rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. red devane od •ïïatieza Miïeitveisa Tečaj V sredo 6. rožnika (junija) 1849. List na narocbo M «vie Prihodnji mesec se zacnè druga polovica létašnjiga tečaja Novic. Kdor jih dobivati želí, naj se narocí ? de jih bo prihodnji mesec poredama dobivati mogel. Pollétno placilo za berz ko more se ta mesec na-nje Novice" in vse „Doklade" skupej, ce se vsak teden po posti dobivajo, je 1 gold, in 20 kraje. sicer pa le 1 r> gold. Vsaka cesarska posta prejema narocilo in denar ; sicer se pa zna tudi narocivni denar v postnine odrajtati, ako se na nie Ljubijano na vredništvo Novic poslati in po novih postavah ni treba zató pisma od zunej zapiše: Na vredništvo Novic v Ljubljani, % narocivnim denarjem 1 gold in 20 kraje. 1 gold Namén in obsežek Novic sta bravcam dobro znana , in bosta ravno taka tuđi prihođnjič ostala. N o v i č a r a bo kakor dosihmal, vsak teden svojim bravcam oznanoval ? kar se imenitniga po svetu godi. » Tudi No vičar" si je , kakor z veseljem od mnogih strani slišimo , veliko prijatlov pridobil, in kér mende ne bo novic zmanjkalo, si jih bo prizadeval še vedno več pridobiti. Tu in tam slišimo sicer kteriga govoriti: čmu je kmetu treba tega vediti? Mi pa pravimo, kdor takó govori, je sovraznik in zatiravec vstavne svobodě, ki zeli, de bi kmet vedno to ostal, kar premalo pripravljene za vstavno vlado — pa kaj bolj siga se člověk kmalo navadi. In jeli so je poprej bil, neveden in neomikan člověk. Res je sicer, de so avstrijanske ljudstva sploh one tega krive? In če malo pripravljenih še zdej ne bomo podučili v mnogih rečéh, kaj pa bo ? Se vé, de se v s olah mora podlaga postaviti ; pa časi so prečudni in presilni, de bi mogli odrašene ljudi brez poduka pustiti in le od otrok, ki bojo še le v šolo hoditi začeli, praviga vstavniga obnašanja pričakovati. v Ce so ze ljudjé v g os pó skih suknjah nepripravljeni stopili v vstavni cas, kdo bo kmetu za zlo ktere zdej ravno tako po- vzel, ako se okorno obnaša! Podučimo ga, razjasnimo trebuje, kakor zernja za setev — mu eno in drugo rec, in bistra glava Slovencov bo pocasi saj poglavitniši reci zapopadla, kterih ji cr » je vediti potréba v versti vstavnih d eržavlj anov. Kdor postave zap opade in njih cilj in konec dobro previdi, jih tolikanj bolj spoštuje; iz pošto pa sledi pridno in veselo kmetovanje ; obertnija in kupčíja evetè izvira va nj a postav, in vednost in omikanost sta in vaši! red in mir; iz mirú se širi no svétu v miru živečim. Punt pa in vojska pokoncata njive in travnike me Novice so nalogo na-se vzéle kmetijstvo in obertnijstvo učiti 5 zraven tega pa tudi sploh z a omiko slovenskiga naroda skerbeti, kér brez zadnji ga se ne more pervo v sedanjih casih tečno zgo diti in tega vodila se bojo tudi prihođnjič zvesto deržale. t Druziga nimajo svojim bravcam v nastopu druge polovice doklada ? nar menj p tretji Kose ski za doklado poslovenjene „Neveste Misinske" priloz Novic povedati, kakor še to, de ji bo interna , ki so jo nam slavni Novic blagovolj podali Vredništvo. Zdi hi je ji po miru• groza vojske ! ki & jo člověk stvari Sodnik krivični ti človeškiga prepira ? Izv nesreće, ki cloveka kvari ? De v zmoti strasni roda rod