ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA 5t. 2b1 IM toka* vtek 4 meče L 22. irfrfiD vet — fisihii mumm* trnmmu mm tram* v im«, novcmora m«. posamezna številka su stou LetniH li dneddlka. NeieCntast za 1 celo leto L 71—, v 3Q «tot — OgitBlfla a I mm prostata trgovske in obrtne oglate 75 iot, z, siritatrr, nihale. fS^^t^fTM L L2CL oglase denarnih uvodov L X-« Mali oglasi: du stri. za besed* najmanj L & EDINOST Uredaiitvo In nprmvniitvo: Trst (3), ulica S. Francetco d'Anid 201 T« lefon 11-57. Dopisi na) se pobijajo izključno uredmitm. oglasi, rekla« maciic in denar pa opraTnsitvn. Rokopisi se na vračajo* Nefrankiraa« pisma se ne spreemajo. — last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Fotiuredništvo v Gorici: ulica Glosufc Carducci št. 7, L n. — Telet št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. trti atentat no on. Hiissollnlio Mussolini nepoškodovan — Atentatorja^ 15-letnega sina bolognskega industrijalca, je množica na mestu linčala Manifestacije po raznih mestih Italije BOLOGNA, 1. Včeraj so se vršile tu-| «Popolo d'Italiaa zaključuje: «Naj znajo a j velike nuaiilestacije. Po otvoritvi I v Italiji in v inozemstvu, da je fašistovsko maščevanje italijansko ter da ima značaj in silo starega rimljanskega maščevanja. Naj se zgodi karkoli, om, ki mora plačati, bo plačal«. Italijanski tisk o atentatu OpustoSenje uredniških prostorov opozicij cnalnih listov RIM, 1. (Izv.) Vest o zločinskem čijxu v Bologni, katere žrtev bi moral postati Mussolini, se je razširila v prestolici okrog 8. ure zvečer in izzvala velikansko radost združeno z nepopisnim ogorčenjem med rimskim prebivalstvom, zlasti pa med fašistovskimi krogi- Kmalu za tem so sć razsvetlila državna in mnoga zasebna poslopja. Ulice, na katerih je že umiralo dnevno življenje so mahoma zopet oživele. Po mestu so za- kaj neke železaiice v mestu Reggio Emilia je prispel semkaj on. Mussolini ter je Imel na zbrane množice dva kratka nagovora. Ko je prvi minister po zaključenih ce-rimonijah včeraj ob 17.38 zapustil palačo Archiginnasio ter se peljal v avtomobilu na kolodvor, je neki mladenič oddal proti njemu strel iz revolverja. Zgodilo se je to na vogalu ulice Indipen-denza in ulice Rizzoli, kjer je vozil avto Kiobil z zmanjšano brzino. Krogla je Mussolini}u raztrgala trak reda Svetega Mavricija ter fašistovski jopič v višini prs in se je nato zdrsnila preko rokava jopiča bolognskega župana gr. uff. Pup-pinija, ki je spremljal Mussolinija. Takoj za tem je liotel napadalec izstreliti še drugi strel, a mu je to onemogočil neki orožniški maršal, ki ga je z vso silo udaril po roki, v kateri je drža" revolver. Razsrjena množica se je na ma-h vrgla na atentatorja ter ga najprej zadavila ter mu razbila glavo in mu na-to zadala z bodali 14 globokih ran v prsa. V tem tepežu je bilo zabodenih tudi več oseb, izmed katerih je ena zelo težko ranjena. Mussolini pa je .dal ustaviti avtomobil. je vstal ter j&zaklical množicam: «Mirni vsi, nisem zadet, poglejte me!» — Nato je nadaljeval vožnjo proti kolodvoru, kjer je pregledal bataljon mornarjev ter imel na zbrane oficirje kratek nagovor. Policija je medtem aretirala številne oeebe ter odnesla truplo atentatorja na kvesturo v svrho preiskav. Očividci dogodka zatrjujejo, da je napadalec pred izvršenim atentatom dal neka znamenja nekaterim osebam, ki so se porazgubile med tisočglavo množico. BOLOGNA, T. Policija je ugotovila, da se atentator imenuje Anteo Zamboni. Je sin bogatega industrijalca in lastnika neke tiskarne v Bologni-Mamola in ima 15 let. Identifikacija mrliča se je izvršila na ta-le način: Zambonijev oče jo dovolil svojemu 15-letnemu sinu Anteu, da sme izostati od doma le do 17. ure. Ker pa je sin izostal še več ur od doma, je bila družina v velikih skrbeh. Odšli so ga iskat vsi člani družine, a zaman- Končno se je oče osebno podal na kvesturo, kjer je ležalo razmesarjeno truplo atentatorja. Spoznal je v mrliču svojega sina Antea. Zdi se, da je Zamboni izvršil atentat -v trenutni blaznosti. Kvestura je aretirala vse člane Zambonijeve družine. RIM, 1. Iva je prispela vest o atente.tu v Rim, so fašistovske množice takoj priredile po mestu manifestacije v znak veselja, da se je izjalovil že četrti atentat na Mussolinija. Vest je napravila globok utis tudi na papeža. Ko je pre-čital tozadevno brzojavko, ki mu jo je izročil kardinal Gasparri, je vzkliknil: «To je novo potrdilo, da uživa Mussolini božjo zaščito. Vendar pa bi se moral bolj čuvati pred hudodelskimi elementi«. RIM, 1. Za 5. t. m. je sklican ministrski svet. Om. Mussolini je dospel danes zjutraj v Rim. V palačo Chigi so prišli mnogoštevilni poslaniki tujih držav ter mu Čestitali, da se je izjalovil ponovni atentat na njegovo osebo. Prvemu ministru sta med prvimi brzojavno Čestitala Nj. Vel. kralj in kraljica. Ob priliki atentata na on. Mussolinija je prosvetni minister on. Fedele izdal sledeče odredbe: Vsi prosvetnemu ministrstvu podreje-ni zavodi morajo izve-siti državne zastave v znak radosti, da se je tudi ta krat izjalovil atentat na vodjo fašizma. Italijanska šola mora postati najuspešnejše sredstvo za uresničenje načrtov Benita Mussolinija. Radi tega se morajo na vseh šolskih zavodih |fim prej ustanoviti in pomnožiti fašistovski naraščaji (Balille), fašistovske pred-straže in centurije. Te sile bodo (najmočnejše nositeljice fašistovske ideje. Nalagam te odredbe v izvršitev predstojnikom vseh najrazličnejših Šolskih zavodov. , MILAN, 1. «Popolo d'Italia«, ki je izšel danes zjutraj v posebni izdaji ter se bavi v dolgem članku z atentatom, piše: Zločinec, ki se je upal dvigniti orožje proti voditelju fašizma, je bil na licu mesta u-smrčen. To dejstvo nudi le neznaten dokaz o strašni maščevalni volji fašistovske-ga ljudstva. Sumnje, da so ponavljajoči so atentati plod peklenskega načrta, postajajo čim bolj upravičene. Fašistovska vojska je skoraj prepričana o obstoju tega peklenskega načrta. Govorimo jasno in vsi fsovražniki fašizma v Italiji ter izven nje, Italijani in tujci, naj bodo opozorjeni Proti framasonom RIM, 1. (Izv.) Danes zvečer se je zbralo na trgu Colona približno 10.000 fa-stov, ki so bili sklicani na shod, določen za danes ob 7. uri zvečer. Z balkona poslopja novinarske zveze je govoril na zbrano množico* tajnik stranke on. Turati. V svojem govoru je povdarjal, 'da si sledijo atentati eden za drugim. Ti atentati se ne smejo razčleniti, ampak predstavljajo eno samo verigo zločinov. Radi tega bo stranka zahtevala, da bo smrtna kazen veljala tudi za sedanje atentatorje: Zannibonija, Capel-lo, Gibson in Lucetti. Potem se je govornik obširno ukvarjal s framasevnstvom, češ da ga je treba vedno držati pod nadzorstvom, zakaj framasoni, ki so postaji fašisti so ostali Še vedno framasoni. Mnogi* izmed nasprotnikov si hočejo rešiti svojo kožo na tat način, da se oblečejo v črno srajco. Svoj govor je zaključil s pozivom, da naj ostanejo mirni in čele krožiti v avtomobilih, v kočijah in disciplinirano pričakujejo odločitev ve- peš gruče fašistov, dajajoč duška svoji radosti, da je njihov vodja srečno izbeg1-nil atentatu. Zato ni prav nič čudnega* ako je došlo v tem ogorčenju do raznih večjih ali manjših izgredov. Tako so bili, kakor poročata lista «LTmpero» in «11 Tevere», uničeni in opustošeni uredniški prostori in tiskarna lista «Voce Repubblicana*, nadalje tiskarna znanega opozicijonalnega lista «11 Mondo» tn prostori raznih opozicijonalnih strank. Nekatere skupine so odšle tudi v stanovanja raznih opozicijonalcev, med kar-terimi sta tudi stanovanji generala Ben-civenga in ravnatelja lista «11 Mondo» Ciamca, kjer so prevrgli in razmetali pohištvo in obleko. Nekoliko opozicijonalcev je bilo pretepenih. Opravičeno razburjenje in ogorčenje je prevelo tudi današnje rimske liste, ki posvečajo svoje uvodne članke atentatu. «Dovolj!», to je vzklik skoro vseh listov bodisi v naslovu, bodisi v vsebini njihovih člankov. Vsi povdarjajo skoraj enodušno, da je treba enkrat za vselej z vso energijo napraviti red in temeljito očistiti hleve opozicije, pa naj se nahajajo isti v Italiji ali pa v inozemstvu, zlasti pa v Franciji, ki nudi italijanskim protifašistom gostoljubnega zavetja. List «Lavoro d'italia» zaključuje svoj uvodni članek s sledečimi besedami: «In ako bi se za zločinskim orožjem skrivala roka tujih držav, je italijansko ljudstvo pripravljeno na najdrznejši čin, samo da reši Tebe, o vodja!» Posebno oster v svoji sodbi je intransigentni list «LTmpero», ki v svojem uvodniku pod naslovom «Sveto linčanje» proglaša linčanje za najbolj uspešno sredstvo in posvečuje ono «sve-to kanali jo» ceste, ki je v Bol ogni prvič upeljala svojo hitro delujočo pravico, ki razsoja brez odvetnikov In brez dolgotrajnih procesov. Pa tudi proti sistemu policijske službe, vsaj v kolikor se tiče osebne varnosti ministrskega predsednika, nastopajo v svojih člankih nekateri listi, ki zahtevajo, da mora biti policijska služba na višku svoje naloge, ali pa naj se policija zamenja s fašistovsko milicijo. Ako se laiiko verjame posebnemu poročevalcu lista «Giornale d'Italia«, potem so ti očitki le neumestni. Dotični poročevalec namreč poroča, da je bila policijska služba vzorno organizirana. Po njegovem poročilu je bila vsaka hiša, katere okna gledajo na ulice, po katerih se je moral peljati on. Mussolini, od policije natančno preštudirana od pritličja do strehe. Prebivalstvo onih hiš ni smelo brez dovoljenja kvesture tekom poslednjih dni sprejemati nikakih obiskov. Razgovori za rešitev rudarske krizeNemec bo postal ®^vpodta,nik Drn±bo ŽENEVA, 1. Glavni tajnik Družbe naro- no Angleškem likega feši&tovskega sveta. Njegov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. Zahteva sklicanja parlamenta RIM, 1. (Izv.) Poslanca on. Macarini in on. Sforza sta poslala tajniku zbornične večine on. Pennavaria brzojavno pismo v katerem zahtevala nujno skli-; pravici do Vilne. Ta sklep poslaniške končanje poslanske zbornice. Brzojavko; i*rence ni hotela vzeti na znanje niti Druž-iste vsebine sta poslala tudi tajniku fa- ba narodov, kateri je bil predložen spor LONDON 31. Veliko zanimanje je vzbudila izjava Thomasa novinarjem, da je položaj glede rudarske stavke po zadnjem razgovoru med predstavniki strokovnih organizacij ter Churchillom ugoden. Tako vlada, kakor rudarske strokovne organizacije so nudile koncesije, ki omogočajo zbliža-nje. Rudarji so baje sedaj pripravljeni, da gredo zopet na delo in to na podlagi provi-zoričnih dogovorov v posameznih distrik-tih. Ti provlzorični dogovori naj bi veljali tako dolgo, doklerbi se pri ponovnih pogajanjih ne sklenil trajen mezdni dogovor za posamezne distrikte. V rudokopu v grofiji Somerset je prišlo do sabotaže. V strojnem oddelku so namreč našli dinamitno bombo, ki bi v slučaju eksplozije uničila vse vodovodne naprave in bi bil na tak način v najkrajšem času preplavljen ves rov. LONDON, 1. Na sestanku med zastopniki generalnega sveta Trade Union ter' izvršilnega odbora rudarjev je generalni svet predlagal izvršilnemu odboru, da da lastnikom rudnikov nekatere koncesije. Neznano je, v koliko bo izvršni odbor upošteval ta predlog generalnega sveta. Delegacija izvršnega odbora se je glasom poročil podala k Baldwinu. Ker ga pa ni našla doma, se je delegacija podala h Churchillu, s katerim je imela precej dolg razgovor. Poljska in Lltvanska Stari spor radi Vilne - Izjave ministra Slezcvlciosa KOVNO, 1. Zunanji minister Slezevicius, ki je obenem tudi predsednik ministrskega sveta, je podal pred zbornično komisijo izvedencev nekatere izjave, ki se nanašajo na odnošaje s Poljsko. Slezevicius je naglašal, da litvanska vlada ni in ne bo nikoli priznala sklep poslaniške konference z dne 15. marca 1923, s katerim je bila demokraeijska črta proglašena za mejo med Litvansko in Poljsko. Litvanska se ne bo nikoli odpovedala svoji šistovske stranke cm. Tura ti ju. V parlamentarnih krogih so mnenja, da bo vsled tega predloga poslanska zbornica sklicana takoj po zasedanju velikega fašistovskega sveta* Papeževe čestitke on. Mussolini j u RIM, 1. (Izv.) Okolnosti, da je papež poslal ministrskemu predsedniku dipl ornati Čn i m potom svoje častitke pripisujejo tukajšnji krogi veliko pomembnost, zakaj tokrat se je prvič zgodilo, j prične v'sredo' da je tudi Vatikan sporočil direktno a&enciji Štefani eno izmed podobnih vesti. radi Vilne. Zunanji minister Slezevicius je nato na-gla&al, da ima Litvanska miroljubne namene, kar se jasno kaže v njeni zunanji politiki. Ce se razmerje med Poljsko in Litvansko ne uredi in če se ne končnove-1 javno in pravično reši spor radi Vilne, bo napetost med obema državama ogrožala mir v Evropi. Scjm se bo sestal v sredo VARŠAVA, 1. Včeraj je bil objavljen odlok, ki določa, da se redno zasedanje sejma Proslava zmage v Rimu RIM, 31. Tisovni urad vladnega načel-ništva javlja: Ob priliki osme obletnice zmage se bo vršila v četrtek dne 4. t. m. v cerkvi Santa Maria degli Angeli svečana služba božja, katere se bodo udeležili zastopniki vlade, senata, poslanske zbornice, diplomatski zbor, vodstvo udruženja bojevnikov in vojnih invalidov ter vojaške in civilne oblasti. Po služ bi božji se bodo Mussolini in Dlnamitni atentat piotil katoliški cerkvi v S. Franciscu PARIZ, 1. Listom poročajo iz S. Franci-sca, da je bil izvršen atentat z dinamitom proti katoliški cerkvi svetnikov Petra in Pavla. Par minut pred odpretjem cerkvenih vrat je bilo slišati silno detonacijo. Takoj za tem so zletela v zrak mogočna vrata cerkve in se razdrobila na tisoč koscev. Radi detonacije je tudi mnogo cerkvenih klopi šlo na kose. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve, kajti takrat se ni nihče nahajal v cerkvi. dov g. Drumonont je ponudil Nemcu Du-foru mesto glavnega podtajnika pri Družbi narodov; nastopil bi z novim letom tO mesto, ki bo ostalo prazno, ker je Japonec Nitobe podal demisijo. To imenovanje postane definitivno šel<3 tedaj, ko ga odobri Svet Družbe narodov. Tako bo tudi Nemčija, ki je postala članica Sveta, imela pri Družbi narodov svojega' podtajnika, kot jih imajo ostale štiri veliko vlasti. ministri nodali na irrob N^zrtan^ca voisJcn ^J11 se "1ULC ndIiaJai v Od w AoP10 30 »dneNbXnpTvsV^ na-" | so bm lzvr5enl že triJe taki ate»- liji zvoniti zvonovi v spomin na italijansko zmago v svetovni vojni. Indeks fašistovskih sovražnikov Kako veliko ogorčenje je zavladalo po atentatu, dokazujejo sledeče okolnosti. Sinoči je izšel v Ferrari list «Cor-riere Padano» v posebni izdaji, ki je vsebovala med drugim tudi poziv na vodstvo tamkajšnje fašistovske zveze, da se udeleži danes seje, na kateri so bo razpravljalo o sesali tajnim seznamov onih oseb, katerih življenje bo odvisno od življenja on. Mussolinija. Opozicij onalni listi ustavljali Zahtevano čiščenje opozicijonalnih hlevov se je deloma že pričelo izvajati, zakaj za enkrat je prepovedano nadaljnje izhajanje približno desetih opozicijonalnih listov, med katerimi so najbolj znani «11 Mondo», «Voce Repubblicana», «Avanti», «Stampa» in katoliški list «Italia». O vprašanju nadaljnjega čiščenja se bo najbrž razpravljalo na seji strankinega vodstva in na sestanku velikega fašistovskega sveta, .ki sta oba sklicana na dan 5. novembra* Poslanica grtke$a min. predsednika Državnozbarske volitve me bodo vriile v nedeljo - Dosedanje delo vlade ATENE, 1. Predsednik ministrskega sveta Kondilis je objavil poslanico, naslovljeno na volilce, v kateri podaja nekako poročilo o dosedanjem delu grške vlade. Poslanica ugotavlja, da je vlada držala obljube; po odpravi zadnjih ostankov ti-ranstva je vzpostavila popolno ljudsko svobodo, proglasila je republikansko ustavo, razpisala; dsržavnozborske volitve, ki se bodo vršile v nedeljo, ter je poskrbela za to, da se bodo te volitve vršile v popolni svobodi. Ce je vlada izdala kak protiustaven odlok, je storila to samo radi tega, da zagotovi narodu svobodo tudi za bodoče dni. Po hudih preiskušnjah, k jih je Grška doživela tekosn svetovne vojne in pozneje, ,v Mali Aziji, mora biti glavna skrb političnih mož ta, da se zacelijo rane, na katerih še sedaj krvavi grški narod. Obnovitveno delo se je bilo že pričelo, ko je nov udarec zadel Grško: diktatura generala Pangalosa. Po strmoglavljenju diktature se je nova vlada znašla med ruševinami. K državnemu krmilu mora sedaj priti močna parlamentarna vlada, ki naj izvede obnovitveno delo. Glavni pogoji za obnovitev pa so: 1) boji za režim ^morajo za vselej prenehati; 2) iz volitev mora vzkliti mogočno parlamentarna vlada. Na žalost pa predstavlja neka stranka svojo lastno korist interesom splošnosti. Ta stranka je zavrnila roko, ki ji je bila ponujana v spravo. Stopila je v opozicijo in si postavila za simbol kralja, ki je umrl že pred štirimi leti. Ta stranka skuša vreči grški narod v novo državljansko vojno, ki bi imela pogubne posledice. - «Obljubili smo, tako zaključuje Kondilis svojo poslanico, da bomo dovedli narod v normalne politične razmeer. To pa ni mogoče, dokler skušajo nekateri nadaljevati J>oj za režim, Čeprav je bilo vprašanje režima rešeno z ljudskim glasovanjem z dne 13. aprila 1924. Ce hoče grški narod najti svojo rešitev, mora storiti svojo dolžnost pri prihodnjih volitvah. Dokazati mora vsemu svetu, da grška hoče živeti in da bo Živela. Zato pa mora v nedeljo prekrižati račune vsem onim, ki v notranjosti rovari jo proti svobodi». , Kapitulacija opozicije v ruski komunistični stranki MOSKVA, 1. Molotov, član političnega urada, je na seji tega urada naznani], da sta Šljapnikov in Medvedev, voditelja takozvane delavske opozicije, poslala osrednjemu odboru izjavo, v kateri priznavata, da je njuno delovanje škodljivo ter se obvezujeta, da se bosta brezpogojno pokorila odredbam glavnega vodstva stranke. Osrednji odbor je izdal komunike, v katerem pravi, da se je opozicija pričela krhati, kar pomeni, da je zmagala v stranki ideja edinosti. _ Izjave kancelarja Marža - Pogajanja s Francijo bodo dovedla do izpraznitve zasedenega ozemlja ERFURT, 1. Včeraj se je sestal v Erfurtu narodni odbor nemškega centruma. Ob tej priliki je kancelar Marx govoril o zunanji politiki Nemčije. Naglašal je, da priznavajo sedaj celo nemški nacijonalci zadnje rezultate Strese-mannove politike kot dovršena dejstva in so se tudi sprijaznili z vstopom Nemčije v Družbo narodov. Glede razgovorov v Thoiryju je Marx izjavil, da je sedaj že gotovo, da bo Nemčija lahko zahtevala izpraznitev zasedenega ozemlja; treba je samo še najti primerno finančno rešitev. Pogajanja, ki sta jih pričela Briand in Stresemann, se bodo zaključila šele tedaj, ko bo dosežena osvoboditev krajev. Kancelar Marx je končno naglašal, da si nemška vlada odkritosrčno prizadeva rešiti vsa vprašanja s Francijo, ker želi, da bi prišlo do prijateljskih odnošajev med obema državama. Brezposelnost na Angleškem LONDON, 1. Statistični podatki izkazujejo, da je bilo 18. oktobra 1,560.000 brezposelnih. Lani ob istem času je bilo 282.342 manj brezposelnih. češki fašisti. PRAGA, 1. Pri projeciranju nekega filma so uprizorili fašisti demonstracije. Pri spopadu, ki je sledil, je padel tudi strel iz revolverja, tako da je morala policija kino izprazniti. Vendar je prišlo pozneje tudi pred kinom do srditih spopadov med fašisti ter njihovimi političnimi nasprotniki. Ko je policija vzpostavila mir in red, se je film predvajal dalje. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, dne 29. 10. Trenotno je v naši notranji politiki šo vedno najvažnejše vprašanje problem razširjenja vladne koalicije. Cela kopa argumentov spravlja to vprašanje na dnevni red in niti egoistični interesi strank, ki so proti delitvi oblasti z drugimi, ne po-morejo nič proti tem argumentom. V prvi vrsti so merodajni strankarsko politični vzroki. Tako med radićevci ko meti radikali vladajo tako tež^i notranji spori. Proti svojim nepokornim pristašem v Šibeniku je moral St. Radič celo javno izstopiti in izključiti iz stranke tri zelo vplivne člane stranke, med njimi celo šibeniškega župana, in razpustiti ves krajevni odbor svoje organizacije v Šibeniku. Precejšnja nesoglasja so se pojavila tudi v Spiitu, kjer je odstopil predsednik organizacije HSS dr. Sokol in z njim vred ceia vrsta njegovih pristašev. Tudi v Bosni .^e ne kaže dosti veselja za politiko stranka in javna tajnost je, da je priljubljeni poslanec Pre-ka zelo nagnjen k frondiranju. Jasno je, da HSS v takem položaju na more voditi bogzna kako napadalne politike, zlasti še, ko ji Nettunske konvencij« ter agrar v Dalmaciji groze z največjimi neprilikami med dalmatinskimi pristaši. KSS je stalno pred alternativo, da mora popustiti ali pa izstopiti iz vlade. Eno ko drugo je neprijetno in eno ko drugo slabi stranko. Ne dosti drugače ni pri radikalih in zlasti sedaj po povratku Pašića. Noben demanti ne pomaga in jasno je, da so nar sprotja med centrumaši in pašieevci stalno globlja. Vrhu vsega pa nihče ne ve ?a namene g. Pašića. Ali bo ostal v ozadju, ali pa preide v ofenzivo in nepričakovano zruši vlado ter ustvari situacijo, ki bo zanj ugodna ter zahteva za sebe volilni mandat. Vse to je vzrok, da so tako radićevci ko centrumaši interesirani, da okrepe poročijo vlade. Radićevci računajo, da bodo mogli SLS — ker samo za vstop SLS v vlado gre — izigrati v svoj prid proti radikalom, ti pa mislijo, da bodo s pomočjo SLS še bolj pritisnili radićevce. Pri tem pm pazijo eni ko drugi, da ne bi SLS požela dobiček tega nasprotovanja in zalo polagajo vstopu SLS v vlado precejšnje ovire, v prvi vrsti resignacijo na avtonomistično misel. Še pred letom dni bi se ne bilo smelo niti poskusiti govoriti Slovenskiljudski stranki o taki resignaciji, pa naj bi se ji še toliko ponujalo. A danes je položaj silno izpre-menjen. Gospodarska kriza v Sloveniji ni nobena fraza, temveč realna resnica in ta resnica je vsak dan hujša. Zlasti sedaj, ko so poplave prizadejale deset- in deset-milijonsko škodo. K temu pa še polom Slavenske banke, ki more najbolj udariti ravno slovenske vlagatelje. Težko gospodarsko stanje Slovenije zahteva nujno in izdatno pomoč, ki jo pa more dati samo vlada. In v tem je vzrok, da je SLS popustila od svojega intransigentnega stališča in da je načelno pripravljena vstopiti v vlado. Kot pripravo za oficijelna pogajanja jo dr. Korošec že izjavil, da njegova stranka od nekdaj priznava de iure in de facto Vidovdansko ustavo in da ji zato ni treba podajati nobene nove izjave. Toda radikali bi hoteli še bolj jasno izjavo, v kateri bi bila tudi obsežena opustitev avtonomistič-en misli. Pa so še drugi in tehtnejši vzroki, ki kažejo na razširjenje vlad. koalicije Predvsem so tu gospodarski in zunanji politični vzroki. Jugoslavija potrebuje posojilo, dobila ga pa bo, Če bo dokazala svojo po1 polno konsolidacijo in zato je razširjenje vladne koalicije postalo tako aktuelno. Tudi zunanje politični položaj zahteva, da se koncentrirajo vse sile, ker živimo v dobi, ko se prenavlja svetovna in zlasti Še evropska politika. In končno pride k vsem tem argumentom še zahteva po kraljevem kronanju. Brez vsega je ja^uo, da sme izvršiti kronanje samo vlada, v kateri je zastopana večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Debata o položaju potiska vsa druga vprašanja v ozadje in mesto da bi vlada sklepala o zakonskih načrtih, ki se imajo predložiti skupščini, sklepa le o merah, da prepreči napade proti sebi. Ni čuda, če je predsednik vlade že ves indigniran vzkliknil novinarjem, da je teh kombinacij zadosti in da mora vlada pričeti z delom. Ali kaj pomaga vsa dobra volja, ko pa vedno znova potisne političen položaj vse drugo v ozadje. Ali nekaj vseeno dela in predvsem je tu omeniti napore finančnega ministra, da dobimo znatno reduciran, a pri tem, dejanski in ne fiktiven proračun. Njegovo delo kaže že dobre uspehe i-n pokazalo bo še boljše, ko bo skupščina delala, kakor bi morala. R. S. Naročajte Sn širite EDINOST" u. « EDINOST* 99 Slovenska iena cc V Trstu, dne 2. novembra 1928. I Gor ali gospodična iz mesta, bi ne smela biti brez te knjige, ker Če je res, da je slo*. I večkrat močnejša od moža, bo tudi res, da —■— —-- ----*--* *— * * ' je danes še