gotovo znamenje, da je to storil le iz zlobe in blaznega protiverskega fanatizma. Zato poročamo o tem dogodku, ko bi sicer ne poročali, ker bi v takem slučaju stvar ne bila tako huda, kakor je. And. Tomec -o- SLOVENCI PRIČAKUJEJO PRIHODA DR. FRANCA TRDANA Cleveland O. Cela slovenska kolonija v Clevelandu željno pričakuje dr. Franca Trdana, profesorja gimnazije in semenišča v Ljubljani, ki pride zaeno z Mr. Julius Slapšakom, direktorjem šol v Ljubljani, kateri je oče Rev. Julius Slapšcka, župnikovega pomočnika cerkve sv. Lovrenca tukaj v 0'e-velandu. S tema dvema pride Mr. Joseph Grdina, promi-nentna osebnost v tukajšnjih slovenskih krogih, ki se k(Vk tajnik zelo zanima in veliko deluje v korist Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pričakuje se, da pridejo v soboto 17. julija. Omenjena dva odlična gosta iz stare domovine, sta bila povabljena v Ameriko, da bosta prisostvovala in sodelovala pri postavitvi in odkritju kipa Ivana Cankarja v Jugo- slovanskem kulturnem vrtu v nedeljo 25. julija. Cankar je zaslužen slovenski pisateljski umetnik, da ga lahko primerjamo slovečemu ameriškemu pisatelju in pesniku Fdgar Allen Poe, katerega burno življenje, kot je znano, ga je večkrat privedlo v nasprotje s cerkvijo in državnimi zakoni, dokler ni končno na smrtni postelji prestopil v katoliško cerkev. — Cankar priznan kot največji slovenski pisatelj, je spisal mnogo svojih del, ko so prevedena v mnoge druge jezike. Zaradi teh njegovih velikih pisateljskih zaslug, je odbor mesta Ljubljane podaril Cankarjevo soho, ki bo postavljena v naš kulturni vrt. V sredo, 21. julija se vrši slavnosten pozdravni banket v počast dbšlima gostoma v dvorani cerkve sv. Vida. Banket bo vodil sam preč. g. nasvete. Prav gotovo bi te bili poslušali, če bi jim tudi to priporočali, da bi vse katoličane iz jednote izplačali in jih ven vrgli, ker jih ne marate, marate pa njihov denar. Tudi jaz bi bila za mojo družino precej stotakov na boljšem in še marsikdo v tukajšnji naselbini, kajti večina jih spada k obema jednotama, h KSKJ in SNPJ. Na naši mladini se pa vidi, da neče poznati tega, kar vi naprednja-ki učite, posebno letos ne, ko se ženijo. Imeli smo že približno 10 porok in vsi so se poročili po katoliško, to je cerkveno, nobeden civilno, da-si vsi spadajo h SNPJ. To sem napisala, ker se vedno zaletujejo v katoličane in jih dan za dnem sramote. Mar je to vaša naprednost? Ko ste že katerega naučili, da je šel po vaših potih, se je marsikateri že bridko kesal vse monsignor B. J. Ponikvar. Na J življenje. Imeli smo priliko brati, da je ta ali oni dobil "free ride" do starega kraja in še dva spremljevalca povrhu in ko so ga domači vprašali, kaj ga je do tega privedlo, je potožil, da neki naprednjaki tam v Ameriki, ki učijo, da ni Boga ne posmrtnega življenja in da človek lahko napravi kar hoče, samo da ga nihče ne vidi. _ Take izobrazbe se uče tam v tisti stranki, katero omenjeni T. Z. tako hvali in povzdiguje, da je najboljša. Jaz pa odklanjam tako ponudbo, ko T. Z. pravi, da bi tudi jaz spadala k njim, če bi bila tako podučena, kakor so oni v njegovi stranki. Kaj Tone, naš predsednik Roosevelt je tudi za delavca, vedno se poteguje zanj, ne napada duhovnikov in tudi ne da ni Boga, pa je napravil v štirih letih za delavca več, kot pa bodo vsi "naprednjaki" vse svoje življenje. banketu bodo ugledni, govorniki, kot Rt. Rev. J. J. Oman, Msgr. Vitus Hribar in Rev. A. L. Bombach. Slovesna odkritev sohe bo v Kulturnem vrtu v nedeljo 25. julija. Da bo slavnost izpadla čim bolj slovesno;, se za to delajo velike predpriprave v številnih tukajšnjih jugoslovanski društvih. Nastopili bodo razni Drill Teams, narodne noše, itd. Med vso slovesnostjo se bodo jemale filmske slike, katere bodo potem poslane jugoslovanski vladi, katere bodo £>otem kazali po celi državi. • P, -o- NAROČNICA IZ CANONS-BURGHA PIŠE Cartonsburg, Pa. Spet se oglašam, da malo odgovorim dopisniku "Prosve-te," z dnem 7. junija', ko se eriki T. Z. jezi, da se vanj zaletujem. Ha, ha, jezi te, ko vidiš, da ti dokažem, da pišeš laži namesto resnice. Le po-tolažen bodi, ti bom lahko še več dokazala. — Vedno se hvališ, da ste delavci,napred-J njaki, zavedni in ne vem kaj j še vse, vsi drugi, ki se znate prikupiti vsem, o tistih, ki pa niso vam poslušni, pa