zatira Kadaj nesrečni svet boš zapustila? Kadaj nikoli site želje boš vkrotila? In člověk zmamljen v niski visokosti Kadaj boš spoznal, sreča de cloveka U miru le in lepi je zložnosti ! Kadaj , o člověk ! boš častil cloveka ? Kadaj v prepirih bo Ijubezin mila Ko zveste proste brate nas vodila? ? J.St. Mjnetijshi poduhi. Vsak kônj potřebuje dobriga hlapca, in vsaka njiva dobriga gospodarja. Kdor svojo kmetijo zanemari, zgubi narmenj tretji del svojih dohodkov, in kadar jo prodá ? polovico tega ? kar bi bil sicer za-njo skupil. Ako svoje otroke ljubiš, skerbno obdeluj svojo kmetijo. Dobra gospodinja je zlatiga denarja vredna. Le kadar imaš kak opravek, pojdi v mesto in na somenj ; tudi brez tebe se na somnji postopačev cov in razsajavcov ne manjka. ? pijan Kader te domá ni, takrat nič ne delaš ? drugo d • v • denar zapravljaš, domá pa delo zastaja; to je hujši, kot de bi svéča na obéh koncih goréla. Pervi prišparek je pervi dobiček ; nisi si zmirej dobička gotov; kar pa si prisparas ? ? to je gotovo. 98 Skerbi, dese nikjer ne nar manjši reć ne pogubi 9 Ta Naša g ktera je ljudém, živini ali njivi v prid. ojzdna narédba nima tega naména, go poskam njih prav Ena pest slame, da dve pesti • f pomanjšati, po kteri svoje pod cr » noja 9 pest žita. Shrani vsako rec na njenim mestu; shrani svoje orodje dobro ; sonce in dez jih poškodovata, in in ta eno lozne ali tište štrafujejo, kteri jim v njih gojzdih škodo delajo, ampak še le hoćemo, de naj , kakor dozdej ojzdne tatove ojstro imajo; tudi tište, kteri se po gojzd 9 cr ft lés, že lezo, delo in denar ti gré po tem iz rok. otroke, de vse zapirajo Navadi svoje sté križem ležati. • V nih narédbah ne zaderžé ter jim zoper delajo, naj z ječo ali tlako strafajo, ali naj jih, kakor je bilo sicer in nie ne pu v navadi, v temnico denej spodski zglasijo Ce ), pa de vender to pravi go jim je pa še kaj škode storilo 9 Ne terpi pri hisi zganja ; zganje je gotov strup. naj si jo dadó verh štrafinge ne le poverniti, kar s dober sukacjonam iztirjajo , ampak naj jih tudi v resnici per- Dobro ôrji, dobro g noji, prevracaj zemljo, in gospodár bos; pa skerbi tudi za svojo zemljo, kakor za svojo živino, de ji preveč ne naložiš. morajo, pétkrat toliko lesá manjkanje 9 ondi V • je nar veci po za lés, perrediti kolikor so lesá potratili, ali Kdor iz svoje njive vso moc izlece, sprazne tudi za kolikor so viksim narédbam nasprot gojzd oškodvali 9 svojo mosnjo de po tem takim v svojih gojzdih več lesá perredé, in Ne ôrji tezke zemlje, kadar je mokra ; lahke pa potrato lesá, ktera zmirej veči perhaja, popolnama od ne , kader je suha. vernejo Njiva se ne da dobro obdelati brez dobriga dreki koreníne vésa (pluga) in brez širokiga lemeža, Sosébno je pa potrebno, de grajšaki in gosposke poreze lépe nju spodbadajo zgléde dajejo 9 in tako svoje podložne k posnema in nagibajo ; do or te rajšakov in gosposk Hočeš žito pridelati, napravi si senozeti ali travnike. imamo resnično upanje , de bodo Naše milostive želje Kar je jed (hrana) člověku, to so senožeti njivi; senožeti okrepčajo njivo, ce je opešala, jo oživijo f ce je obnemôgla, in jo scistijo, ce se je plevél zarasel. Ni je zemlje, ki bi se ne dala na eno ali drugo vižo v