toliko moči in zavesti v njej, da se bo zanimala za zgodovino svojih predhodnic, onih, ki so našo dobo pred 100 etva, srečna in tudi v praksi izvedena dokaj posrečeno. Kot nekak prirastek tej razstavi pa je izšla potem 9e knjiga z istim naslovom, ki jo je uredila g. Min k a Govekarjeva in ki v resnici nudi premnogo zanimivega m pomembnega gradiva, ki se bo v bodočnosti gotovo še narasti o ter pokazalo našo slovensko ženo in mater v pravi njeni zgodovinski luči. Početek je to Šele, početek nečesa večjega, pomembnejšega, popolnejšega, vendar je še kot začetek delo, ki so ga izvršile žene z ustanovitvijo razstave ter z izdanjem omenjene knjige za vse slov. ienstvo velike važnosti, jako pomembno. Namen razstave in izdanja knjige je bil, da se pokaže dosedanje delo in javno udej-stvovanje slovenske žene sploh. Bil je to In je prvi poiz-kus sličnega značaja. Knjiga je informativna. Kot taka mora pač biti zvesta predmetu. Ne ga predrugačiti, niti po svoje prikrojiti, ampak mu dati verno podobo, ga verno pokazati, obdelati in poglobiti. Poiskati tudi tistih stvari, zakonov in dejstev, ki so gotovo a le potom drugih", s pomočjo drugih nastali in bili del celote. Poleg tega je resnica* da je vsa naša zgodovina do danes še jako neobdelana. Vsa je še ovita v temo. Zlasti je to istina za nas, v Italiji. Omenjena knjiga bo imela med nami to veliko važnost. Kar je na vseh koncih in krajih raztresenega in po posameznih knjigah povedanega, to imamo tu združeno med enimi- platnicami. Ne bom morda navajal tu gotovih splošnih pomanjkljivosti* pravim le eno: Nobena naša ženska, pa naj bo to kmetica iz in več leti ustvarjale. Knjiga je polna lepih člankov in informativnih notic ne samo iz časov, ki so bili in so še zgodovina, ampak tudi o današnjem uveljavljanju Žene v javnem življenju. In tU najdemo ženo povsodi: v uradu, na univerzi, na srednji šoli, v tovarni, pri strojih tiskarne, v vseh možnih umetniških poklicih: v igralskem, slikarskem, pisateljskem itd., sploh povsod. Prodrla je v življenje kot enakovredno socijalno bitje v dolžnostmi in pravicami. Le v diplomaciji je ne najdemo še. Najvažnejša njena naloga je za vedno materinstvo, vzgajanje in ustvarjanje novega rodu, novega naraščaja. In o vsem tem nam poroča omenjena knjiga v kratkih pa jedrnatih člankih. Za konec moram reči, da sem pravi pristen Primorec. To zato, ker me je malo čudno oparilo spoznanje, da o našem primorskem ženstvu ni v knjigi nobenega člančiča. Morda so zato vzroki, toda v knjigi bi moral biti. Ze radi predmeta, radi sedanjega stanja in dela slovenske žene v Italiji ne bi smel manjkati: Ko se bo morda kdaj pozneje govorilo o tem, bo Že zgodovina imela svoje pozabljive prste vmes. Pri nas je zgodovina namreč precej pozab-Ijiva. In tudi sestrstvo slov. žen bi moralo narekovati besedo, ki bi pokazala naše žene in naša dekleta v njih težkem življenju po deželi in po mestih starih pokrajin. Zgor. V. NEVNE Novi atentat na ministr. predsednika VESTI POVODNJIH KRAJIH. Tako-le piše cAvanti« od 29. oktobra o povodnjih v naših krajih. «Škoda, katero j« povodenj povzročila v teh krajih, je bila tako velikanska, da je moral to tudi najnepazljivejši čitatelj opaziti. V časih javnih nesreč, vemo, se pač ne morejo delati čudeži. Toda po tukajšnjih obljubah oblasti, bi se pač brez dvoma mnogo več lahko napravilo kot se pa je. V gotovih slučajih pomeni: Dvakrat da, kdor hitro d&; zavlačevanja so škodljiva radi javnega mnenja in pa še posebej nesrečnim revežem®. Prve nejasne vesti, drobci poročila o novem blaznem atentatu na ministrskega predsednika, Mussolinija so se bili razširili v Trstu že v nedeljo zvečer. Toda nič natančnejšega ni vedelo občinstvo. Poleg tega so bili le redki, ki so mogli doznati za te glasove. Uradno poročilo agencije Štefani je bilo znano samo še oblastvom. Naše uredništvo je bilo seveda zaprto spričo nedeljskega počitka in ker «Edinost« ne izhaja ob ponedeljkih. tato esprimo V. E. gioia scampato pe-ricolo. — Deputato Wilfan». Slovenski: «Njegovi ekscelenci načelniku vlade, prvemu ministru — Rim. Siguren, da tolmačim mišljenje vsega slovanskega prebivalstva, ki se zgraža nad blaznim atentatom, izražam V. E. radost nad rešitvijo iz nevarnosti. — Poslanec Wilfan». Par podatkov iz življeoja našega delavstva v Tržiča Ponovno smo poudarjali v našem listu potrebo ustanovitve delavskega vlaka ob G. uri zvečer, da bi delavstvo iz krajev ob Še le včeraj predpoldne se je razširila progi Tržič—Krmin ne čakalo ure in ure do kasnega zadnjega večernega vlaka ali pa moralo prenočevati v neznosnih razmerah v Tržiču. Raznim pritiskom se je železniška uprava vendarle udala in vpeljala poseben delavski vlak, kot je posloval že pred vojno. S tem je bilo nekaterim skupinam delavcev v gotovem oziru ustreženo. Je pa še tisoče delavcev v Tržiču, kateri žive tam vse prej kot zavidanja vredno življenje. Od hrane pa do stanovanj trpe pomanjkanje. Nihče se ni še po-o novem atentatu — že četrtim trudil resno, da bi jim odpomogel. Za danes hočemo omeniti le nekoliko podatkov o plačah delavstva v ladjedelnici, kjer dela posebno mnogo naših Kra-ševcev. Naj navedemo par številk samo iz med prebivalstvom Trsta vest v vsej< svoji celoti in obliki. Včerajšnji pone-' deljski opoldanski listi so priredili posebne izdaje že v prvih predpoldanskih urah namesto opoldne kot po navadi ter so prinašali obširne podrobnosti o novem poskusu proti življenju ministrskega predsednika. V hipu je bilo vse mesto pod dojmom novice v enem letu — in vsi komentarji so se sukali okoli nove čudežne rešitve gospoda Mussolinija. Po hišah so takoj zaplapolale zastave in kmalu po 11. uri .____v . ... . ««» 7^čo1p zbirati množice občin- par vasi Soriškega Krasa: iz Vojščice jih je so se že začele zmrati množice oncin (12 iz 0patjega seIa 50f svetega 30, Kosta- stva na trgu Unita pred palačo prefek-; njevice in Noveia 20, Brestovice 35 itd. Je ture, kamor je sklicala včeraj predpol- pa prepolno drugih naših ljudi iz cele dne tukajšnja fašistovska zveza zboro-|naše dežele. vanje v znak manifestacije radosti nadi Plače prejemajo silno nizke, tako da rešitvijo prvega ministra. Kljub slabe-1 morajo štediti pri najpotrebnejšem, da mu vremenu se je zbrala pred prefekturo velika množica, a z balkona so prisostvovali manifestaciji zastopniki vseh civilnih in vojaških ter mnogih konsu-larnili oblastev v Trstu. Ob 12.30- je začel svoj govor fašistovski komisar poslanec Barduzzi, ki je naglašal nedotakljivost g. Mussolinija;, katerega je dal Italiji Bog — je rekel — in ji ga bo tudi ohranil. Ob koncu je pozival k disciplini. Vsi naj se podajo v discipliniranem sprevodu v cerkev sv. Antona Novega, kjer se bo vršila slovesna zahvalnica. Po govoru posl. Barduzzija se je množica razvrstila v sprevod ter z od- koncem tedna prinesejo družini kak petci asetak domov. Delavci pod 15. letom imajo na uro L 0.90—1.10; delavci nad 15. letom z enim letom službe na uro L 1.20—1.35; delavci nad 15. letom z več kot dve leti službe, na uro do L 1.50; delavci s Štiriletno prakso, na uro L 1.75—2.75. Poleg te mezde na uro prejemajo še posebno malenkostno do-klado L 0.40 ter L 3.05 draginjske doklade. Navaden delavec s srednjo plačo dobi torej dnevno: 8 ur X L 1.35 na uro posebna doklada L 0.40 draginjska doklada L 3.05 L L L 10.80 0.40 3.05 Skupno dnevno L 14.25 Seveda zavisi tudi od ugodnejšega d^m na^iu Mla "k cZrik cu. Mnogi ne delajo na fiksno plačo na sv. Antona. Tu je odpel slovesen Tej Deum trž.-koprski škof dr. Fogar. Po za- j uro, ampak na takoimenovan ikontrakt. Te hvalnici se je množica Vsa manifestacija se je vsakega incidenta. izvršila brez mirno razšla, ugodnosti se industrijalec poslužuje napram delavcem izpod 15 let. Hrana: Je in spi dosti delavcev v takozvanem «Hotelu» ali pa «alloggio popolare» v bli-Tukajšnja fašistovska zveza je izdala žini arsenala kake tri minute proč. včeraj predpoldne proglas na fašiste in meščanstvo, v katerem poziva fašiste, naj se oklenejo vodje ter naj jim bo njegova hladnokrvnost ža zgled. Vroč proglas na meščanstvo je izdal tudi občinski komisar kom: Perez. Tržaški prefekt gr. uff. Gasti, ki se nahaja v Rimu je poslal viceprefektu kom. Zan-conato brzojavko, v kateri javlja, da bo v Rimu sporočil ministrskemu predsedniku čustva Tržačanov. Brzojavke s! Čestitkami so poslali ministrskemu j predsedniku številne osebnosti in ustanove iz mesta in dežele. *** Tudi mi se pridružujemo splošnemu čustvu radosti, da se je blazni atentat ponesrečil in da zločin ni zmagal nad življenjem, nad redom, nad ustanovami, nad državo in njenimi predstavniki. Brzojavka poslanca Wilfana Zjutraj obed večerja stane kava L L L 0.15 2.20 1.65 Skupaj L 4.00 Zraven dobi še vsak po 2 kosa kruha, vsak kos po 200 gramov. Vsak pa kupi še navadno posebej za 1 liro kruha. S t anovan j e: Dobivajo tudi delavci tam stanovanje in sicer dveh vrst, eno za 11 lir, drugo za 18 lir na teden, razlika je ta, da si za 18 lir sam, za 11 lir pa moraš deliti družbo v spanju vE drugimi. Premnogi delavci pa nimajo ni tega, ker je pomanjkanje stanovanj silno veliko. Spe zato mnogi v podstrešjih, v ša-lupah, povsod v vsakem kotu kjer si bodi. Posebno po zimi jih poišče mraz v nezavarovanih ležiščih. Sicer se v Tržtfču precej zida, toda le za druge stvari, predvsem za stanovanjske hiše uradnikov. •Da bi se izognili vsem tem težavam prenočevanja in da bi čim več prihranili na svoji pičli plači, se pogajajo delavci iz Opatjegasela, Kostanjevice, Novela, Vojščice in drugih bližnjih vasi zapadnega tj - , T*r«i* • i > * .(Krasa z nekim avtomobilnim podjetjem, Poslanec dr. Wilf anj e poslal včeraj! da bi ^ 2 avtomobilom vozilo vsak večer ~ ' 1 " *" iz Tržiča skozi Doberdob, Opatjeselo, Ko- stanjevico do Vojščice in zjutraj pa zopet nazaj na delo v Tržič. Poročali bomo še j>od kakimi pogoji bodo naši KraŠevci -delavci deležni teh voženj. Dotaknili in obravnavali bomo še razne strani težkega delavskega življenja v Tržiču. Iz tržaškega življenja Vlak pomU delavca. V nedeljo popoldne se je dogodila na železniški progi med Barkovljami in Mira-marom grozna nesreča, pri kateri je zgubil življenje reven delavec. Nesrečnik je 28-letni železniški podajaČ Ivan Bevk, rodom Goričan, stanujoč v našem mestu, a ni še natančno znano kje. Bevk je bil med drugimi delavci zaposlen pri popravljanju proge, ki so jo pokvarile zadnje poplave. Okoli 17. ure, ko je nastopil mrak, so delavci prekinili delo in se pripravili, da se napotijo proti domu. Bevk, ki se je nekoliko zamudil pri pospravljanju orodja in je zaostal za par korakov, je krenil čez tir, da bi jih dohitel. V istem trenotku je privozil videmski brzovlak št. 1656, ki ga mladenič najbrž ni pravočasno zapazil, ker se je v hipni zmedenosti umaknil baš na tisto stran, odkoder mu je pretila nevarnost. Nesreča je bila neizogibna; v naslednjem trenotku je vlak nesrečnega mladeniča podrl in ga grozno razmesaril. Siromak je bil seveda na mestu mrtev. O žalostnem dogodku so bili obveščeni barkovljanski orožniki, ki so kmalu potem prihiteli na lice mesta in izvršili predpisani izvid. Pozneje je bilo truplo nesrečnega delavca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Krvoločno dejanj« ljubosumnega moža. V nedeljo zvečer je 34-letna dninarica Koža Bakovac, stanujoča v ulici Rigutti št. 15, priredila v svojem stanovanju majhno družinsko slavnost, h kateri je razen brata in sestre povabila tudi nekega drugega moškega, svojega znanca. Ob pozni po-nočni uri, ko je bila družba v najboljšem razpoloženju, so se nenadoma odprla vrata in na pragu se je pojavil mož Bakova-čeve Peter, ki je živel že štiri leta ločen od žene. Ločila sta se bila sporazumno, ker se nista razumela, pa kljub temu je bil Peter tudi po ločitvi še hudo ljubosumen na ženo. Slutil je, da ima ljubimca, zato jo je večkrat zalezoval. Ko je v nedeljo zvečer zvedel, da je žena povabila na dom nekega možkega, o katerem je sumil, da je njen ljubimec, je prišel, talc teme. Želeti je, da se v prihodnje preprečijo take nerednosti. Obzor ni posebno v prvem polčasu