pišeš | najgrše stvari. Lepa napred-! nost to. Hvališ se, da te ima-, jo za dobrega tam pri jed-noti in da upoštevajo tvoje R. K. narocnica FARMA NA PRODAJ V Willardu, Wis., se proda farma, obsegajoča 80 akrov, moderno opremljena. Proda se 5: živino in orodjem, ali pa tudi brez živine, kakor kdo hoče. Več se poizve pri lastniku John Lucas, Willard Wis. v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih; BREMEN »« EUROPA Brzi vlak od Bremen in Europa v Bremmer haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujt zmedeni od meščanskega liberalizma, bi vedeli le ljudje iz tiste dobe. Tedaj mladi škof Jeglič je potegnil jasno črto ter s svojo veliko delavnostjo in se večjo ljubeznijo do svojega naroda prekvasil svoj narod duhovno in narodno. Slovenskemu narodu je dal prvo slovensko gimnazijo v Šent Vidu ter s tem otvoril pot slovenskemu višje-sblstvu na lastnih slovenskih tleh. Ko je stopilo na površje zna-110 jugoslovansko vprašanje. Kdo je bil prvi, ki je začel odločno in jasno govoriti za zjedinje-nje Jugoslovanov. Kdo je dal pobudo, da se je slovenski narod tako naudušeno odzval Majski deklaraciji pred 20. leti ter se tako javno izjavil za Jugoslavijo? Nihče drugi kakor naš ve-uki Jeglič. Kdo je šel prav pred 2eleno mizo v Pariz, kjer se je sklepal mir in delalo meje tudi Jugoslaviji. Bil je tam naš ve, ''ki Jeglič, ki je s solznimi očmi r°til naj ne zasužnijo lepe slo-venske zemlje tujcem. Ah, saj ni besedi nikjer, s katerimi bi se, dalo vsaj malce opi-sati veliko delo tega velikega slovenskega rodoljuba našega 8kofa Jegliča. Pred 11. leti je ta veliki pokoj-obifM tudi ameriške Slo-ence. Prišel je na mednarodni evharistični kongres v Chicago 11 Je ob tisti priliki obiskal vse ecje slovenske naselbine po A- S J • Kako ve,iko naudušenje * dvig»n v vseh nas, kako je pozivu narodno in versko zavest V vseh nas. Kdo se ga ne spo-" lnJa. Kakor bi nas prišel last-J slovenski oče obiskat. S ka-wm veseljem smo ga sprejeli. J^• žalostJ° moramo danes P o njegovi smrti. dar IV?', kadar pridei° Jeta, ka-Po x ?VeSko živiJenje izteče ! i dtU Vtne#a Stvarnika, dar H«, pričakovati, Ali ka- ai dober vzoren oče umrje, naj NEPRIJETNE VONJAVE IZ KUHINJE Ni prijetno, če se razne vonjave iz kuhinje širijo po vsem stanovanju. Zato je potrebno, če kuhaš močno dišeča jedila, da je kuhinjsko okno odprto! Važno je seveda tudi, da so med kuho zaprta kuhinjska vrata, Sicer pa lahko razne vonjave omi- peškega prestola, rimski grof in naslovni nadškof garelski se je ' liš. Kadar na primer kuhaš ze-uvrstil med najvišje cerkvene dostojanstvenike, kar jih je kdaj delovalo med nami. Z njegovim imenom in delom pa so posredno ali neposredno združene tudi mnoge strani naše politične in kulturne zgodovine. Rodil se je v skromnem kmečkem domu v Begunjah 29. maja leta 1850. Starši so ga poslali v jeseni leta 1859 v ljubljanske šole. Po maturi leta 1869 je stopil v ljubljansko semenišče ter je bil 27 julija leta 1873 posvečen v mašnika. Po posvečen ju se je ;podal na Dunaj v Augustineum in nadaljeval tam bogoslovne študije. Leta 1876 je prejel doktorsko diplomo in se «vrnil domov. Nekaj časa je služboval kot duhovnik v begunjski kaznilnici, potem pa je dopolnjeval svoje študije v Nemčiji in v Rimu. Po vrnitvi v Ljubljano je postal podvodja semenišča, udejstvoval pa se je tam tudi kot predavatelj cerkvene zgodovine in dogmatike. Slovstveno se je udejstvoval že kot maturant in bogo-slovec. Prva njegova slovstvena dela so bile kratke povesti iz domačega življenja na Gorenjskem. Leta 1882 je postal kanonik v Sarajevu. Upravljal je službo lje ali repo, kuhaj z 'repo ali zeljem tudi košček kruha, ki naj bo v vrečici v vodi. Tudi košček očiščenega oglja, ki se kuha v dotični jedi, potegne mnogo duha vase. Če se prekipelo mleko smodi po štedilniku, smrdi vsa hiša po njem. Tedaj polij štedilnik takoj z jesihom, hitro ostrgaj strjeno mleko s plošče in ploščo potresi s soljo. Nato kuhinjo prezrači. Če se je mleko samo malo prismodilo, ga takoj prelij in dodaj malo soli in postavi lonec v mrzlo vodo. Mnogo jedi, ki so se prismodile, lahko ob pravem času popraviš, če dotično razbeljeno posodo takoj postaviš v posodo z mrzlo vodo. V posodi naj nekaj časa stoji, potem pa počasi predevaj jed v drugo posodo. Kar se