senožet spreoberniti. Senožeti redijo živino vina da árnoj, gnoj da žito. 9 V • Z1 te 9 gotovo spolnili, sicer imajo pa precej od kresije vikšim gosposkam zglašeni, ter po zasluženji poštrafani biti. Dvé reči je sosébno treba v skerbi iméti, in sicer: Pervič v dorašenih gojdznih pràvvarcno sékati. Drugič paporasleke in mladjé spet zasa-jevati in ohranovati, de se tedej per létni sékví postav za ohra^jenje gojzdov s od cesarice Marije Terezije danih. Skušnja že od nekdej uči i desiravno so cr te ojzdje ojzd zmirej ohrani in obvarujc. Zatorej se morajo 1) Velke postave zmirej spolnovati, de se veliki in majhni gojzdje zavolj sékve prerajtajo, in ako je mogoce , zmerijo dezelam velik dar, kteri se nikoli nobeni dezeli in nobenimu člověku ne da nadomestiti, de ljudjé vender le za ohra- , de se po. tém število drevés postavi, koliko se jih smé vsako léto za domačíjo ali za prodaj posékati, de med tem mlado drévje podraša in k sékvi njenje gojzdov vse premalo skerbé, jih čeznčmoč in brez doraste. oskerbnosti zatirajo , drevésa svojovoljno sékajo, mladih dervés ne varvajo, in clo tudi gojzde zatirajo ter polja 2) Je sosébno tréba véditi, de hrast (Eiche ) bliz 200 lét raste, bukuv (Buche), preden je za sék, na práv in travnike iz njih narejajo; s tem se deželi tolika škoda dobri zemlji 120, na slabi pa 150 lét, hoja (Tanne) smréka (Fichte) in borovec (Kiefer), kakor tudi mece 9 godí, de bo scasama, ako se to ne odverne, in z gojzdi bolj varčno ne ravná, ter za podrasleke ne skerbi celi deželi pomanjkanje derv in lesá vstalo. v sen (Lerche) SO, tudi 100 lét, trepótec (Aspen), lipa (Lindě) in rušten (Riisten) 30, tudi 40 lét, breza De se to odverne, smo Mi z matersko skerbjo mi- (Birken) v mokroti 30, na hřibu pa 40 ali 50 lét, včrba lostivo sklenili, Svojimu zgorej imenovanimu Krajnskimu (Weiden) in rakíta (Felber) 20 ali 30 lét, in pa jelša vojvodstvu gojzdno naredbo dati, po kteri se bo vsak, kdor (Erie) 40 tudi 50 lét, preden doraste. ima gojzde, posebno fužine in lastínci gojzdov na Karstu, zadéne , vprihodno ravnal. (Dalje sledí.) Pojki in v Istrii, kar gojzde Iz dvoj ni g a naména ponatisnemo pricijoce gojzdne postave (Waldornung), ki jih je cesarica Marija Te re zija v létu 1771 na znanje dala. Pervič : je v njih toliko lepih in koristnih podukov v gojzdni reji, de zaslužijo spřoh znani biti vsim kmetovavcam. Drugič: naj bojo slovenskim pre šiva opomína kmetovavcam v sedanjim polétnini času. I. Kmetovavec je zemlji izroćil sad, in zaupljivo pričakuje bogate žetve. Ali huda ura pride, in ko stavljavcam izgled, kakó naj bi se iz nemškiga v slovensko bi trenil, dostikrat to Ča pokonca ves up, vse pricako prestavljalo, de je přestává v duhu narodoviga jezika in de je lahko umljíva. Radi bi tudiizvirno nemško besedo (deutschen Urtext) pristavili, de bi neverni Tomaži vidili, kakó čisto in gladko je tekel slovenski jezik že v létu va nje Novice so že večkrat opominovale, de naj se 1771 nemškiga! uciusMga. — pa bi nam to preveč prostora vzelo, iu.CJ ---------- ---------- damo le en kosček za pokušnjo in sicer začetek tega so- ktera zavaruje polje, verte in nograde , in ktera ima stavka, ki se takóle glasí: »Es hat die Erfahrenheit zeit- skorej po