igral ene svojih najboljših tekem. Napad je vse odločilne akcije slutili — hazenašice. Obe družini sta prišli menda po precejšnjih predpripravah v Bazovico. Res, da je malo težko pisati o tekmah, kjer vlada nekoliko več dobra volja kot pa strokovno praktično poznanje športen discipline, vendar so se napake obeh družin jasno odražale. In da te napake jasno vidijo, je potrebno, da je kompleks dober. »Ladja ■> \e imela slab dan. Glavni činitelj brambe so halfi in te bo treba v obeh četah trenirati. Hazena je sport taktike in hitrosti, zato bodo hazeno igrale dobro le ženske, ki imajo nekaj teh lastnosti. Začetnice seveda tega šc ne pokažejo. Halfi Ladje so slabo vršili svojo nalogo in strel na vrata je bil Rocol u skoro lahek. Napad Ladje se spušča v zategnjene kombinacije pred vrati, ki zamore jo biti sicer predmet občudovanja s strani občinstva, a ne doprinesejo četi nič pozitivnega. Strel na vrata je še pri obeh četah primitiven in šibek. Dobra vratarica bi imela napram takih napa-dalkam precej lahko delo. Strel mora biti bliskovit, oster in močan. Ne sme biti pripravljen, akcija mora biti v strelu le nadaljevana, ne rezana. Na splošno je Vtis, ki sta ga pustili obe družini, zadovoljiv in želeti bi bilo, da obe družini ne omagati na strmi poti k popolnosti. Porazi in smola so najboljši učitelji m vodniki kvišku. Živi tempo te tekme je dokazal, da je v obeh četah dober materijal. To snov primerno obdelati je dolžnost tistih, ki so v to poklicani. In tega pričakujemo. Criticus. Komb. Rocol-Zarfa - Prosveti 3:1 (2:0) Izid te nogometne tekme nas je zelo presenetil, če pomislimo, da je v četi trž. prvaka igralo 6 igralcev prve čete, kateri si niso znali obdržati svojega ponosa čete, vratar je zadovoljivo ubranil svetišče v par težkih situacijah. Concordia se je izkazala vredno nasprotnico Obzora in si je s to tekmo priborila mesto, ki io stavi v eno vrsto z našimi najboljšimi četami. Priznati moramo, da ji sreča ni bila mila. Napad je igral z lepo tehniko, toda manjkalo je odločilno: strel na vrata; mnogo žog sta privabili nase Škilanovi nogi kot magnet in s tem so bile napadalne akcije zatrte. Par lepih prilik za rskortanje izgubljenih. V krilski vrsti je centerhalf Tomažič skozi ves prvi polčas krasno vršil delo zalaganja napada, oba Žer-jala, posebno pa Stanko, sta uspešno ustavljala nasprotno ofenzivo. Oba branilca, v začetku nekoliko . nesigurna, sta se kasneje dobro popravila. Sancin' ! Benjamin obeta postati eden izmed naših najbodjših i branilcćv; vratarju ni mogoče naprtiti nobenega iz-1 med goalov. Celotna sodba o tej Četi je sledečai Dala je vse, mirovala ni trenotek in zaslužila je boljši izid. Sodnik g. Bertoncelj ni, posebno v drugem polčasu, znal brzdati precej težke igre. Potek tekme: Concordia pride z začetnim udarcem v kazenski prostor Obzora, nastane zmešnjava. očisti Škilan, ki požene svoje v napad. V 2. minuti je Čcligoj poklican na delo. Koj nato gneča pred vrati Obzora, Brišček strelja v prečko. V 5. min. reši Žerjal Angelj Zadnikov strel v kot, ki ostane neizrabljen. Sledi igra v sredini igrišča brez izrazite premoči nobene izmed čet. V 13. min. izgubi Fabjan lepo priliko. V 16. min. prisili Zadnik Čeligoja do težkega dela; prosti strel proti črno-belim, Zadnik pobere dva metra pred vrati in strelja, vratar ubrani. Lahka premoč Concordie do 27? min., ko ustavi Pižon na meji med kazenskim napram II. divizijski četi. Najboljši igralci, prostorom ni ostalim igriščem žogo s prsi; sodnik težko igro; posebno v zadnjih minetah dajo črno-beli vse, toda ne dosežejo konkretnega rezultata. V drugem polčasu traja preomč Obzora, park rat pretrgana z neuspešnimi fugami črnobelih, vse žoge ministrskemu predsedniku Mussoliniju sledečo brzojavko: «A sua Eccellenza Capo Governo, Prima Ministro — Roma. Certo interpretare pensiero intera po-polazicme slava aborrente insano atten- TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNI DAN V BAZOVICI (M IX Zarja) Bazovica. 1. 11. 1926. Burja* tupaiam kapljica dežja. Vreme je bilo skrajno ne milostno prirediteljem in )e tupatam grozilo, da jih pripravi do nove odgoditve. Po vasi so se sprehajale gruče atletov in atletinj, ki so čakale trenotka za pohod aa igrišče. Orfsažtarifa nfaji Je mnogo ljudi, ki M&alrajo kritika kot »ovraž-■lika, ako ta ne najde vsega ▼ redu. Ne vedo, da bi s tem beseda kritik izgubila svoj pomen. In jaz hočem biti'kritik. Organizaciji je manjkalo mnoga Kako naj si na pr. tolmačimo pomanjkanje krono-metra? To je bilo skoro usodno, ker sem jaz na primer najel v finaK H)0 m čas 11 sekund, nekaj nemogočega aa tistem terena in v tistih okoliščinah. Seveda asi je ta čas dala ponižna, navadam ura. Potem točno »črtanje kroge* za met. Premer tega kroga na meetingu je bil približno 2£0 m. kar je veliko preveč, posebno sa kroglo, pri kateri se rabi krog s premerom največ 2 m. Vse to vpliva močno na rezultate in mero metov. Krogi ovinkov pri tekih morajo biti jasni in pravilni. Celota atletov je Sla mimo vsega tega — lahko bi Sel tudi jaz, a napisal sem vse le t dobro stvari. — Atleti in atletinje Kar bomo razvideK iz navedenih rezultatov, nas bo v precejšnji meri presenetilo in sicer ugodno presenetilo. Posebno velja to glede metov, ld nad- na igrišču so bili Srebotnjak in Muha v majah Ro-1 vidi roko ter prisodi enajstmetrovko, ki jo spreme-cola in Kuferšin od Prosvete. Tempo je bil skozi ni Zadnik v goaL Odločna reakcija črnobelih prisili oba polčasa zelo hiter in igro je vodila Zarja-Rocol. j do trdega dela modročrne, ki kušajo uveljavljat« S. D. Adrla - Gruppo Sportlvo del Porto (Jutri ob 3. pop. nt igrišču S. D. Adria, via Calvo- Ia - tramvajska proga št. 9 do Lloydovega stolpa). r___=_____ Veliko bolj ko4 rezultat sam bo ta tekma ramo- ; končajo na bližnjem ograjenem vrtu. Kmalu nastopi mrak in prekine igro. Obzor: German, Škilan, Skok, Počkar, But I., Ko-vačič, Drugovič, Zadnik. Tominc, But II.. Mcršek. Concordia: Čeligoj, Sancin B., Pižon, Žerial St.f Tomaiič, Žerjal A., Flego A., Sancin S„ Brisček, Sancin A., Fabjan. — S. š. M. D. Sparta, Skedenj Igrišče na razpolago v četrtek od 9.30 ure naprej. Sodnika proskrbite sami. Prosimo točnost. — Zarja. gja zanimati občinstvo, ki bo posetilo jutri igrišče pri Sv. Andreju zato, ker bo ta dan, kot že javljeno Adria nastopila v precej izpremenjeni formaciji, ki bo. kakor se sluti branila njene nepremagljive barve v bodočem prvenstvu. Beseda nepremagljive je tu popolnoma na mestu, kajti le ironija usode daje zmagoslavnim pohodom te naše najboljše nogometne čete suhoparne forfaite in tlači ponosne lavorike modrih nekoliko v ozadje. Zalo je jasne* da bodo supporterji Adrije brezdvomno prihiteli Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Vest o atentata aa Gorica, 1. miolstr. predsednika drveče vode. Višina vode je še prekosila ono izza zadnjih nesrečnih povodnji. Toda kljub temu niso ti nalivi doprinesli nikakih posebnih nesreč deželi, ker se je voda enakomerno razlila po se je raznesla po mestu dane« dopoldan o- ! celi deželi in ni bil prizadet samo en krog 9. ure. Došla je sicer že preje, pa se ni razširila po ulicah. Dopoldan pa so za-vibrale zastave po javnih in sasebnih poslopjih in med ljudmi se je raznesla novica, 5e vsa meglena in netočna, o atentatu. Opoldanski «Piccolo della Sera« je bil v kratkem času popolnoma razprodan. Ponekod so ljudje čakali nanj. Nenadna vest je zanimala vse prebivalstvo. Opaziti je bi-nekolikgno razburjenje po ulicah, vendar do sedaj, ko to pišemo ni še bilo posebnih ceremonij. Gorica, 1. novembra zvečer Danes popoldan so izobesili po mestu lepake, ki vabijo ljudi na nocojšnjo slavnost. Ob 8.30 se začne sprevod izpred sedeža fašja na Korzu. Po ulicah je ta hip mnogo ljudi, derejo sem in tje. Zelo živahno je zlasti okoli Trgovskega doma. Kr. karabinerji stražijo s tajno policijo upravo in uredništvo «cGor. Straže« ter Mladiko. Tudi Katoliška tiskarna je zelo zastražena. Dež je ponehal, široko vleče še velno. Po deželi se še ni razvedelo za atentat. Ljudje, ki prihajajo v mesto, se čudijo. Slabo mme Le kratek čas je vsled snega ohlajeno ozračje in veter pregnalo jesensko deževje. Zadnje dneve je pa izvanredno toplo južno vreme nagnalo polno nizkih oblakov, megla tn pa nalivov v deželo. Struga Soče je prepolna sivo-umazane del dežele. Tudi se ni nikjer utrgal oblak. Predvsem je deževalo silno dosti v gorenji soški dolini, manj v baški,, idrijski in vipavski dolini. Soča seveda še vedno naprej trg^L travnike na levem bregu v libušenjski občini. Nihče se na gane, da bi se zoperstavil razdiralnemu toku vode. Promet z vozovi je čisto Ustavljen na tej strani. Hujši nalivi in poplave so prizadele kraje ob pontebski železnici, kjer je huda ura prekucnila par Železniških vagonov. V nekaterih krajih dela neprestano slabo vreme precej neprilike pri pospravljanju sirka in drugih pridelkov, ki so še zaostali na polju. Mežikanje Vse polno pritožb se čuje po Gorici radi slabega poslovanja električne sve« tlobe. Že par mesecev sem so precej pogoste prekinitve električnega toka Javni lokali, posebno gostilne so radi tega} privlekli na: dan zaprašene petrolejke^ acitilenke, sveče in drugo. Da bi bilet krive temu nenormalnemu stanju samo poplave in slabo vreme, se zdi lju* dem malo verjetno, ker ni to pri nepre* stanem mežikanju električne luči vedno slučaj. V Trsin, dno 2. novembra 1926. •EDINOST* m. * w • * Sklepi mestnega komlsarifata. Mestni komisar ob sopomoci posvetovalnega odbora je sklenil: 1) Sprejme se prošnja italijanske družbe mednarodne publicistike, da se postavijo na najbolj prometnih točkah mesta ste-briči, na katerih bodo razsvetljene objave. 2) Sprejme se na znajije sklep kraljeve komisije furlanske pokrajine, da se brezplačno prepusti občini poslopje na Stolnem trgu zraven cerkve (bivša deželna hiša) za muzej, a le pod pogojem, da bo občina vzdrževala muzej, ki ga sedaj po večini vzdržuje dežela. Mal prostor v pritličju se da cerkvi v uporabo (to je prostor, kjer je bilo nekdaj stopnjišče v sejno dvorano). 3) Razpravljalo se je o odstopu zemljišča Velodroma, kjer je zbirališče vozov električne železnice, tvrdki Livellari v slučaju, da bi se prenesla lopa za tramvajske vozove zraven plinomera. Do sklepa ni prišlo. 4) Določi se prostor, kjer se postavi spomenik ponesrečenemu stotniku Gvidu Resi iiu in sicer v neki stranski ulici novega parka na starem pokopališču (cesta proti južnemu kolodvoru). Stroške, ki bodo v zvezi s postavitvijo spomenika, plača občina. 