je prismodilo, ne postrgaj ! Še boljše pa je, če držiš dotično posodo s prismojeno jedjo za deset minut nad mrzlo vodo, tako da se tudi dno dotika površine mrzle vode. Vonj po ribah je navadno vsem ljudem neznosno neprijeten. Ta smrad lahko omiliš, če že iztrebljene ribe potreseš s sladkorjem in ko se sladkor že porazgubi, umiješ ribo s jesiho-vo vodo. Morske ribe, ki imajo upravitelja stolne župnije, leta rezek vonj, pa večkrat splakni 1890 pa je bil imenovan za gene ralnega vikarja sarajevskega nadškofa. L. 1897 je bil imenovan in posvečen za naslovnega škofa siuntskega. V Sarajevu je spoznal bitje in žitje bosanskega ljudstva in z zavestjo da dela za narod svoje rodne krvi, se je o-prijel pisateljevanja v srbo-hr-varskem jeziku. Med drugim je sestavil v srbo-hrvaščini vzgoje-slovje za učitelje in učiteljske pripravnike, v "Vukovi besedi" pa je spisal vrsto nabožnih del. V svojo ožjo domovino se je vrnil dr. Jeglič kot ljubljanski škof leta 1898. Kot sin preproste kmečke hiše na Gorenjskem in tudi po svojem pisateljskem udejstvova-nju, ki ga je poglobilo v življenje naroda doma in v Bosni, se je škof dr. Jeglič močno razlikoval od svoje prednika, poznejšega kardinala Missije. V dolgi vrsti ljubljanski Ji škofov je bil dr. Jeglič prvi slovenski v sveži vodi, ki ji dodaš malo manganovokislega kalija (dobiš ga v drogeriji). Da ne bo ponev, v njej pražiš ribo, dišala po ribah, jo odrgni s soljo in splakni z mrzlo vodo. Da ne bo smrdelo po slaniku, daj v vodo, v kateri posodo umivaš, košček li-monovega olupka. Prav tako izgubi pribor duh po slaniku in ribah, če pribor umiješ v vroči vodi in ga odrgneš z limonovo lupino. Prav neprijetno je, če soba diši po kaji. Zato postavi v tako sobo čez noč vedro mrzle vode (ali pa dve veliki skledi). Dobro je tudi, če v tako sobo čez noč obesiš veliko, mokro gobo, ki posrka duh po cigaretah; seveda je treba prej zmeraj tako r.obo že zvečer ali vsaj zjutraj močno prezračiti. V bolniških sobah je tudi poseben duh. Odpraviš ali omiliš ga, če kapljaš na razbeljeno lopatico za premog vinski jesih K ASP AR AMERICAN STATE BANK Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. Odprla ob delavnikih od 9. Ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas si lahko najamete Varnostno shrambo Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago Isto sredstvo priporočamo za sobe, ki so bile pravkar popleska-ne ali pobeljene. Najbolj pa očistiš zrak v sobi, če vzameš mešanico (1.10) lavendeljevega olja in amonjaka. To zliješ na krpo in mahaš z njo po sobi. -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Črešnjev štrudelj En in po! funta bele, prese-jane moke denemo na desko, dodamo 1 cup mleka ali vode, žličko soli, jajce in 4 unče sirovega masla. Testo obdelavamo najmanj 20 minut, če je treba, dodamo še malo vode, ker testo mora biti mehko kot za domače rezance in ga pokrijemo ter pustimo 1 uro počivati. Sedaj si pripravimo dva funta češenj, ki jim odstranimo koščice. Testo položimo na prt, z moko dobro potresen, razvaljamo ga zelo tanko, posujemo ga najprej z drobtinami, ki so na maslu opra-žene, nato ga potresemo s češnjami, cimetom in z 4 unčami sladkorne sipe. Potem štrudelj zvijemo, denemo ga na z maslom četrt do ene ure počasi, srednje mirnem ognju. pri Grah s teletino Vzemi po potrebi telečjega mesa, ga zreži na primerne koščke, osoli, dodaj veliko, drobno sesekljano čebulo, nekoliko zre-zanih jurčkov, petršilja, ščepec popra, žličko paradižnikove mezge, majarona in žlico masti ter pusti vse 20 minut počasi dušiti. Če je treba, zalij meso z vodo. Ko je meso že skoraj mehko, dodaj liter oluščenega zelenega graha, prilij nekoliko vode, zamešaj ter pusti to še kakih 15 minut počasi dušiti. Nato naredi svetlo prežgan je iz žlice moke, ga dodaj k mesu, zamešaj, prilij eno do dve zajemalki vode ali juhe in pusti, da vse 15 minut počasi vre. Serviraj gorko in garniraj z novim maslenim krompirjem. —:—o- PRAKTIČNI NASVETI Če se jed prižge. Vsaki še tako skrbni gospodinji se primeri, da se ji jed prižge. Ce se je NEKAJ OPAZOVANJ Vital Vodušek Zadnji časi so bodisi v Ameriki bodisi v Evropi in tudi drugod tako čudni in težki, da moramo imeti nedvomno močno načelno stališče, da nas ne bodo omajali tudi najbolj nepričakovani vsakdanji