vsih mestihin tergih naših krajev svoje oprav hero gelehret, dass ohnerachtet die memo torej polje zavaruje pri asekuracíi zoper poškodovanje toče. V Novícah 1S46. léta je k 17. listu priložena dokládá Teržaške asekuracije (Azienda assicuratrice), Waldungen als ein grosses Kleinod eines Landes anzusehen kommen, welche kein Land noch Mensch entrathen kann, hierauf dannoch zu derenselben Erhaltung die wenigste Aufmerksamkeit getragen, sondern derley Waldungen theils unwirthsehaftlich uber ihre Kriiften, und nicht Waldmannisch angegriífen, theiis willkùhrlicher Hin nike , ki zapisejo vsaciga, ki svoje zemljise zavarovati wegen und Wiederhackung der 2. Wideřwaclis des jungen Holzes nicht verschonet, ja gar ausgerottet, und zu Feldern, und Wiesen angeleget, ein folglich so viele Unwirthschaften begangen worden, dass, wann nicht hierin- hoče , v to asekuracíjo. Ceravno ne moremo vosila za-molčati, de bi bilo dobro, ako bi plačílo v to asekuracíjo nižji bilo, in de bi se prihodnjič v vsaki deželi posebna asekuracíja napravila, v ktero bi se mógel vsak kmetovavec zapisati, kér bi bilo potem enimu le kaj maliga plaćati — je vunder ta Teržaška asekuracíja sedaj nar boljši asekuracíja zoper poljsko škodo. fais Ziel, und Maass, mithin eine bessere Ordnung, wie die Kmetovavci , poslužite se je vorhandene Wàlder mit guter Wirthschaft anzugreifen, und î der Nachwachs vviederum befôrderlich nachzuzieglen gesetzet werde , eudlich mit der Zeit ein all^emeiner 7 c* ganzen Lande entstehen diirfte. Holzmangel mi "Vsak bo že iz tega ma liffa lahko presodil ceno in prednost poslove nj eniga so stavka. Vredništvo. II. Vročína poléti napravi veliko cloveskih in živinskih bolezin, in posebno so možgani, ki se vnamejo , jetra, ktere žolc spačijo, de zlateníca (ni-šarba) in žolčna vročinska bolezin vstanete, in pa kri ktera se spridi ? de cr © ostejši in cerna postane. Vse te / o 99 bolezni zadevajo poléti 1 j udí in živino, ktera še po dostikrat silno zapletenima nemškiga pervopísa sebno od vrancniga černiga prisada(Milzbrand) vensko prestavljalo prosto, kratko, lahk i m nanaglama pocepa Dali Yrse te bolezni nastanejo od vročine, ktera storí ? tn reci v kak pa se mora pomisliti, de takó mnog si bodi jezik prestavljati de člověk in živina ne dobista tistiga k zdravju potreb- ni igrača, ampak je imenitna reč. Postave přidej od niga nam živeža ? ki v hladni sapi tičí in ki nas pod ime- mnogih postavodaj in sicer v tako ličnih rečéh r> kislic" (Sauerstoffgas) okrepčá. t: Skerbite tedej kmetovavci, ako ste dobri gospodarji, o hudi vročini za-se, za svojo družino pa tudi za V • svojo živino : > u 1) de se o hudi vročini prehude delà opusté ; kaj vam pomaga , če vam nar boljši konj na cesti po- je tedej v stanu en sam člověk vse te vednosti imeti? N. kakor ne! Prestavljavec ni gola mašina, ki besede iz eniga jezika v druziga nosi, ampak on mora biti dostikrat tomačnik ali raz lag (Comentator) , posebno takrat, kader je treba novih besed iskati ali cio kovati v 9 1 je treba, pomen tište reci na tanjko m e ti gine? 2) de se his a in hie v, kar koli je moč, vedno ktera se ima pristaviti. Če tedej mnogoverstne opr ? hladna imata, de menj ljudi in živine v njih prebiva, prestavlj