5) Govorilo se je tudi o novem mostu jned Stračicami in Podgoro črez Sočo. V tem o žiru treba sporazumeti se s tvrdko Brunner v Podgori, kakor tudi si zagotoviti prispevke dežele in podgorske občine in končno tudi države. Gradnjo tega mosta se razpiše potom posebnega natečaja. Odpcmoček proti dolgim zimskim večerom P.avno sedaj za praznike je izdala Goriška Mohorjeva družba svoje knjige za leto 1927. Goriška Matica pa bo izdala svoje knjige tekom štirinajstih dni. O obojih bomo prinesli svoječasno oceno. ŠTAND REŽ. Smrtna kesa. Že zopet je kruta, neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko v naše mlade vrste. Slava Marušič, komaj osemnajst let stara, nas je morala zapustiti v nedeljo zjutraj 31. okt. Čeprav je bilo njeno življenje kratko, je bilo vse polno vrednih čednosti. Nam, ki smo jo poznali — je težko pri srcu — zakaj vemo, da je bila utrgana najlepša cvetka z naše dekliške narodne grede, ki diči našo vas. Kakor je bilo mirno in tiho njeno mlado življenje — tako je tudi bolezen prenašala z največjo potrpežljivostjo, da je bilo v uteho v veliki žalosti nahajajoči se družini. Tebi oče pa, ki si tam daleč med tujimi ljudmi zvedel za smrt svoje hčerke, naše največje sožalje. Ne vemo, kako bi Ti povedali, da je tudi nam vsem bila prirajstla k srcu in kako nam je hudo. Ohranili jo bomo v trajnem spominu Slava Ti! Nisi odšla, Ti si vedno med nami —. Vedno boš v naši sredi — do svidenja tam gori. Pogreb se bo vršil danes v torek dne 2. novembra ob 3. mri popoldne. IZ GORENJE BRANIŠSLE DOLINE Regulacija Raše Čim le količkaj voda narašča, že prestopi naša Kaša bregove in poplavlja njive in travnike. Ne le ob zadnji hudi povodnji, ampak tudi prej in poslej je kašina voda delala škodo. V daljavi kakih 1000 metrov bi biio nujno potrebno postaviti br&nove in jezove vodi. Stroški za regulacijo Raše bi sicer bili precejšnji, toda ker gre za najlepši svet, bi se pa to delo vendarle moralo izvršiti. S pomočjo postav o regulaciji vode in pa ustanovitve tozadevnih konzorcijev bi se dobila precejšnja podpora od strani države, nekaj od prizadetih ukšin in le ostalo bi doplačali posestniki, in sicer v gotovem znesku za hektar. V tem oziru čaka poteštata prav lepa in hvaležna naloga. Samo, ako se bo hotel potruditi! GrABRIJE NA VIPAVSKEM. Nič hudega. Kot povsod drugod tako so tudi pri nas izvršili preiskave v društvu. Ker je pa ovadbo napravil nekdo, ki je bil užaljen v malenkostni — osebni časti, pač ta ni bila utemeljena in je bil tudi izid preiskave čisto ničev. Vsi kraji dežele trpe hudo gospodarsko revščino, iz katere se bodo pač težko izmotali. Vsak kraj jo trpi iz svojega posebnega vzroka. Brici, radi enega, Vipavci radi drugega itd. Prej smo z našimi konjiči in vozovi kupčevali daleko po kranjski deželi, sedaj pa moremo to delati le v ozkem kosu, ki je še ostalo tam na Pivki. Obenem z [ >., : »\./ifbrkn«oli Irron icl^n Hflto. TOLMlJft. Novosti zadnjih dm so sledeče: Soča in tudi Tolminka sta vsled deževja precej narasli. Vendar ni ne ena ne druga pozročila občutne škode, in to iz vzroka, ker ima Tolminka zelo globoko strugo, med skalami, Soča pa tudi teče na dnu doline, ki je vsa struga. Neuravnana voda izbira namreč svojo strugo po svobodni volji po vsej nizki dolini, .kjer pa obenem tudi ni polj in ne travnikov, česar torej ne more poškodovati. Vendar pa je poplavila voda pašnike ob Soči, zlasti pa je trii ves v vodi oni zatol-minski pašnik pod Doljami. Zatolminci pasejo svojo Živino zgodaj spomladi pa v pozni jeseni na onem pašniku. Zdaj so morali živino odgnati, dokler se voda ne odteče. Druga novost je zima. Nizko v dolino, vendar v sam Tolmin ne, je zapadel sneg*. Gore so vse bele in lepe, mraz občuten tudi v dolini. Letos se je začela zima zgodaj oglašati. Ljudje pripravljajo drva za dolgo zimo, ki se obljublja. — Na učiteljišču sledeče: Ker je letos iz-premenjeno v popolnoma italijansko, se mora tudi verouk poučevati v ital. jeziku. Ker pa v Tolminu ni nobenega duhovna, ki bi zamogel poučevati verouk i italijanščini, so pa tako uredili, da verouka ni, se ne poučuje. Govori se, da pride v Tolmin nek italijanski duhoven nalašč za to službo, toda potrditve te vesti nismo še prejeli. — Danes je tu pri (nas čuden mir in vse mrtvo. Mnogi so odšli v Videm k proslavi obletnice. Posaimezni odbori in javni uradi se pripravljajo za sprejem ministra Fedele-ja. Vse je v delu, povsod študirajo, kako bi dosrtojneje počastili došleca. — Najzadnje gibanje na tuk. srednjih Šolah je povzročilo organiziranje ballile in pa raztresene in obSirne ohttne. it« se je šlo za popravo poti, nalaganje občinskih davkov so se ti naši starešine še sporazumeli. Jvakor hitro pa se je pojavilo vprašanje občinsekga doma, pa ni bilo mogoče doseči sporazuma. Vsaka vas bi bila rada, da bi bil v njej sedež Županstva. Tako se je zadeva potrebnega občinskega doma vlekla skozi dolgo časa. Radi medsebojnega nasprotovanja posameznih vasi ni bilo mogoče skleniti tozadevnega sklepa. Nova postava glede občinske uprave je odpravila občinski svet in napravila edino odgovornega in odločujočega za vse sklepe poteštata. Kot se sliši bo ta premestil občinski urad na Kamno in tudi se odločil za zidavo občinskega doma na Kam nem ter za zgraditev mostu preko Soče. Ko bo stvar bolj mapredovala, bomo že poročali. Na Vršnem in Libušnjem je začela tresti ljudi izseljeniška mrzlica, Mnogi bi radi prodali svoja posestva in se izselili. Težava je pa ta, da preostali nimajo dovolj denarja, da bi jim odkupili posestvo. ,Sploh nas tare, odkar je prenehala vojna odškodnina, silna revščina, ker nimamo nobenega postranskega zaslužka. Edino nekaj jih dela iz naše občine pri popravljanju glavne ceste na Trnovem. Nabrali smo precej denarja za nesrečne poplavljence v idrijski dolini, ker so to naši sotrpeči bratje; sicer smo pa tudi dni kot nekaki poplavljenci. Res ne vemo kam nas je voda naplavila in kam nas še bo? VpSTI Z IDRIJSKEGA Občutna Skote pri siru Zabče, oktobra. Naši vaščani so imeli letos vsestransko smolo. Neprestan dež in neurja so DAROVI O priliki krsta malega Ivana so darovali za Šolsko društvo: g. Zavadlal L 15; po L 5: Ivan Vrabec, Ana Vrabec, Zadnik 'Drago, Sosič Anton, Milič, Brezhikar Ign., Breznik ar Iva; skupaj L 55. V počastitev spomina tovariši ce Stane Berginčeve daruje D. K. N. T. Šolskemu društvu Lit 50.— Vsem cenj. darovalcem iskrena hvala! avanguardisiov. Začelo se je pri najmlajših j zmanjšala poljske pridelke za polovico v I. m II. razr. gimnazije. Početek je bil ■ vsem tolminskem, kar pa je pridel-proslavljen z mnogimi besedami, tako da ^ . bil mnogo na svoji vrednosti, so se sleanjic skoro vsi dijaki teh razredov v - , • 'iv „iT.i, tllfli vpisali. Od tu se je šlo proti višjim razre- i Krompir gnije, fižol j e p 1 esn i v sir k t u da dom ter učiteljišču, kjer se je ustanovila j slaD. Toda ostalo je vsaj eno upanje so, organizacija avanguardistov. Največ zaslu- i da bo škodo popravila živina^ prodaja ge ima pri tem prof. Zambuto, zman in po- j mlečnih izdelkov, sira in masla, ter pro-znan skladatelj ter mnogobesednik. Cerav- | daja živine same. Po drugih vaseh, tol-no je že bil enkrat izključen iz faš. stranke,; minske okolice so se ta upanja več ali je sedaj menda znova sprejet. To sodimo po | . uresni5ii~ ne pa tako pri nas v znaku, ki ga nosi. Poleg njega je mnogo; pripomogel do popolnejšega izida tudi tuk. i žkodnikov konvikt. Fantje so se bali, da i Z velikim trudom, premnogimi roi>o-bodo vrženi iz zavoda ter da se zamerijo g. j tami, vplačevanjem itd. smo si napra-Špacapanu, pa so radi božjega miru in lju- j vili lepo planino v Pologu. Očistili smo bega reda pristopili. To so pa naši v glav- j jQ in j0 ge treba premnogega, med jiem storili samo radi prihoda ministra. vojno tja nanešenega materijala. S pomočjo vojne škode in pa še lastnih žrtev smo postavili lepo, novo mlekarno, kakršne nima nobena planina v okolici. In vse to lansko jesen in zimo. Z obilnim upom in nadami smo poslali letos živino na pašo. Ti naši upi so se jned letom, ko je dež vedno bolj uničeval poljske pridelke, Še povečali. Stalno smo se tolažili z besedo, da bo pa planina pomogla črez zimo. In kaj se vafeo Prt mleku in mlečnih izdelkih. Večina naših fantov pravi, da jih tam doli ne morejo poznati. Čudijo se, kiko prt- ****** V™1**0 ""S??™ dejo ljudje, ki niso Italijani v italijansko in jih kupec doma n« more čistiti. Dru-armado. —»Ne poznajo namreč razlike med zato, ker so silno občutljivi. Mala državljanstvom in narodnostjo. Za njih akorjiCA kruha na pr. v kolesu masla sploh ta razlika ne obstoja. To nesoglasje Jahko puvzi'oči gnitje in sir je neraben, med dvemi pojmi rodi mnogo smešnih 'Zalo pa opocarjamo mi, ki smo sami na zgodbic. Je pa značilno za italijansko javno fsvojI kxrti občutili ta nedostatek mnenje. Pravijo nam vojaki, da so rajši J v ^rf« ^ smukne* izdelovanja vse one, ki jim je živina velik vir dohodkov in pa nadomestek za mnoge izdatke, da so v MALI OGLASI BERLUHCHOOLvuFabio FH« ^.» prevodi v vseh jezikih. (1518 STANOVANJE in hlevi z zemljiščem se da. v najem poštenemu kmetu. Kodrič, Rojan, Via degli Apia-ri 12, H. 1670 TRAJNO DELO bodisi na akord ali dnino dobi pri stavbnem podjetju Leopold Oblak, U. Bistrica, iz« delovatelj betonskih izdelkov po možnosti popolnoma izvežban v tej stroki. V slučaju potrebe, hrana in stanovanje v hiši; plača dobra. 1671 BIVŠI POSLOVODJA dveh slov. tiskaren v Julijski Krajini, kateri je opešal vsled hude bolezni nakopane v svetovni vojni, se nahaja nad osem let brez službe. Zdaj je popolnoma okreval in išče službo uradnika, blagajnika, dopisnika, administratorja, zaupnika, bodisi v uradu, zavodu ali podjetju 4—6 ur dnevno. Dobra spričevala in reference. Ponudbe: Ivan Meljavec, Via An temi o Stoppani 5/11. - 1665 ELIZER CH2NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo ▼ lekarni Castellanovicb, Via Giuliani 42. 1466 J SMILAJOD (Trposki 6ok], izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanjtv kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let s* prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Vfc. Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Istria). (1524) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1% 1517 Pozdrav. Ob priliki svojega odhoda v Jugoslavijo si štejem v dolžnost, da pozdravim tem potom vse svoje prijatelje, tovariše in znance, od katerih se nisem mogel osebno posloviti želeč jim v domačem kraju še dolgo srečnega ob-stanka (1136) ALBERT ČOK, učitel). Želite imeti patent Soferia ? Z malenkostnim troškom I« 2M se Vam Izpolni ta želja. Tečaj posebno priporočljiv za (gospodične in gospode iz boljših krogov. Tujci dobijo do konca tečaja hrano in stanovanje za I> 200. Moderni avtomobili O. M. — Pojasnila daje KRALJ - OPČINE, ZALOGA KOLES. 1128 Takrat se bo avanguardiste rabilo. Tudi večina učiteljiščnikov je pristopila v vrste novoorganiziranih Četnikov. Dekleta — kandidatinje so zaenkrat prosta in jih menda ne mislijo organizirati. — Na tuk. župnišču se je pojavil znak li-ktorskega svežnja. Niti opazili ga. nismo takoj, ker se je uzidava izvršila brez posebnih ceromonij. Kdo ga je vzidati dal oz. ukazal, ni pomembno. Kaži vojaki se vračajo. Pravzaprav so se že vrnili. Letnik 1905 je že ves doma. Fantje so veseli, da so se vrnili v domače kraje, vendar pa jim kali to veselje spoznanje, da je letos doma slabo in da bo treba znova po svetu, ker dom rabi denarja, ki ga pa ni in ni. Za zaslužkom po svetu pa je-silno nerodna in žalostna pot. Vračajoči ee, prinašaj o k nam mnogo novic in vesti o življenju po mestih v starih pokrajinah Italije. Nekdo nam pripoveduje, da je slišal tam doli v daljnem Rimu, kako so godci v nek&m kinu igrali naše lepe narodne pesmi Naprej zastava Slave, Lepa naša domovina itd. Drugi zopet pripoveduje, da je slišal napev Luna sije v nekem rekli, da so Turki kol pa Slovenci, samo da so se vseh neljubih zgodb in razgovorov znebili. Rajši kot dopovedovati stvari, ki jih ni mogoče dopovedati, so se tako rešili. Naše pesmi pa so jim zelo dopadle. Ko so naši fantje v gostilni zapeli, so vsi drugi utihnili in prosili naj zapojejo Se kakšno «turško». Razpis natečajev. Do 25. novembra je razpisan natečaj za rv\ rr n T k ftffe 4a* tem oziru previdni IDRIJA 1. novembra 1926. Danes se je zftzvedela po mestu o novem atentatu na Mussolinija. Javna poslopja so razobesila zastave, ljudje pa so rado- Kadar so vaša (reva in val Želodec res čisti In urefeid. tedaj le felko oboUte. Za očiščenje leiodca in Črev jc še najboljši čistilni čokoladni bonbon ARR1BA. je le odvajalno sredstvo, bi nčiobnje s vso gotovostjo pri in mladih. AR RIB A pri-bfšo naameb. veaeije zdrav}«. Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36. Laureat Paccetfti (Vlila Maria) Bilje - Gorica (prej t Parizu 39 Rue Pascal) Brez operacije in bolečin zamore jo GLUŠCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti slah, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovani proti glnhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Červinjan, četrtek, 4. novembra, hotel AIl'Angelo d'oro. Spilimbergo, petek, 5. novembra, hotel Michie-lini. Videm, sobota 6. In torek 9. novembra, hotel Nazionale, Tolmezzo, pondeljek, 8. novembra, hotel Caval-lino. Gorica, sreda, 10. novembra, Via GaribaTdi št. 10, Pala, petek 12, in sobota 13. novembra, hotel Mira mar. Trst, nedelja 14., sreda 17. in četrtek 18- novembra, hotel Vanoli (Piazza Unita). Reka, pondeljek 15. in torek 16. novembra, hotel Royal. U125) Slava Ti! Nisi odšla, Ti si vedno med nami —. Vedno boš v naši sredi — do svidenja tam gori. Pogreb se bo vršil danes v torek dne 2. novembra ob 3. uri popoldne. IZ GORENJE BRANIŠSLE DOLINE Regulacija Raše Čim le količkaj voda narašča, že prestopi naša Kaša bregove in poplavlja njive in travnike. Ne le ob zadnji hudi povodnji, ampak tudi prej in poslej je hašina voda delala škodo. V daljavi kakih 1000 metrov bi biio nujno potrebno postaviti br&nove in jezove vodi. Stroški za regulacijo Raše bi sicer bili precejšnji, toda ker gre za najlepši svet, bi se pa to delo vendarle moralo izvršiti. S pomočjo postav o regulaciji vode in pa ustanovitve tozadevnih konzorcijev hi se dobila precejšnja podpora od strani države, nekaj od prizadetih okšin in le ostalo bi doplačali posestniki, in sicer v gotovem znesku za hektar. V tem oziru čaka poteštata prav lepa in hvaležna naloga. Samo, ako se bo hotel potruditi! GrABRIJE NA VIPAVSKEM. Nič hudega. Kot povsod drugod tako so tudi pri nas izvršili preiskave v društvu. Ker je pa ovadbo napravil nekdo, ki je bil užaljen v malenkostni — osebni časti, pač ta ni bila utemeljena in je bil tudi izid preiskave čisto ničev. Vsi kraji dežele trpe hudo gospodarsko revščino, iz katere se bodo pač težko izmotali. Vsak kraj jo trpi iz svojega posebnega vzroka. Brici, radi enega, Vipavci radi drugega itd. Prej smo z našimi konjiči in vozovi kupčevali daleko po kranjski deželi, sedaj pa moremo to delati le v ozkem kotu, ki je še ostalo tam na Pivki. Obenem z Budanjci smo preskrbovali kranjsko deželo z zgodnjimi črešnjami, breskvami, figar mi itd. Sedaj pa imajmo tmejo skoraj na nosu in le malo zaslužimo s kupčijo. Imamo nekoliko vinogradov in sadnega drevja, pa vlada v tern oziru kriza Polja imamo pa vse premalo. Tudi smo oddaljeni precej od goriškega izvoznega trga, da bi nanj vozili. Preurediti bomo morali naš način gospodarstva in se posebno lotiti umne sadjereje z nasaditvijo enakovrstnega žlahtnega sadja za izvoz. ktorskega svežnja. Niti opazili ga nismo takoj, ker se je uzidava izvršila brez posebnih ceromonij. Kdo ga je vzidati dal oz. ukazal, ni pomembno. Kaši vojaki se vračajo. Pravzaprav so se že vrnili. Letnik 1905 je že ves doma. Fantje so veseli, da ao se vrnili v domače kraje, vendar pa jim kali to veselje spoznanje, da je letos doma slabo in da 1k> treba znova po svetu, ker dom rabi denarja, ki ga pa ni in ni. Za zaslužkom po svetu pa je-silno nerodna in žalostna pot. Vračajoči ee, prinašaj o k nam mnogo novic in vesti o življenju po mestih v starih pokrajinah Italije. Nekdo naim pripoveduje, da je slišal tam doli v daljnem Rimu, kako so godci v nekem kinu igrali naše lepe narodne pesmi Naprej zastava Slave, Lepa naša domovina itd. Drugi zopet pripoveduje, da je slišal napev Luna sije v nekem letos živino na pašo. Ti naši upi so se jned letom, ko je dež vedno bolj uničeval poljske pridelke, Še povečali. Stalno smo se tolažili z besedo, da bo pa planina pomogla črez zimo. In kaj se j$am je zgodilo ? Mesto da bi iz paše potegnili za sir vsaj za prvo silo denarja, se nam je pa večina sira skvarila. Da bi ga. bilo pokvarjenega le nekaj, bi se že prestalo. -Toda škoda je silno občutna pri vseh gospodarjih ravno vsled obilice sira, ki ga: ne moremo nikjer uporabiti, ki se ga še prasci branijo. Kdo je temu kriv? PaSa v planini je dobra, tudi hranilni prostori v položki mlekarni niso slabjL, saj je vendar res, da se prejšnja* leta sir ni skvaril. Toda nekaj drugega je važnega pri tem. Kli- drugem kinu v Firencah Pa pravita oba, i Ce se ta dru*a stvar, snažnost. Ce kje, je fkinu^uS ^ \#> vafeo Prt mleku in mlečnih izdelkih. Večina naših fantov pravi, da jih tam doli ne morejo poznati. Čudijo se, kiko prt- ^ V™1**0 " J^J^T® dejo ljudje, ki niso Italijani v italijansko in jih kupec doma n« more čistiti. Dru-armado. —»Ne poznajo namreč razlike med zato, ker so silno občutljivi. Mala državijanstvom in narodnostjo. Za njih l.9korjica kruha na pr. v kolesu masla sploh ta razlika ne obstoja. To nesoglasje Jahko povzroči gnitje in sir je neraben, med dvemi pojmi rodi mnogo smešnih 'Zalo pa opocarjamo mi, ki smo sami na zgodbic. Je pa značilno za italijansko javno fsvojI kxrti občutili ta nedostatek 25J v skrbi zasna^izdelov^ja vse one, da so se vseh neljubih zgodb in razgovorov )'m Je &Vina Velik VIT dohodkov m pa znebili. Rajši kot dopovedovati stvari, ki jih ni mogoče dopovedati, so se tako reSili. Naše pesmi pa so jim zelo dopadle. Ko so naši fantje v gostilni zapeli, so vsi drugi utihnili in prosili naj zapojejo Se kakšno «turško». Razpis natečajev. Do 25. novembra je razpisan natečaj za pisarniško moč z začetno plačo L 5.400 ter tozadevnimi dokladami za tolminsko občino. Do 20. novembra je pa ražpisana služba občinske babice z začetno plačo L 2.600 ter tozadevnimi dokladami. LIBUŠNJE - občina. nadomestek za mnoge izdatke, da so v tem oziru previdni — IDRIJA 1. novembra 1926. Danes »e je zftzvedela po mestu o novem atentatu na Mussolinija. Javna poslopja so razobesila zastave, ljudje pa so radovedni in čakajo nestrpno naših časopisov, ker italijanskih ne razumejo. Vest je našla obilo odmeva pri tukajšnjem prebivalstvu Povsod se govori o tem. Prve vesti, ki so so razširile in so bile silno netočne, so naravnost elektrizirale a^ržTsZ«^ £ prebivalstvo. Vse je hotelo vedeti, koliko činskem zastopu so bile poprej zastopane i Je resnice na tem in kakšna je ta resnica, po svojih občinskih možeh razne vasi naše Fašij pripravlja proslavo za danes zvečer. NASMEH" VESELJE ZDRAVJE Kader so vaša Čreva In val želodec rea čisti Id urafeid. tedaj le felko oboUte. Za očiščenfe leiodca ta Črev Je *e najbolj« čfsltiaf čokoladni bonbon AKR1BA. le le odvajalno sredstvo, bi nčtnbeje s vso gotovostjo pri ta mladih. AR RIB A pri-v Mio naameb. veselje In sdravje. l rs» CARRIBA DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH (1097) Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36. Lanreot Paccetfti (Villa Maria) Bilfe - Gorica (prej t Parizu 39 Rue Pascal) GLUHOST Brez operacije in bolečin zamore jo GLUŠCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti slah, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovanj proti glnhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Červinjan, četrtek, 4. novembra, hotel AIl'Angelo d'oro. Spilimbergo, petek, 5. novembra, hotel Michie-lini. Videm, sobota 6. In torek 9. novembra, hotel Nazionale, Tolraezzo, pondeljek, 8. novembra, hotel Caval-lino. Gorica, sreda, 10. novembra, Via GaribaTdi št. 10, Pala, petek 12, in sobota 13. novembra, hotel Mira mar. Trst, nedelja 14., sreda 17, in četrtek 18- novem* bra, hotel Vanoli (Piazza Unit&}. Reka, pondeljek 15. in torek 16. novembra, hotel Royal. U125) Prttdno prodate KRONE. GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Hazcinl It. 43 kjer dobite najvišje cene. -- 'Kupujem lisik.e mestne zastavljalnice. 1037 PODLISTEK 2ULES VERNE: Skrivnostni otok Naseljenci so previdno korakali naprej s pripravljenimi puškami. Voz sta čuvala Top in Jup, ki sta ostala zunaj. Iz previdnosti so ju privezali. Cir Smith, Pencroff in Gedeon Spilett so £e plazili od ene strani ob plotu dalje, Har-bert in Nab pa od dru gre. Ves čas so se pozorno ogledovali po temnem in popolnoma praznem prostoru. V nekaj trenotkih so prišli do hiše in stali so pred zaprtimi vrati. Cir Smith je po m i gnil tovarišem z roko, naj bodo tiho, ter se je približal oknu, ki ga je luč od znotraj medlo razsvetljevala. Pogledal je v edini pritlični prostor koče. Na mizi je gorela svetilka; poleg nje je stala postelja, na kateri je nekoč Airton počival. Na postelji je ležalo truplo nekega nao-škega Nenadoma je Cir Smith napol prestrašen odskočil od okna in vzkliknil s pridušenim glasom: «Ayrtcm!» Takoj so vrata bolj vlomih kakor odprli in planili v sobo. Zdelo se je, da Ayrton spi. Na obličju se mu je poznalo, da je dolgo in hudo trpel. Na zapestju in gležnjih so se poznali pod-.pluti sledovi vezi. Cir Smith se je nagnil nadenj. ; — Ayrton! Ayrton! je ponavljal inženir, roko moža, ki so ga našli v tako čudnih okolnostih. Pri tem klicu je Ayrton odprl oči, zagledal Cira Smitha in nato ostale ter začudeno vzkliknil: «Vi ste, ali ste to vi? — Airton! Airton! je ponavljal Cir Smith. — Kje sem? — V s tajni hišici. — Sam? — Da! ^ — Toda prišli bodo, je vzkliknil Ayrton. Branite sel Branite sel Izmučen je padel vznak na posteljo. •Spilett, je rekel inženir, vsak trenotek nas utegnejo napasti. Spravite voz v stajo. Nato založite vrata in pridite vsi semkaj.» Pencroff, Nab in poročevalec so se takoj podali na izvršitev inženirjevega povelja. Niso imeli izgubljati niti trenotka. Morda je voz že prišel v roke zločincem. V hipu »o bili oni trije pri stainih vratih. Za plotom so Čuli tiho Topovo renčanje. Inženir je za trenotek zapustil Ajrrtona, da bi bil pripravljen pomagati, če bi bila sila. Harbert je bil z njim. Oba sta stražila graben gomega odrastka, odkoder je bilo mogoče obvladati stajo. Će so bili zločinci tam v zasedi, tedaj so jih mogH naselniki posamič uničiti. Tedaj je na vzhodu nad temnim gozdom vzšel mesec ter posvetil v notranjost ograde. Staja s svojimi drevesnimi skupinami je bila v kratkem vsa razsvetljena. Mesec je razsvetlil tudi mali potok in obširno travnato preprogo. Na gornji strana sta se hiša in del pa4 i sadnega plota jamo odražala od travnika; na nasprotni strani, t. j. proti vratom, pa je bilo temno. Tedaj se je pokazala temna gmota. Bil je voz, ki je stopil v območje svetlobe in Cir Smith je slišal škripanje vrat, ki so jih t- v ariši zaprli in skrbno ri#ahirili durnice od znotraj. V tem trenotku pa se je Top odtrgal od vrvi, besno zalajal ter planil gtobokeje v stajo na desno od hiše. Pozor, prijatelji! Nastavit* puškeje vzkliknil Cir Smith. Naseljenci so naperili puike ter čakali trenotka, ko jih bo treba izprožiti. Top je Še vedno lajal in Jup, ki Je stekel za psom, se je glasil s kričečim žvižgom. Naseljenci so sledili živalima in dospeli k bregu malega potoka, ki so ga senčila nekatera visoka drevesa. In tam, so zagledali pri- polni mesečini pet trupel iztegnjenih poševno ob bregu. Bili so kaznjenci, ki so se pred Štirimi meseci izkrcali na otoku Lincolnu! Trinajsto poglavje. Kaj se je tu zgodilo? Kdo je kaznjence smrtno zadel? Ayrton? Ne, ker še pred j kratkim se je bal njih povratka. Ayrton pa je bil tako močno izčrpan, da ga ni bilo mogoče izpraševati. Po tistih besedah, ki jih je s trudom izgovoril, je obležal kakor omamljen in se ni več ganil na postelji. Naseljenci so Čakali vso noč v Ayrtonovi hišici, ne da bi se vrnili na mesto, kjer so ležala mrtva trupla njih smrtnih sovražnikov. Sicer pa niso pričakovali od Ayr-tona, da jim on pove, v kakšnih okoliščinah so razbojniki končali, ker ni niti vedel, kje se nahaja Morda pa je vedel o dogodkih pred to strašno eksekucijo. Naslednjega dne se je Ayrton zbudil iz omame In tovariši so mu izrazili svoje prisrčno veselje, da so ga aaSH po sto štirih dnevih živega in zdravega. Ajrrton je t kratkih besedah pripovedovati, kaj se je zgodilo, vsaj kolikor je on vedeL i Tistega dne po prihodu v stajo, 10. novembra, so kaznjenci ponoči preplezali plot in ga ujeli. Zvezali so ga in mu zamašili usta. Nato so ga odpeljali v neko temna jamo Franklinove gore, kjer so imeli zlo činci svoj brlog. 2e so odločili, da ga naslednji dan ustre-le, ko ga je eden izmed kaznjencev prepoznal in ga poklical z njegovim avstral-i skim imenom. Podleži so hoteli ubiti Ayr-tona; Ben Joycu pa so prizanašali. Od tedaj naprej so Ayrtona neprestano nadlegovali s pregovarjanjem. Skušali so ga pridobiti zase, da bi se z njegovo pomočjo polastili granitne hiše in vdrli v to nezavzetno stanovanje, pomorili naseljence in postali gospodarji otoka. Ayrton se je upiral. Stari, skesani in po-miloščeni kaznjenec je rajši umrl, kakor da bi izdal svoje prijatelje. Štiri dolge mesece je Ayrton zvezan preživel v tisti jami. Medtem so kaznjenci odkrili stajo Se takoj ob prihodu na otok. Od tedaj so se zalagali tam z živili, toda niso živeli notri. 