dogodki. Takoj pa poudarjam, da sem takega odločnega načelnega stališča povsod pogrešal. Zdi se mi, kakor da včasih nalašč poudarjamo malenkosti, da se izognemo odločnejši izjavi. Če bom povedal danes nekaj svojih misli, naj nihče ne misli, da si hočem kot mlad popotnik lastiti končno sodbo o ameriških razmerah. Gotovo jih evropski človek more šele polagoma čisto razumeti. Tega dolgega poznanja mi nedvomno manjka. Nekaj pa imamo morda evropski popotniki več: težke skušnje najbridkejših časov. V Evropi smo že pretrpeli in še prenaša- .v , . , . i mo najbolj divje politične in so- prizgalo meso, tedaj hitro vzemi • , , .. ,J ., 1 . \ ; _„„„ ,„__„;.. „„ „„_j_. |cialne boje m tako malo laže razumemo ozračje, v katerih se pojavljajo, in morda celo hitrejše presojamo nove nevarnosti. meso iz masti, ga v topli vodi o- j peri in postavi na zrak, da se prezrači. Med tem pa razbeli svežo mast in daj meso spet dalje peči. Dodaj tudi presne čebule in mesu se ne bo nič poznalo, da je bilo prismojeno. — Če se prismodi čebula, jo hitro odstrani in dodaj druge čebule. Le če se moka prismodi, je pa tudi mast zanič, in v tem primeru moraš napraviti novo prežgan je. * Preveč osoljeno. Ce si meso, pečenko in drugo preveč oso-lila, tedaj meso operi in ga na sveži masti duši ali peci. Slano mast pa porabi za zabelo zelenjave. — Če je juha preveč slana, pa zmoči čisto krpo in jo položi na lonec, v katerem kuhaš juho. Krpo večkrat preperi, da izpereš sol iz nje, ki se je od juhine pare nabrala na krpo. -o- Vsaj en dopis na teden, pomazano pekačo in pečemo tri- naj bo tfeslo vsake naselbine. POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Se nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotni-ki bruhali iz sebe toliko napadov In udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protšverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K. ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca— Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. i Ne odlašajtfe, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. Povsod je danes v ospredju socialno vprašanje. Sami veste, kako ga danes rešujejo in ne rešujejo evropske države. Kaj se nam zdi o Ameriki? Roosevelt je njen predsednik. Brez strahu priznavam, da gledamo vsaj evropski ljudje nanj z velikim spoštovanjem. Mi nismo vajeni vladarjev, ki bi-tako neprestano in odločno poudarjali nujno potrebo socialne reforme. Zato se nismo niti nanjmanj čudili, da mu je ameriško ljudstvo v tako ogromni večini izreko zaupanje. Težko je sicer presoditi in slutiti vse njegove načrte; verjetno tudi, da se ne skladajo do zadnje poteze z ideali katoliškega socialnega reformatorja. A že vsa njegova volja, ki jo je pokazal doslej, s katero je v resnici vsaj za nekaj časa zajezil poplavo socialne revolucije, mu tanjem o njegovem hlepenju po diktaturi in z neprestanim vrtenjem pocestnega šlagerja o neki svobodi pa skušajo kapitalisti z ogromno časopisno močjo samo onemogočiti sebi najnevarnejšega predsednika. * * * Drugo vprašanje, ki je v teh dneh dobilo še več aktualnosti, pa je vprašanje delavske fronte in njenega boja s kapitalisti. Gotovo je to, da kapitalistov ne bo stri nihče drug kot organizirano delavstvo. In gotovo je tudi to, da se je vrgel v to organizacijo Lewis z občudovanja vrednim elanom. O trenju med delavskimi organizacijami ne bom govoril. To je posebno poglavje. Bolj v ospredju je še vprašanje o današnjem načinu boja CIO. Socialne krivice na svetu so se v resnici tako priostrile, prepadi med kapitalisti in izkori-ščanci so postali tako strašni, da je gotovo eno: če ne bomo tega gnoja skušali izstisniti z mirno operacijo, bodo v najkrajšem času vstali drugi z revolucijo. To se je zgodilo že marsikod. Če se kje ni, se ni samo radi tega, ker so revolucije v zadnjem hipu zatrli z diktaturami. V Ameriki pa je že ta beseda zasovražena. Zelo važna je torej že borba za to, ali bodo kapitalisti priznali delavstvu njegovo moč in pravice ali ne. Kapitalisti bi prej vrgli delavstvu še nekaj drobiža v roke, preden bi mu priznali kaj teh pravic. Zakaj to bi bil že prvi korak k socialnim reformam, ki se jih kapitalisti najbolj boje. Kapitalisti so v svojem odporu neizprosni. Ne bodite smešni in ne trdite, da so pripravljeni o vsem se mirno pogovoriti. Pogovoriti morda; a kaj priznati, še davno ne. Lahko je že kdo doživel veliko veselje, da mu je kapitalist iz izobilja vrgel mastno drobtino; a to mu vendar ne bo gotovo ohranila v zgodovini ^zastret1i ,da bi ™ videl, i„_ g uovmi kakšni so kapitalisti. Danes je fKUPON UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Cenjeni: -r S tem vam.pošiljam svoto $............................. s katero se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vrnete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: 1 Ime .................................................................... Naslov ................................ Mest0..................................... ...... Država . veliko ime. Premalo je prostora, da bi se dotaknil njegove rešitve bančnih polomov. Bolj pogosto še slišiš med ljudmi kritiko njegove WPA in CCC. V tem oziru sem slišal že tisoč najostrejših obsodb. Te sodbe pa so pogosto ta-, ko ostre in krivične, da človeka včasih kar zaboli srce. Ko se je v Ameriki množila armada brezposelnih, je bilo nujno potrebno — dokler bi odločne socialne reforme ne prinesle drugih razmer — ustvariti tako državno pomoč brezposelnim delavcem. Če mnogi niso najidealneje vzeli tega svojega državnega dela, je to le znak, da je WPA prišla že prepozno, ko je bila v mnogih že ubita radost m volja do dela. Zamislite se v brezposelnega delavca, ki nima kam glave položiti in nima jesti ne on, ne njegova družina, vidi pa okrog sebe še nešteto sitih in prenasičenih: ali ne morete doumeti, kako vpliva to na njegovo dušo? Če jo stre oz. če stre V h ji tudi neko moralno zavest poštenega dela, ni tega kriv on temveč družba, ki je že desetletja grešila nad njim. Poleg tega pa je jasno, da pri današnji bi-rokratični upravi pride še mnogo več slabih stvari do moči. Podobno bi dejal o CČC. Govoril sem z mnogimi, ki delajo v teh taboriščih in najbolj sem bil vesel posebno tega, da sem skoro pri vseh opazil resno voljo do dela — ki jo boste pri pretežni večini evropske mladine vse teže našli. Če pa priznam vrednost zamisli, ne hvalim s tem nešteto napak, ^ ki se pri izvedbi lahko pojavljajo. Mnogo bo pač treba vedno popravljati. Govoriti o Rooseveltovemu komunizmu, zapravljanju in bankrotu in ne vem še o čem vse, pa se mi zdi nespametno. Za A± meriko bi bilo samo dobro, če bi dala Rooseveltu še kaj več moči, s katero bi mogel izvesti odločnejše socialne reforme. Z blebe- nedvomno še prav nedolžno sredstvo, po katerem je delavstvo poseglo: to so štrajki, pa naj bodo sedeči, stoječi ali ležeči. Ne bom tukaj razpravljal o moralni upravičenosti sedečih štrajkov. Lahko napišem o tem kaj več drugič, če bi kdo želel. Omenjal bi le to: možno je, da še velik del delavstva danes ni dovolj zaveden (morda se mnogim in še dovolj hudo godilo...) in da bo sprejel še nalašč malo z medom pomazan kos kruha, ki mu ga kapitalisti tišče pod nos, zraven pa izdal svoje tovariše in skupno borbo. To je možno, a žalostno. Eno je pa gotovo: da je delavstvo pričelo pošteno borbo, in tudi potrebno. Samo obžalovati moramo ,da so kapitalisti dosegli toliko vpliva in javnega mnenja (čudno skoro ni, ko imajo vse časopisje v rokah), da so se morali delavci, že marsikod umakniti najbolj nedemokratičnemu nasilju . . . Nikar se ne slepimo: toliko šo pa že delavci s'svojim delom pomagali zgraditi veiike tovarne, da imajo pravico, sveto pravico, v teh tovarnah izvoje- vati tudi svoje pravice. * * * Najbolj žalostno pa je, da danes skušamo takoj vsako stvar oblatiti z očitkom komunizma. V tem oziru pa je že toliko zmeša-nih pojmov in obrekovanj, da je res bridk,o. Tudi jaz poudarjam: v vsaki organizaciji bomo morali gledati, da ne bodo prevladali eks-tremni, vse obsodbe vredni elementi: teh boste našli povsod dovolj. A prav zato moramo mi sami v takih bojih v prve vrste, ker le tako bomo ohranili vodstvo v najkritičnejših trenutkih. Poudarjam pa tudi to: da so takile porazi močne delavske organizacije, ki se je v demokratični Ameriki morala umakniti nedemokratičnemu nasilju kapitalistov, najstrašnejša nevarnost, da zagreni cele množice in (Dalje na 4. str.) F Stran J fr— 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 17. julija 1937 "Dušica j j 8 ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus In na lističu se je bralo