r o k o d e 1 de se oknja in vrata sončniga prepéka obvarjejo s ze- ro lenimi véjami i. t. d. 3) de obilno čiste hladne vode za pijaco daste ; hladna voda je pervi pomoček; 4) imeti: de se večkrat kopate, ali de se živina saj večkrat z prav prevdarimo, ga ne bomo le najeti imenovali. Po mojih mislih mora prestavljavec tri lastnosti de popol merzlo vodo polije; 5) de se žganja in vsih hudih pijač de v duh d » azume, kar prestavlja jezika in lahko raz 8) m- j k varjete, živina pa zelene (frišne) klaje dobiva inče ji morete, dajte ji večkrat soli ali drugih kislin vse kar je kislo, je zdravilo v vročini. Veliko boljši je za cloveka in živino poléti, ako strada, de le po- torej nihče ni v stanu manjkanja vode nikdar ne terpi. > prestavlja in 3) de brez slovniskih pog prestavlja. Noben člověk samot nima téh tréh lastnost mot takó prestavljati svojo nalogo popolnama dopolne, naj bo Slovan ? , de Lah. Sicer pa se je ljudém še varovati, de se ne pre- ali kdor koli si bodi hladé (kar se pri veliki vročini posebno ponoči in (Konec sledí.) če kjer tanjka sapa piše, lahko ? živino zgodí) in de nezře-pa je nezrélo sadje liga sadjanejedó. Za v vodi razmečkano, zdrava pijača prosim vas, ravnajte se zvesto po tem nauku mi boste vedili ! Noricar iz Ejubljane. Zaporedama slišimo zdej v Ljubljano od ropanja, Kmetovavci 5 in hvalo se P° dezeli godi. Ni davnej , kar so obropali gosp fajmoštra v V r a n j i Peci vMekinskim kantonu za ; — Motešu v Zagorji so iz 739 gold. vrednosti lirama pobrali samiga denarja 2200 gold., med kterim Míahó naj bi se postave in tirage oznaníla v slovenski jezik prestavljale, de bo prav. Po vstavi so dobili vsi avstrijanski narodi edine narodske pravice; tedej tudi tó , de se k vsacimu govori pred Postoj no planili roparji (pravijo, de so nar ber ? je naznanjenih tudi 300 gold, plesnjivih dvajsetíc; v Postoj ni so na binkoštno nedeljo cerkev obropali za gold, vrednosti — in přetečeni četertek zvečer so 3000 v njegovim jeziku, in de se on v njegovim jeziku zej Cici bili) cez postno kočijo, so pobrali 4 popotnim, posluša. Vse postave in mnoge oznaníla in ukazi via- kar so dobili, in so na 2 stranéh s sekirami razsekalí nemškiga prestavlj darstva, čeravno iz kadar se ljudstvu v tem jeziku veljavnost izvirne besede alip p i sa morajo tedej ? kočijo ? nadjajoči se, de bojo v skrinjah veliko poštniga njegovim jeziku oznanijo , za-nj v denarja našli pa so se zmotili. Razun tega smo ( I "rtext ) imeti To w J po ojih mislih podia ? ervo- slišali še od vec manjsih roparíj in tatvín. Vse to nam misel obudí : zakaj de pri nas in po celim Avsti ijanskim na ktero naj se nimamo žandarmovnakonjih, ki so takó potrebni kakósti in lastnóst prestavljanja opirajo, de bo pr stavljavec svoji nalogi vstregel, in de prestavljati, de bo práv. bo vedil, kakó g Kér bomo pa zdej od dné do danji pešni žandarmi za varstvo premoženja in življenja ? Taki jezdarijoči žandarmi bi bili deželi k veliko večim pridu, kakor so se- . za ktere deržava vsako léto dné vec postav in oznanil v domaćim jeziku dobivali, veliko tavžent izdá, ki pa le malo opravijo. Po novih naj mi bo pripušeno, iz svoje mnogoverstne skušnje in soseskinih napravah bo iméla sicer vsaka