11. novembra sta ustrelila dva razbojnika, ki so ju naseljenci presenetili, na Har-berta, in eden izmed njiju se je vrnil ba-hajoč se, da je ubil enega naseljenca, toda vrnil se je sam. Njegovega tovariša je, kakor znano, Cir Smith zabodel z bodalom« IV. tEĐINOST* V Trstu, dne 2. novembra 1928. Iz triaike pokrajine ČEZ PIVKO Dopis «Gospodarske prilike na Pivki* Se bil povod, da sem se odločil za izlet na pivko, ki nudi tudi romantičnemu očesu obilo zadoščenja. Na nasvet poznavalcev teh krajev sem izstopil v Trnovem in jo Ubral čez Šembije, kjer sem se rešil megle, ki je ležala čez vso Reško dolino. Gorko solnce jo je polagoma razpršilo na vse fetrani — in lepa dolina je ležala pod menoj. Lepa dolina, da bi človek sodil, da -je tukaj vir blagostanja. A domačin, ki me je med potjo dohitel, mi je razgnal to napačno sodbo. Na vasi pada revščina, kmetje lezejo v vedno večje dolgove, ker njih vedno bolj skromni dohodki ne krijejo rastočih izdatkov. Opozoril me je na trgovine in posojilnice, kjer da dobim najbolj jasno sliko o gospodarskem stanju te doline. In vendar bo treba najti izhod iz mučnega položaja, predno bo prepozno. Ce pravilno pre&ojamo svoje gospodarstvo, se moramo vedno bolj okleniti prepričanja, da ■je naša rešitev v živinoreji in sadjarstvu. Vr tem se vsi ujemamo, a ne znamo si pomagati. «Gospod, če se v tem kaj razumete, pridite med nas!» Stal sem pred novim vprašanjem, katerega važnost sem razumel, a si nisem znal odgovoriti v njega podrobnostih. Bilo me je skoraj sram. Ko sva se z možem ločila, sem si ogledal apneno zgradbo nad Podstenjškom. Lepa slika, odtis apnene tvorbe, ki nudi tej vasici prijetno zavetje; na zemlji, napajani po izvirkih, srečaš v prvih pomladnih dneh zgodnje cvetlice. Popolnoma drugačna slika je onkraj Šembij, kjer se odpre izrazita kraška go-liCava: nagi griči, naga slemena, nage doline. Naravno, da izginja rodovitna zemlja. Le par ograd je z večjo skrbjo oskrbovanih, kar se že od daleč pozna po zeleni travi. Leže med zapuščeno zemljo, kakor oaze (majhen košček rodovitne zemlje) v puščavi, kakor žarek upa v težkih urah. Iz neprijetnih vtisov se mi je porodilo več vprašanj: kaj s to zemljo, se li da izboljšati, na kak način jo izkoriščati itd. Onih .par lepih parcel me je spomnilo na besede mojega sopotnika o izboljšanju tal za travnike in pašnike, torej za živinorejo. Morda pa je to nemogoče, ker drugače bi bilo ljudstvo to najbrže že storilo!? Poizvem o tem v Knežaku. Po cesti1 se je vrstil voz za vozom, poln lesa. Par težkih konj, redkeje volov, je napreženih. Drvarju se poznajo odtisi napora in posebnosti njegovega življenja: počasen je v kretnjah in izražanju, v trdnih mišicah bereš moč, v očeh ni zanimanja za «zunanje» dogodke; on živi za gozd in les. Pameten mož iz Knežaka mi je napravil ^račun, ki nam najlepše pojasni gozdarjev in drvarjev zaslužek. Povprečni dohodek ene vožnje je: Troški: 40 kg ovsa — L 56; 50 kg sena — .L 20; 2 delavca — L 50; mitnina — L 6; obraba voza in vprežne oprave povprečno 'od vožnje — L 15; skupaj L 147. — Cisti 'dohodek — L 33. To je zaslužek od celih 24 ur. Kot znatne troške moramot računati tudi izgubo na vrednosti živine, gnoja in še nekaj: konji jedo več dni v tednu zastonj. Le majhno i število gospodarjev si je z vožnjo opomoglo, a ti ravnajo pametneje, ker zaslužek pametno izkoriščajo ter skrbe tudi za govejo živino. Tu bi lahko imeli dobre pašnike in travnike. «Saj naš svet, če ravno ni med prvovrstnimi, bi se dal za to dobro izkoristiti,» tako mi je mož pojasnil. Ista slika je do Šempetra, kamor se steka velik del s trudom poškropljenega lesa Neprestano se mi je vrinjalo vprašanje, kam bo privedlo to brezmiselno gospodarstvo pivškega kmeta-drvarja. Domislil sem se, da bi vendar bilo dobro in koristno, da bi vsi listi stalno obravnavali o tem vprašanju. Svetujte in učite! Znsinost in umetnost Knjige Vodnikove družbe Ko se je meseca februarja osnovala Vodnikova družba, obljubljala je za prvo leto lep književni dar in vabila Slovence v krog svojih članov, je marsikak črnogled, ki sicer ljubi knjige, ostal ob strani, ker ni verjel obljubam in vabilu in je hotel počakati. Knjige, ki so sedaj izšle, so vsa pričakovanja daleko nadkrilile. Po opremi in vsebini je družba lahko nanje ponosna. Člani pa nadvse zadovoljni. Prvo zanimanje vzbuja cVellka Pratika* za leto 1927, ki prinaša ličen, v veliki osmerki tiskan koledar s pestrimi platnicami pa še bolj pestro vsebino. Poleg običajne koledarske vsebine prinaša celo vrsto člankov o elektriki, radiju, kinu, gasilskih strojih, o državi, Macedoniji, slepiču, kožni jetiki, gospodinjstvu harmoniki itd. okrašenih z mnogimi dobro uspelimi slikami. Ta koledar je sam vreden več kot znaša članarina za vse družbine knjige. Sedaj pa pridejo še tri druge knjige. «Iz tajnosti prirode* prinaša štiri poljudno pisane sestavke o razvoju naše zemlje, o prazgodovini človeštva, o kemiji hranil in užitnin ter o letošnjem zavojevanju severnega tečaja. Jako bogato ilustrirana in skrbno opremljena knjiga. Ostali dve knjigi sta pripovedne vsebine. »Pravica kladiva* je roman .Vladimira Levstika zajet iz vojnih in povojnih dni. V sočnem domačem jeziku riše pisatelj žalostne povojne razmere v zakotni slovenski vasi in trnjevo pot idealnega narodnega moža, kovača Možine, ki se je neustrašeno boril za svoje napredno prepričanje in zanj umrl — ustreljen na Suliem barjeru. Četrta knjiga prinaša povest Juša Kozaka «Beli mecesen*. V tej povesti so na čudovit način opisane lepote Kamniških planin in življenje njenih prebivalcev. Strasti in skrbi, ljubezen in sovraštvo prepletajo dogodke, ki se vršijo na Veliki planini in v golih stenah Kamniških alp in po vaseh pod njimi. V Kozaku so dobile Kamniške alpe in njih ljudstvo svojega pesnika. Letošnje knjige bodo Vodnikovi družbi, ki je prvo leto zbrala okoli sebe 13825 članov, to število gotovo podvojile, ker znaša članarina tudi za leto 1927 le dvajset dinarjev. Vpisovanje članov se potom poverjenikov že vrši. Najnovija sveska iiiktii Iti» (Novembar UM} koju smo jučer primili, imade sleđeći sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Crna gora — pred crnim danima; Bogumil Vošnjak: Medjunarodnl ekonomski odnosi i diplomatska služba; Arh. Vjekoslav Heinzel: Ekonomsko-finansijsko stanje grada Zagreba; Dr. Vidan O. BlagojeviČ; Pravni značaj i tehnika naših finansijskih zakona; Dr. Gustav Gregorin: Pitanje dvostruke valute; Ing. Jovo Popović: Bosanska Šljiva; prof. Dr. Stanko Deželič: Ljubljanska Burza za robu i vrednote; Drago-slav O. BlagojeviČ: Problem medjunarod-nog obezbedjenja mira; Fran D. Podbrez-nik: Mogućnosti predvidjanja i uklanjanja opštih ekonomskih kriza; Nikola Raspo-pović: Projekt Čekovnog zakona; Mirko Kus-Nikolajev: Neke bilješke o gradjev-nim zadrugama; Dr. Jovan M. Savić: O uzrocima skupoće i merama za njeno, suzbijanje; Milan Korač: Mostar, njegovo stanje i njegove potrebe. Nadalje sadržaje ova sveska Anketu o pirvrednoj krizi, te gledište Udruženja Banaka; Protiv stvaranja centrale novčanih zavoda, kao i karikature i crteže od F. Marčićeve, Cezara i drugih, opširnu kroniku, informacije itd. Godišnja pertplata 250 dinara. Uprava -Zagreb, Marovska 30. — J. B. Sladkor iz lesa Ne preide skoro dan, da ne bi pisali listi o kakem novem izumu ali odkritju. Na vseh poljih Jahko sledimo po poročilih dnevnikov neprestanim zmagam človeškega uma in človeške volje. Ali je res doba, v kateri živimo, tako plodovita kakor nobena doba prej. Gotovo je z današnjim razmahom tehnike in naravoslovnih ved močno razširjeno polje za nove izume in nova odkritja. Toda število izumov in odkritij ne daje že samo po sebi pečat sedanji dobi. Kar je značilno za to dobo in po čemur se ravno razlikuje od prejšnjih dob, je dejstvo, da novi izumi in nova odkritja ne ostanejo omejeni na ožji krog znanstvenikov, temveč da postanejo takoj last »ploš-nosti. Moderna prometna sredstva so odstranila časovne in prostorne ovire. S kakšno napetostjo je na pr. sledil ves civilizirani svet poletu na Severni tečaj? In poročila so vsaj s poti do cilja prihajala i-edno in z bliskovito hitrostjo. In vendar je bila razdalja ogromna in vmes je bilo ogromno ledeno morje, kjer ni bilo človeške duše. Lani je neki nemški profesor v Berlinu mislil, da se mu je posrečilo to, po čemur so zaman hrepeneli alkimisti: ustvariti namreč žlahtno zlato iz manj žlahtnega živega srebra. Vest se je raznesla hitro po vsem svetu. Iz dalnjega vzhoda se je celo oglasil japonski učenjak in trdil, da je prišel tudi on na sicer nekoliko različen način do enakega uspeha. Letos so v Berlinu ugotovili, da je bila prvotna vest o pretvorbi živega srebra v zlato, (ki bi bila sicer po sodobnem naziranju o materiji in elementih možna, da celo zelo verjetna), prenagljena. Tega seveda listi niso poročali, kajti glavno nalogo vidijo le v tem, da prinesejo čim prej in čim bolj senza-cijonalne vesti. Ko pa tako močno napihnjeni balonček razpoči, kar se premnogo-krat zgodi, potem ne marajo kvariti iluzije čitateljem in prvotno poročilo, po večini še nejasno in vrh utega izredno povečano, ostane za večino čitateljev neovrženo in neovrgljivo dejstvo. Da se seveda listom premnogoikrat zgodi nesreča, je pri kočljivosti predmeta in pri hlastanju po senzaciji dokaj verjetno. Tako je najbolj razširjeni dnevnik v Trstu ponovno že imel med gospodarskimi članki daljše razprave o raznih metodah, po katerih se skuša dobivati petrolej iz premoga. Izrazi methainol, sintol in ime Rergins bi morali biti vsem njegovim čitateljem dobro znanci. Ni pa še teden dni od tega, ko je isti list objavil na prvi strani brzojavko iz Pariza, ki je kot najnovejši izum precej obsežno opeval velikokrat prej že orisane uspehe na tem polju. Ugotovil pa sem pri tem celo to, da je veliko čitateljev zapazilo sicer brzojavko na prvi strani pod vi-sokodonečim naslovom, ne pa prejšnjiK Po kemični sestavi sta zelo sorodna s celulozo škrob in sladkor« predvsem pa škrob. Iz škroba pa nastaja sladkor, tako v rastlinskih listih, ali v kalečih žitnih zrncih, kar se na veliko izrablja v olar-stvu (pivovarstvu!). Blizu je bila torej misel, da se da morda tudi celuloza kakor škrob pretvarjati v sladkor. In resnično se je to posrečilo F. Berginsu v Heidelburgu. Bolj natančno je proučil vprašanje profesor Willstaetter iz Mona-kovega in ta predmet je bil letos tudi na dnevnem redu zborovanja nemških naravoslovcev in zdravnikov. Pod učinkom koncentrirane Žveplene in žinah prodali, odda z velikim dobičkom na svetovni trg (celo na Angleško). Kaj bi ne lahko ves oni dobiček, katerega .prejmejo drugi za nade blago, pripadel naravnost nam? Lahko bi to dosegli. Kar ne zmore poedina oseba, vas, bi lahko zmogla zadruga, ki bi jo stvorile naše vasi. Namesto da bi poedine mlekarne prodajale majhne množine produktov različne kakovosti, bi prodajala zadruga sama večje množine istovrstnih izdelkov po veliko višjih cenah. Čim močnejša bi bila zadruga, tem več in Zobozdra?ii^k solitrne kisline nastane iz celuloze kakor : boljših strojev bi si lahko nabavila, da omenjeno, - strelni bombaž, pod učinkom j bi bil njen obrat toliko popolnejši. Dan-takisto koncentrirane, po Willstaetterju danes je konkurenca na trgu velika in le dobro blago v večji množini ima svo jo gotovo ceno. Zato bi uspevala le ta- ^_______ _________ ka zadruga, ki bi ji bilo mogoče s pri- Toda tudi praktično se"je novo pridobi- mernim kapitalom zadrugarjev proiz znane kisline, namreč solne kisline, nastane sladkor. Teoretično bi bilo vprašanje rešeno. vanje sladkorja obneslo, zlasti ko se je posrečilo, po procesu zopet dobivati prvotno uporabljeno solno kislino in ko so ugotovili najbolj pripravni materijal za vso pripravo, ki bi jo sicer razjedala kislina. Tako pridobljeni sladkor se da uporabiti za krmo in za izdelovanje alkohola. Ce se rafinira, je užiten tudi za človeka. Vprašanje pa je, ali bo novi način izpodrinil druge načine, zlasti ali bo lesni sladkor stopil na mesto pesnega sladkorja. Začasno vsaj ni misliti na to* saj gre skoro v vseh državah stremi jen je za tem, da razširijo svoje nasade sladkorne pese in da krijejo z lastno produkcijo domačo potrebo. Vsekakor pa moramo videti v novem načinu migljaj, kako bi se lahko razbremenila rodovitna zemlja v druge svrhe, saj daje en hektar gozda ravnotoliko ogljikovih vodanov kakor en hektar z ovsem posejanega polja v enem letu. 1» Č. 0 tolminskih mlekarskih zadrusah Živina, ki se je nahajala vse poletje na visokih in zdravih planinah v tol-^ninskih gorah, se je sedaj zopet vrnila ,v svoje dolinske hleve. Planine pa, ki so ostale brez živih bitij, izvzemši ono .malo Število divjačine, ki še tamkaj domu je, so se odele v meglene zavese. Istočasno pa, ko se je vrnila živina, vajati gotove velike množine mlečnih izdelkov za svetovni trg. Nekateri pravijo, da iroajo emental-ski sir, švicarski mlečni izdelki itd. visoko ceno! Seveda! imajo ti izdelki visoko ceno, to pa zato, ker Švicarji in drugi vedo, kako veliko vrednost imajo izdelki gorske živine, zlasti če se ti pro-ducirajo s pomočjo modernih strojev, katerih nabava pa je mogoča ne pojedincu, ampak množini, t. j. takozvani zadrugi. Zatorej združimo se; otresimo se našega značilnega svojstva, namreč cepljenja! Le v zadrugah je mogoča gospodarska reštev. Proč s strankarstvom na gospodarskem polju in z drugimi takimi ničevimi predsodki, kajti vse to pogreza naše gospodarsko življenje le v vedno večje prepade. Umno vodstvo tehnično naobraženi delavci in točna revizija gospodarstva bodo omogočile gospodarski obstoj naših mlekarskih zadrug. Le ko se bodo uresničili vsi ti /pogoji, se bodo naši mlečni izdelki lahko merili z ementalskim sirom in švicarskimi mlečnimi izdelki. Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. lmbrianM5,l.(pre!fia5. floiaaaO Od 9-12 in od 3-7 883 mmmmm KRONE! KRONE! M]m. platin. Mm&i zlate timh zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urarna Trsi, Via Mauini 46 10:3 Odhodi vlakov SEME ŠPINAČE -*..« , Ne željo mnogih članov javljamo tem Jpt«a, da nam j« dases dospela iz Nem-dlje seva pošiljotev semena šplsače slede mtl Viro€lay, Viktoria, Mimo in ; se je naše ljudstvo zopet lotilo vprašanj, . kako bo z našimi mlekarskimi zadrti- D<*1£Clm _ _ , Tržaški kmetijska dražba. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA gami, z njihovim gospodarskim stadijem. Ono blago, katero se j« produciralo v poedinih planinskih stanovih, je po večini razprodano, čeravno ne po o-pih cenah, kot bi bilo pričakovati. Vprašanje je, kaj bo z mlečnimi izdelki, katere bodo izdelovale mlekarske zadruge, ki obstojajo skoraj v sleherni vasi naših gor, in žal da v nekaterih teh malih vasic ne samo ena. Nekatere nade mlekarne so v povojni dobi zelo napredovale, t. j. zlasti one, v katerih skrbijo tehtne j še naobraženi mlekarji, da se producira le dobro blago. Nabavile so si kljub težkemu finan-cijelnemu stanju razne moderne mlekarske stroje ter sploh skrbijo, da bi bil njihov obrat čim popolnejši in bi se produciralo samo tako blago, ki bi se dalo hitro spravit v promet. Kljub temu, da se je pospeševal pravilen obrat v naših mlekarnah in se produciralo dobro blago, mu cene kljub temu niso bile take, kot bi bilo pričakovati. Vzrok je bilo temu: 1. cepljenje in konkurenca mlekarskih zadrug samih, in 2. da se je spravilo blago iste kakovosti v premajhnih množinah na trg. V prvih letih po vojni so mlekarske zadruge naših vasi kljub temu, da ni bilo dosti živine, izredno dobro delovale, j Izdelki teh mlekarn so imeli precej vi-! soko ceno, a zraven tega so se dali hitro spraviti v promet. Toda kmalu se manj pompoznih, toda bolj temeljitih član- j je pokajo nasprotno. Z množino ži- kov o istem predmetu na tretji strani med gospodarskimi vestmi. Med temi čitatelji so bili tudi taki, ki bi jih že po poklicu tretja stran morala bolj zanimati kot prva. Izum, o katerem hočemo govoriti, ni vsaj po naslovu manj zanimiv kakor ravnokar omenjeno pridobivanje petroleja iz premoga ali višje gori orisana pretvorba živega srebra v zlato. Gre za pridobivanje sladkorja iz lesa. Pri tem ne mislim morda na že dolgo poznani in tudi praktično uporabljeni način pridobivanja sladkorja iz raznih javorov ali iz brezovega soka, ki se v bistvu ne razlikuje od pridobivanja sladkorja iz sladkornega trstja. Mislim na pridobivanje sladkorja iz lesa sploh, predvsem iz lesa mehkih iglatih dreves, kakor smreke ali jelke. Les, kot del rastlinskega telesa, je, kakor znano, zgrajen iz stanic, ki jih deloma lahko vidimo že s prostim očesom, vsekakor pa s povečevalnim steklom ali z daljnogledom. Stanica je omejena iz mrenice, ki sestoji vsaj pri mlajšem lesu, po največjem delu iz neke snovi, ki jo imenujemo celulozo ali staničnino. V starejšem lesu je celuloza prepojena z raznimi drugimi organskimi in anorganskimi snovmi, kar se izraža predvsem tudi v temnejši barvi lesa, toda vse te snovi se dajo s posebnimi topili docela odstraniti. Kako se to tehnično izvrši, ne spada v okvir tega spisa, glavno za nas je, da se da pridobivati Čista celuloza. Po zunanjosti je trdna bela brezlična snov, kemično pa je ogljikov hi drob ali ogljikov vodan, to je spojina ogljika z vodikom in kisikom, kjer sta zadnji dve prvini v enakem pretežnem razmerju kakor v najbolj znani njuni spojini, v vodi. (Od tod izhaja za te spojine tudi ime; ogljikovi vodani.) Splošno je znana uporaba celuloze za izdelovanje papirja. Ako obdelujemo celulozo s koncentrirano žvepleno in solitrno kislino, nastane izredno eksplozivna snov, strelni bombaž. Ce pa nista bili kislini koncentrirani, nastane takozvani kolodij-ski bombaž, ki se uporablja raztopljen v etru in alkoholu v fotografski obrti in v zdravilstvu, zlasti pa pri izdelovanju umetne svile, o čemer smo že prej enkrat obširno poročali. Raztopina kolodijskega bombaža v nitroglicerinu pa je strelna že- limesi in ravno te naSe izdelke (maslo), latina. ki so jih naši kmetje v majhnih mno- vine so se množile tudi mlekarne in to ne samo v vsaki vasi ena, ampak celo v eni in isti vasi, šibki po številu živine, po dve mlekarni. Razpor in konkuren-.ca teh mlekar, zadrug pa sta se ostrila. Nastale so kratkomalo po nekaterih naših vaseh mlekarske zadruge, ki se seveda borijo s težkimi financijelnimi krizami, plačujejo brez potrebe osobje, zaposleno v teh razcepljenih zadrugah ter silijo s težavo svoje majhne množine? mlečnih izdelkov v promet. A kdo je vzrok tega žalostnega stanja? Sami! Prej je obstojala v vasi samo ena mlekarna in še osobje te se je težko vzdrževalo ter so se po&iljale premajhne množine izdelkov na trg*. Sedaj sta dve; obedve gresta gotovi finančni krizi na-.sproti. Tega cepljenja pa ni stvorilo samo strankarsko nasprotje, pač pa v veliki meri nasprotstvo bogatejših kmetov napram šibkejšim. Šibkejši si pač mislijo: «Kaj bi nosili svoje mleko v ono bogato mlekarno, da bo potem ves do-bičeh bogatih, mi pa lie bomo imeli ne mleka ne nič. Zato rajši ustanovimo novo mlekarno, plačujmo novega mlekarja, samo da bomo mi razpolagali z našim blagom.» Proč z vsem tem, ker nas gospodarsko razjeda ter nas teži še povrh velikih davkov! Živinoreja je v naših gorah skoraj edini dohodek. Zatorej je nujno potrebno, da odstranimo vse te predsodke, ki nas gospodarski vežejo. < Druga točka gospodarskega zastanka naših mlekarskih zadrug je neenotnost izdelkov. Sodobni svetovni trg zahteva le velike množine izdelkov, ki so jim cene primerne. Poglejmo le en primer: V Vidmu se nahaja neka tovarna (imena se ne morem spomniti), ki pokupi mlečne izdelke, namreč sirovo maslo, po naših gorah, jih tehnično predela, jim prida Se raznih barv ter drugih v TRSTU ulica Torre klanca Št. 19 - TeL 44-39 TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Semena špinače, motovilca, solatine, solate, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena. Kletarsko orodje in potrebščine. Žveple-ni amonijev fosfat, Riparin, Enophilin, bi-sulfit, kit za sode itd. Kiaatifske stroje: Slamoreznice ?nane tvornice «Mayfarth», pluge, plužna telesa, brane, posnemalnike, gnojnične sesalke. Umetna gnojila. Sprejemamo naročila za vagonske pošil jatve- po najnižjih cenah. V nadrobni razprodaji imamo: 14/16% superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Kalijevo sol, zajamčeno 49/42 od sto, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okra}: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi Tržaško posojilnica In Hranilnica registrov a na zadruga z omejenih poroštvom uradujc v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca 19, i. nadst. Sprejema n&vadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun Iv vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje MF* večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči ra&n in lfl» obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnastns celic? (ssfe) Uradne ure za stranke o 187, do 13 In ed 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Šiev. ItitT. 25-67. 986 Najstarejši slov. denarni zavod Pomen kratic: o = osebni vlak, b = brzo vlak. Številka (1), (1—2) pomeni, da ima vlak samo prvi ali samo prvi in drugi razred. THST — TRŽIČ 5.30 (b), 5.40 (o), 6.10 (b), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 10.05 (b), 12.45 (o), 13.30 (t), 14.55 (o), 15.35 (b), 17 (b). ,17.30 (b, Bivio), 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2), 19.55 (o), 23.45 (o). TRŽIČ — TRST 4.32 (o), 6.57 (o), 7.13 (o), 8.16 (b), 9.23 (b), 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.30 (b), 13.36 (b), 13.50 (Bivio, Grijan, Miramar), 16.06 (o), 17.05 (o), 17.48 (b), 18.02 (o), 19.20 (b), 22.32 (o), 22.04 (o), 23.12 (b). TRST — BENETKE 5.30 (b), 6.10 (b), 8.05 (1), 10.05 (b), 13.30(h), 14.55 (o), 17 (b), 18 (1-2), 18.15 (o), 10.30 (1-2), 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 6.34 (1-2), 9.10 (b), 10.55 (1-2), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (1), 18.35 (o), 20.15 (b). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o, Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: . 5.40 (o), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 12.45 (o), 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica -Videm. VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: glej spodaj pod Videm -Gorica. b) iz Gorice: 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18.10 (b), 20.20 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) i z T r s t a * 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, do Gorice). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica - Podbrdo. PODBRDO — GORICA — TRST a) Iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.40 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno postajo) 10.09 (b), 13.30 (o), 19.21 (o), 20.03(b) GORICA — AJDOVŠČINA 7.45 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, oj, 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza 3 prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 1G.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Na-brežine, zveza z vlakom, ki odhaja iz Na-brežine ob 10.13 (b), samo iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 14.45 (o), 16.30 (o)t 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 (b, 1), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.20 (o), 15 (b), 16.40 (o, do Št. Petra), (iz Št. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.53 (o, do Št. Petra), (iz Št. Petra) 21.30 (o) REKA — ŠT. PETER 5.40 (o), 9.05 (o), 12.30 (o), 15.15 (o), 19.20 (o). ŠT. PETER — REKA 5.30 (o), 8.05 (o), 9.10 (o), 11.50 (o), 17.15 (o) 21.50 (o). GORICA — VIDEM 7.34 (o), 6.06 (o), 8.29 (b), 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b), 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18 (b), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO — GORICA 5.05 (o), 8.45 (b), 11.45 (o), 37 (o) 19.40 (b). | Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor f | tudi v veCbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejlml stroji, j j črkami, Lynotype, stereotypljo ter rotacijskim strojem, t | V— naročila se Izvršujejo točno In po zmernih cenah. I Ulica S. Francesco d'Assisi 20