čisto kratko in suhoparno, da je družba nagajivih Angležev na delu, in mesto podpisa je stalo na listku znamenje, — rožnordeč cvet, znan pod imenom "Materna dušica". Par ur po takem obvestilu pa so člani odbora za javno varnost vsakikrat z neizogibno gotovostjo zvedeli, da se je toliko in toliko in tem in tem aristom posrečilo uiti preko barikad in da so na varnem potu na Angleško —. In zato so podvojili straže pri vratih in naredniki, ki so bili v službi, so dobili posebna povelja in s smrtno kaznijo so jim zažugali, če bi še kedaj kakega arista pustili uiti, in visoke nagrade so razpisali na glave drznih in brezstidnih Angležev. Pet tisoč frankov pa je bilo obljubljenih tistemu, ki bi dobil v roke skrivnostnega in neugnanega njihovega glavarja, ki so ga splošno imenovali "Dušica". — Tako so torej stale stvari tiste dni proti koncu meseca septembra, ko je sedel narednik Bibot z rdečo čepico na glavi in s smrdljivo pipo v ustih na praznem zaboju in stražil s svojimi zvestimi, v poslu dobro izurjenimi držvljani-vojaki vrata pri zapadnih barikadah. In radovedne gruče so se dren j ale in pehale krog njega in čakale na zanimivo igro "Mačka in miš". "E — naš Bibot —! On bo že naredil, on jih dobi v svoje kremplje in klešče, pa naj se še tako našemijo —! On zna to! Dober nos ima za ariste!" Tako so govorili in prepričani so bili, da bo Bibot tisti^mož, ki bo zajel nesramne Angleže in — tistega poveljnika in vse ariste. In narednik Bibot se je zadovoljno muzal na svojem praznem zaboju in se režal in zopet iznova pripovedoval o neumnih! aristih, kako jih je izvohal tudi pod naj-gršimi cunjami in jih izročil v obsodbo odboru za javno varnost. Več kot petdeset jih je že spravil pod guillotino, on sam, Bibot, in Robespierre in Danton, prvaka revolucije, sta pohvalila njegovo vnemo in on, prav on, bo dobil tudi tiste — Angleže, prav gotovo —. In ljudje so sč gnetli krog njega, vsi željni razbuljivih, krvavih dogodkov, smejali so se mu, hvalili so ga in ga vneto poslušali. "Ha —!" je pravil. "Grospierre je bil nerodno budalo —! Da sem jaz bil pri severnih vratih, tistikrat —!" Državljan Bibot je vzel pipo iz ust in pljunil po tleh, da bi pokazal, kako zelo prezira budalastega sodržavljana, ki je moral dati glavo za svojo nerodnost. "Ampak — kako se je stvar zgodila?" je vprašal nekdo. "Kako-? He—! Takole! Grospierre je bil pri severnih vratih in jih je pazljivo stražil," je pravil Bibot širokoustno. Množica se je zagrnila krog njega in je poželjivo poslušala njegovo pripovedovanje. "Stražil je torej —. Culi ste o tistem Angležu, o tisti prokleti "Dušici", ki se vtika v naše zadeve, četudi ga prav nič ne brigajo. Skozi moja vrata tule bi ne ušel, pa bi ne, pravim, — in če je tudi sam vrag v človeški podobi! Ampak Grospierre je bil budalo, pravim. — Branjarji so vozili skozi vrata kakor vsak dan. Vmes je bil tudi voz, naložen z zaboji, star mož je držal za vajeti in njegov fant je bil poleg. Grospierre je bil nekoliko pijan, pa seve, mislil je, da je strašno pameten in premeten. Pogledal je v zaboje, skoraj v vsakega je pogledal. In videl je, da so prazni — pa je pustil voz in mo-žiceljna skozi vrata —!" Zaničevanje in jeza sta zamrmrala po gruči slabo oblečenih republikancev, ki so se prerivali krog Bibota. "Pol ure pozneje", je nadaljeval narednik, "pa glej — prijezdi v vsej naglici kapitan mestne straže s tucatom vojakov za seboj. "Ali je šel voz tod skozi—?" vpra-vpraša Grospierra brez sape. "Da", pravi Grospierre, "ni še pol ure temu." "In vi ste mu pustili uiti —?" zakriči kapitan divje. "Pod guillotino pridete za to svojo neumnost, državljan! Na vozu je bil skrit vojvoda Chalis in vsa njegova obi-telj!" — "Kaj —?" je zavpil Grospierre preplašen. "Da! In voznik ni bil nihče drug, ko tisti prokleti Anglež, — tista 'Dušica' —!" Množica je zatulila od groze in jeze. Grospierre je plačal svojo neprevidnost z življenjem, — pa kako budalo je bil, oh, kako budalo —! Bibot sam se je krohotal svojemu pripovedovanju s tako silo, da so mu solze trkljale po licih in da je šele čez nekaj časa mogel nadaljevati. "Za njimi, tovariši! je zakričal kapitan", — tako je pravil Bibot. — "Mislite na nagrado! Za njimi! Daleč ne morejo biti!" — In s.temi besedami je planil skozi vrata in njegovi tovariši