soseska za svojo varnost skerbeti, tode brez jezdarijoči h žan- - darmov vunder ne bomo razgla vedne dotike s prostim Ijudstvam nektere svéte siti, kterih se ne prederznem iz nobeniga druziga vzroka mogli shajati. Naj bi dezelni naznaniti, kakor iz čisti doljubj Mislim tudi je ravno zdej ta reč tako imenitna, de zasluži de od p več strani preti biti Naj nam pa naši protivniki zavoljo tett poglavarji to reč v résni prevdark vzéli, in j° v P1'1^ občne varnosti visocimu ministerstvu krepko priporočili ve- od Gosp. Dr. Nathan so v Ljubljanski bolnišnici V ze nikar ne liko oteklin, biil, raztèrtih nog ali rók ali drugih citajo i de je enski k premalo omikan. in de iz černiga prisada (prônta) mertvih udov bolnikam, brez tega našiga pomenkovanja in prevdarjenja vidi, de Slovenci de bi bili kaj čutili, odrezali in jih tako smerti oteli. nismo v stanu, vse po slovensko poveđati, kar N Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvét, ki se „kloro nemškim, Lah v laškim jeziku i. t. d. pové. Nespametno form" imenuje, in od kteriga smo ze v Novícah bi bilo se bahati, de je jezik na ki stopnj ka kor so drugi že toliko lét v mnogih vednostih izobraže poduhati; komaj ga je vso občutljivost, de clo Y) govorili, bolník kaki 2 minuti dúhal, zgubí godí • V nic ne vé , kaj se V z jeziki pa na ravnost jo vunder rečemo bi toliko p tuji h besedi ? de ? ce naj ga zge A V « nj i m ali režeš. Potem pa pride spet k sebi 9 J ko posodo vzéli, kakor jih Nemci nima mertve roke ali noge vec. Unidan so nekimu mozu imajo, si ne bomo ravno veliko navskriž. Tedaj le lepo s tem pomočkam bulo od vrata izrezali, ki je 7 funto\ P in p v vsih rečéh, dragi prijatli m vagala; kmalo po tem pa so nekimu fantiču iz Lití je vsih razpertíj bo konec. De je Slovencam njih jezik že desno roko odžagali, ktero mu je v fužini válar sterL gladko in lično tekel, ko je bii nemški še včs okorin , Mi ponovimo zató v Novícah to oznanilo, de naj bolnikí se sleherni lahko prepr listu stran 98. natisnj i «»« li vínům uw » vu * » ti , XIA1 "»»vv » . —------------y ------1/ ako na priliko v današnjim ali sicer ljudjé, kterim se kaka nesreća prigodi, de se gojzd post od lé- jim noga ali roka stare, nikar iz strahu pred bolecmami ta 1771 bére. Po mojih mislih zamore ta přestává današnjim prestavljavcam dober izgled biti. kakó naj bi tudi kle ne odlašajo, .pomoci pri zdravnikih iskati, ki so s „ roforam" v stanu, brez vsih bolečín nar imenitniši ude, 100 •v ce v se je potreba, preč vzeti. Ko bi bil fantic iz Litíje le de bojo tuđi Cesar precesijo sv. Resnjiga tel esa na černi Dunaji spremili in ž Njimi vsi škofje celiga cesarstva, ki so zdej na Dunaji zbrani. To bo pač imenitna prece- ? en dan zamudil, roko odrezati dati, bi bil segel prisad (prônt) po truplu , in po njem bi bilo. moček je takó imeniten, de bi ga Ta po-nevedni ali lahkovérni sija 9 kakoršne mende še nikdar na Dunaji ni bilo ljudjé čudež imenovali, s kterim zdravnik lahko celo tem se bodo Cesar k vojski na gersko podali hišo ljudi pripravi, de kot mertvi leže 9 Po kjer ktere pa po je ze, kakor smo iz nekiga vojaškiga dopisa iz Oger tem spet k življenju obudí, če nektere minute počaka, skiga brali, 155,000 pesnih Ruso v, 44,000 pa konji de moč imenovaniga cvéta preíde ! Kak slepár bi si kov z branih.. V več casopisih se bére, de so prebi s tem cvétam, za kteriga moč naši predniki niso vedili, vavci Kašové Ruse v mesto přivábili, po tem pa na pri nevednih ljudéh lahko imé čudodelnika pridobil nje iz okinj strelati in krop in vrélo olje vlivati začeli. in vunder je vse le natorna moc. Pri ti priliki To je Ruse neki takó razkacilo, de so Kašovo s stře- li ekiga takó moramo opomniti, de smo te dní od vaniga zamaknjeniga dekleta na Gôri v Ribniškim imeno- ljanjem takó razdjali ? de f kakor nekidaj v Jeruzalemu > ga bom kantonu take v f reci slišali ljudjé od ? de ce je to vse res kar tega dekléta po svetu trosijo je ona ali zares bolna ali pa je g o Iju fi ca, našuntana od kakiga skrivniga sleparja ali sleparíce. Na nobeno vižo bi se ni kamen na kamnu ostal. — Škoda od poslednji bardiranja v Peštu in Budi je na 10 milijonov cen jena. v svojo Bud ins ke terdnjave bi ne bil Gorge j morebiti bili nekteri vojaki Laški- oblast dobil, ko bi ne ga bataljona C e c co p i e r i izdajavci bili. Cesar so ukane sméle očitno te komedije terpéti, če ravno to, kar zali ministru Kordonu, de naj na tanjko zvé za vse dekîè vganja, iz bolezni izvira, kér s takim napenja- udove in otroke tistih vojakov, kiso vBudinski njem čutilnic (der Nerven) prico radovédnih ljudi se terdnjavi smert storili, de se jim bo berž pomoč dala. bolezin sama še le pohujša, in tudi za pričijoče Madžarji so barona Jelačič a, Banoviga brata, ki je preobčutljive gledavce brez škode ni. Skušnja kaže, de stotnik Serezanov, vjeli in ga večidel vse te komedije jenjajo, ce gleda veo v ni ! Ne reči čudežev, ki so ali zares bo delajmo tedej iz tacih lezin ali pa goljufija. — V Ljubljani bojo sostavili nov vo šel o g e r s k i tarjem pobegnila ; imajo v Peštu zapertiga. To slišati, so nekteri že pripovedovali, de so Bana vjéli. Ban je s svojo armado pri Batini že čez Dona ki je kakor se sliši puntarje v Backi bataljon iz tište množice oficirji so že tukaj. Ogrov, ki je pun- premagala, Tudi Knicanin se proti Percz elnu sreč V A _ • __ _ Se ta mesec no vêde. Glasoviti general puntarske armade Bern gle dišnih je na Erdeljskim tudi 14 letne fante v soldate pobral. Nekaj avstrijanske armade bo tudi na Nemško mar- bojo začeli v Ljubljani pospitalskih in ulicah nov lesen tlak (flašter) delà ti.— Gosp. Dr Leh man je začel 1. dan tega mesca kriminalno pravo siralo, Nemške prekucije, ki se vedno bolj razširjujejo v slovenskim jeziku učiti. Začetek te nove šole so ustaviti. Kralj Prajsovski je že poslal 60,000 mož počastili tačasni šolski rektor, gosp. korar Pavšek, s proti Frankobrodu. Zbor v Frankobrodu se zmi- 1 primernim nagovoram. — Gosp. Bab nik se je na Du- raj manjsa, in se bo iz Frankobroda v Stutgard najsko vikši sodništvo pritožil čez sôdbo Ljubljanske preselili Prajsovski kralj je namenil nemškim deže- t is kar ne s o dní ce (poglej 20. list Novic) in vikši sod- lam oktroirano vstavo, in s to se je nemški klop- I zmirej ništvo je sklenilo, de se ima ta pravda 20. dan tega V • v c1c v se bolj zapletel. Nadvojvoda Jane z je še mesca na Dunaji ponoviti, in de imajo zató g. Bab- v Frankobrodu, in noce Prajsovskimu kralju