za njim." "Pa je bilo prepozno!" je vzkliknila razburjena množica. "Niso jih dobili!" "Prokleti Grospierre in njegova neumnost!" "Zaslužil si je svojo guillotino!" "Pa da ni natančno pregledal vseh zabojev—!" , Te in enake opazke njegovih poslušav-cev so še huje dražile Bibota na smeh. Smejal se je, da ga je bolel trebuh in da je zaboj škripal pod njim. "Ne, ne —!" je dejal končno. "Tisti ari-sti vobče niso bili na vozu. Voznik ni bil 'Dušica'!" "Kaj —?" "Ne! — Kapitan mestne straže ni bil nihče drug ko tisti preklicani Anglež, preoblečen v republikanskega častnika. In njegovi vojaki so bili — sami aristi —!" Množica je onemela. Kar so slišali, je bil enostavno čudež—. Četudi je republika odstavila Boga, vendar ni mogla ubiti ljudstvu strah pred nadnaravnim. Zares — ta Anglež je bil sam vrag. — Solnce je lezlo k zatonu. Bibot se je pripravljal, da zapre mestna vrata. Odločilen trenutek je prišel. "Naprej!" je zaklical voznikom. (Dalje prihodnjič) Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla : Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" tiska vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois NEKAJ OPAZOVANJ (Nadaljevanje s 3. strani) jih v čisto razumljivem obupu vrže v skrajni komunizem. Takega komunističnega vala bi ne mogli zastaviti več tudi najboljši voditelji. • Vsaka organizacija mora imeti vodstvo, če hoče zmagovati — in vsakemu vodstvu se je treba pokoriti, četudi v malih razmerah včasih človek vsega ne spozna. To čutimo najbolj mi sami pri vodstvu Cerkve, ki zahteva neizmerno discipliniranost, celo po vesti. Tako mora biti vodstvo in disciplina v vsaki organizaciji, ki noče sama sebi smrti. Kaj zopet nasedate kapitalistični pesmi o diktaturi poštenih delavskih voditeljev? In potem: kako da smo poleg očitka komunizma tako hitri z očitkom plačancev oz. z očitkom, da delajo vsi samo za svoj žep. Ali nismo že prebridko doživeli nešteto očitkov, da na pr. kot duhovniki delamo samo za denar: potrebne zbirke so včasih res povzročale majhen videz. A vendar smo z vso odločnostjo obsojali taka obrekovanja. Enako pa moramo zavrniti taka obrekovanja tudi takrat, kadar lete na druge ljudi, ki jim v resnici ne moremo očitati nepoštenosti in sebičnosti. Najbolj sumljiv se mi zdi vsak napad, ki poudarja samo to, koliko denarja ima na pr. ta in ta oz. koliko finančne moči ima kaka stranka iz lastnih prispevkov. Samo poglejmo malo okoli sebe .. . * * * Hotel sem napraviti nekaj opazk, ker se mi zdi, da včasih prav krivično mahamo drug po drugem in sami slabo povzročamo, ko hočemo dobro. Resnica nas bo rešila. Priporočam pa se že v naprej, da ne bo prišel sedaj kak prijatelj, ki bo hitro vrgel vame kamen komunizma. Upam, da bom imel še dovolj prilike, povedati, kaj mislim tudi o njem. ZAHVALA So. Chicago, 111. V prijetno dolžnost si šte-jeva, da izrečeva iskreno zahvalo svojim dragim prijateljem in znancem za tako izvrstno pripravljeni "supriee party,' prirejen nama ob najini 25. letnici poroke. Zabava se je vršila v cerkveni dvorani sv. Jurija in se je je udeležilo celih 278 oseb. Ves program je bil prav umetniško zamišljen. Predvsem je bila dvorana sarca okusno ozaljšana z belimi in srebrnimi okraski, s čimer je bilo gotovo veliko opravila. Med programom ste zapeli lep duet Mrs. Agnes Brej. ar in Mrs. Rosemary Sterbentz, katere je spremljal na piano J. H. Sterbentz. Foysova godba iz Chicage je pa igrala komade za ples. Predvsem naj velja lepa zahvala osebam, ki so si vzele celo skrb na svojo glavo, da se je prireditev vršila namreč Mr. & Mrs. Oscar Brickner, Mr. & Mrs. John Dolinsek, Mr. & Mrs. Stephen Cholak, Mr. & Mrs. Martin Patrick in Mr. & Mrs. Joseph Peterlin. Nato hvala vsem, ki so se prireditve udeležili; enako pa tudi vsem, ki so bili povabljeni, pa so bili iz raznih vzrokov zadržani, da niso mogli priti. Dalje hvala tudi kuharicam, ki so tako izvrstno in okusno priredile obed in skrbele za postrežbo. Ne smemo se pozabiti zahvaliti tudi Foysovi orkestri za izvrstno igranje, da smo bili vsi veseli. Oprostite, da sva s to zahvalo tako dolgo čakala; bila sva namreč na potovanju po Wis-consinu, vsled česar se je stvar zakasnila. Še enkrat hvala vsem skupaj za tak izraz prijateljstva, in za lepa d arila. Obljubljava vam, da sva pripravljena povrniti ob podobnih prilikah. Pozdravljeni, dragi prijatelji. Mr. in Mrs. Louis Kucich, (Ogl.) 9629 Muskegon ave. PRODA SE za zelo nizko ceno hiša s 6 sobami. Izredna prilika za kako slovensko družino. Proda se radi smrti mojega brata. Pridite, da Vam hišo pokažem. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Leo Mladich, 1941 West Cermak Road, Chicago, Res, prilika, kot je še niste imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. Vsak avto, ki ga prodajno, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni. Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. - Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti. Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. u re. — Zaprto ves dan ob nedeljah. U. S. Auto Finance Co. 1340 W. 63rd St., Corner Loomls St., Chicago, 111. Pisano polje J. M. Trunk Lasten grob. Težko je presoditi, koliko gre pri kaki reformi za občen dobrobit in kolikor za zasebne interese. Glede reforme najvišjega sodišča in sodišča sploh je stališče predsednika Roosevelta skoro da neumljivo. Zdi se pa, da je okoli njega neka skupina, ki pritiska na njega, in pri ti skupini bodo merodajni bolj zasebni interesi. Vsaj nekaj odpora je pokazal odbor, ki je prinesel pred senat predlog, dasi je odpor prešibak. Vrhovno sodišče ima svoje slabe strani, kakor pač vsaka naprava, ampak v vseh posledicah padejo pravice posameznika, če pade osnova sodišča, in na stežaj odprt? je pot do totalitarne države, kjer izgine posameznik in izginejo še tako svete pravice človeške narave, in preide vse v območje države, da de!? s posamezniki, kakor se ji poljubi. Nerazumljivo je, da morejo ljudje biti tako hudo zaslepljeni, ko imajo vendar pred očmi, kako je tam, kjer se pod fašizmom ali kako diktaturo uveljavi totalitarna država. Kričijo po pravicah, na kričijo prav enako, da bi iim bile te pravice odvzete. Nerazumljivo, res. Ako niso dostopni za razloge ali jih ne morejo videti, vsaj ena točka bi iim imela odpreti oči: pri vsakem poizkusu, da se najvišjemu sodišču ■ odvzame moč, ali se naredi njegov vpliv papirnat, se reži — Moskva, kima ta rdeča in najhuje totalitarna Moskva. Ropotajo zoper tendence te Moskve, pa speljujejo vodo na njene mline, in ne vidijo tega. Po toči zvoniti je prepozno tudi v zadevah socialnih strm-ljenj. Kdor si koplje sam svoj grob, mu ni pomoči. •-o-. ANEKDOTA Ko je bil nemški maršal Mac-kensen pred vojno vojaški poveljnik v Gdansku, se je nekoč napotil skozi Weidengasse, a ni mogel naprej, ker je bil most čez Motlavo dvignjen, da je mogla ladja skozi prekop. Nestrpno je čakal, kdaj bodo spustili most. Poleg njega se je ustavil' tudi nosač s precejšnjim bremenom na hrbtu. Obema se je zelo mudilo ,kajti ko je ladja že minila prekop, mosta še vedno niso spustili. Tedaj je zaklical nosač možakarju, ki je s polževo počasnostjo odvijal verigo za spuščanje mostu: "Požuri se, požuri, človek, saj menda vidiš, da sto-jiva ekscelenca^in jaz tu kakor dve opici!" 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure Tsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. Tel. Canal 3817 POTUJTE Z NAMI V JUGOSLAVIJO V želji, da obiščete domovino, ste brez dvoma pričakovali prilike, da se pridružite skupini izletnikov, namenjenih v stari kraj. Hamburg American Line North German Lloyd je za udobnost velikega števila jugoslovanskih prijateljev zasnovala dva posebna izleta. Prvi se vrši na slavnem ekspresnem parniku EUROPA dne 24. julija. Ta izlet bo osebno vodil Mr. S. S. Goydich, potujoči potniški agent Hamburg-American — North German Lloyd. Izlet bo cenen in zelo prijeten. Poseben parniški vlak ob pomolu v Bremerhaven omogoča zveze z vsemi glavnimi mesti v Centralni Evropi. Drugi izlet se bo vršil na priljubljenem parniku HANSA\ ki odpluje dne 29. avgusta iz New Yorka. Ta izlet bo vodil Mr. Eugene Teplanszky, znani potujoči potniški agent Hapad-Lloyda, ki vam bo z veseljem pomagal v vseh potniških zadevah. ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN . Pokličite: LAWndale 7404 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak ,Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN: — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN tRGOVINA S POHIŠTVOM NaSe podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 208S i I U I i I