viši ? o* Bernbacher in krajnski deržavni pravd- oblasti izročiti. — 22. dan pretečenigamesca je narodna nik nik ali sami na Dunaj priti, ali se po pooblastencih na- banka na Dunaji spet 1 milijon in 200.000 domestiti dati. sterganih Ravno slišimo, de pride danes (v in zrezanih bankovcov očitno sožgala , sredo) slavni Radecki iz Laškiga skozi Ljubljano; na- rabo vec. rodna straža se tovo bo celo mesto na ze pripravlja ga castno sprej et i, in go nogah , junaskiga viteza viditi. ki niso bili za Minister denarstva je unidan oznanil do- hod ke in izdaj ke nase derzave od mesca listopada lanjskiga léta do konca svečana tega léta. Dohodki so Noviéar mnogih krajev. znesli29.945,111 gold. — izdajki pa 59.983,315 gold. vsak lahko za- De morajo izdajki zdej veliko veči biti ? Tudi terdnjavo St. Giulano pred Benetkami je papade, če pomisli: koliko vojska na Osrerskim trs in nasa armada premagala in v svojo oblast dobila, do da- Laškim stroškov prizadene , in de ti deželi že nes pa v se ni slišati, de bi se bile v ze dolgo tudi Benetke nič v deržavno kaso ne odrajtate, kar bi imele odraj podvčrgle , ktere se pa, naj počnó, kar koli hočejo, tati, kakor druge dežele. Le mir zamore to reč porav ne morejo dolgo deržati. armada Mesto Florenc je nasa nati, Bog ga nam daj kmalo!— Na Francozkim se bo higa in od vreči. obsedla, Jankin pa je od vsih straní, od su- s tem mescam nova doba začéla. Novi postavedajavni morjá, tako zapredla ? de se bo mogla pod zbor je vkupej stopil 28. dan přeteč, mesca. Kmalo Kaj Francozje z Rimam mislijo, noben bomo slišali: kakošni duh člověk pràv ne vé. Enkrat se bere: de je vse sovražtvo ali vojske! med Rimci in Francozi pri kraji, drugikrat pa spet, de - je franeozki general Ou dinot povelje dobil, Rim si po- ga bo vladal ali duh mirú dvreči! Iz vsiga se kaže, de franeozka politika v Rimskih rečéh ni odkritoserčna. Sliši se, de so Rimci zlo pri volji, Papež a spet na tron posaditi, tode kardinalov nočejo za ministre imeti. V poslednjim Poprav ki. i Novic na strani 93. na desni polo versti 24. od zgorej namest: vk béři k r V na Na 9 Ogerskim přete • V • strani 94. na levi pol. v 38. od zgorej namest: p bêri : p na strani 94. na levi pol. v versti 42. od zgorej ceni teden se ni bilo velike vojske. Visji zapovednik namest: mu pa, bêri: m 94 cesarske armade na Ogerskim Welden je zavoljo bo-lehnosti odložil sebi izročeno oblast, in namesto njega so Cesar izvolili Haynaua, iz laške vojske slovečiga 45 strani 94 bi se po d zgorej namest d o 1 i u b pol. v versti 9 bêri: r od olj ubj na o, beri; na strani 94. na desni pol. v versti 16 od zdolej pol. v versti 59 od zgorej namest: bi p vojskovodja. Weld en se je na svojo grajšino, ki joima blizo Gradca podal, svoje zdravje okrepčat in potem namest: ker bi pa, beri: ker b pol. v versti 26 od zgorej namest na strani 95. na desni d 9 bêri: in zd m na strani 95. na desni pol. v versti 35 od zgorej mestni ga poglavarja na Dunaji nastopit. namest: t j bêri: na to. spet službo Cesar so zdej na Dunaji in so 7. majnika celi zbor skofov pràv prijazno v svoji dvorani sprejeli. Sliši se, Današnjimu listu je pridjan 22. d o k 1 a d n i list. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.