^^^ J^EPTJMBR^^^tej^^ pogled po svetu Nedvomno je zapeljiva misel, ki pri- šepetava človeku, naj ne nosi breme sveta na svojih ramenih, češ, svet je trden, ustaljen, in ne dopušča, da bi se človek dotaknil njegovih nesoglasij z namenom, da bi jih odpravil, popravil ali spravil v red. Sen o zavestnem upravljanju sveta se zdi neuresničljiv, čim tej misli spričo disakorda med teorijo in prakso za hip podležema. Komaj se je končal napad na Egipt, za 20. stoletje po izkušnjah obeh sve- tovnih vojn nemogoča zadeva, se že za- čenja nekaj podobnega okoli Sirije. Si- rija da je postala satelit SZ, provodnik komunizma v arabski svet, mehko me- sto v obrambi »svobodnega sveta«! Ameriški diplomatski strokovnjak za bližnji vzhod Henderson je sklical svo- je vazale, Turčijo, Irak, Jordan, Liba- non, da se Sirija izolira, onemogoči zveza z Egiptom, da se gospodarsko blokira, psihološko preplaši in opraviči napad, ki da je še vedno najboljša obramba, brez ozira na to, ali je upra- vičen ali ne. Henderson ne dela dosti drugače kakor nekoč angleški amba- sadorji v tem delu sveta. Režiserji te- ga drugega dejanja v drami, ki naj se imenuje »Boj za petrolej«, niti niso iz- birčni pri montaži te surove interven- cije. Vsega je seveda kriva SZ, tako pra- vijo: SZ da je intervenirala, saj isto- časno navezuje stike s Sudanom, z In- donezijo, z Indijo, ponuja svoje gospo- darske ponudbe celo Gani in tako dalje. Dovolj vzroka, da se dene pod paro VI. flota, ki »brani« amerikanske meje v Levantu, vzhodnem delu Sredozem- lja, Saj za take stvari je bil ustanov- ljen Bagdadski pakt, še bolj pa Eisen- howerjeva doktrina, ki naj bdi nad so- vjetsko penetracijo. Tudi Angleži ni- majo pomislekov: v Omanu pobijajo beduine, ker čustvujejo arabsko, in bombardirajo obmejne predele Jemena, češ da posega v Adenski protektorat. To seveda ni vojna, le pacifikacija, ni agresija, le operacija, vsaj tako se stvar prepleska na trhli fasadi, ki ne more skriti grdega ozadja. Kadar svet tone v požaru vojne, je poln skrbi, kako priti do miru, kadar pa se giblje v re- lativnem miru, ne ve, kam bi s to bla- ginjo. Oboroženi s čarobno močjo de- narja ne najdejo velenarodi z zasta- relimi privilegiji nobene meje v pohle- pu po novih bogastvih, nikjer pa ni pi- sano, da mora revni del človeštva vse- lej pohlevno in pokorno stati pred srečnim posestnikom (beati possiden- tes!). Kapitalistična civilizacija se nič ne obotavlja, hitrost, s katero drvi v propad, se teoretično in praktično vsak dart veča. Reaktivna letala so počasna v primeri z interkontinentalnimi ra- ketami, s katerimi že poskušata oba velika rivala za svetovno oblast. In gorje! SZ je baje v tem orožju že pre- kosila ZDA. Izstrelitev rakete v ZDA ni uspela, medtem ko je SZ srečni last- nik rakete, ki z brzino 10.000 km v vi- šini nad 1000 km z lahkoto preskoči »nebo« nad Atlantikom ali Pacifikom. Kmalu bodo torej odveč konvencional- ne ali običajne vojske, nič več ne bo maršev, prahu, marketenderjev in po- dobnih spremljevalcev in še bolj sprem- ljevalk preznojenih vojščakov. Ob za- morskih plesih iz Konga naj bi čakali na vojni ples, ki se bo razbesnel v bodoči interkontinentalni vojni brez milijonskih moštev, le z brnečimi na- pravami tehnike. Vendar upajmo, da hudič ni tako črn, kakor ga slika zmage pijani bog vojne. Ameriški podpredsednik Nixon razmišlja, kako naj hi uveljavili zakon o človeških pravicah tudi tam, kjer nimajo o njem kaj dosti pojma, to je v Afriki in Aziji, ameriški kongres je rosno zaskrbljen zaradi atomske histe- rije, sovjetski premier Hruščev pa za- gotavlja, da je reorganizacija in refor- macija uprave v SZ dejstvo, da SZ v resniili želi izboljšanje standarda, to je, socialne blaginje, da torej prav nič ne misli na totalno vojno, s katero naj bi rešila svetovni vozel zapletov. Ame- riški vojaški minister Brooker pa je ra.je poklical ves svet na korajžo, in F.^cer z vsakim orožjem, starim ali atomskim. Rogovilež ima najbrže slabo vest ali pa je slabo obveščen. Celo NATO se je zbral na izredno zasedanje, da bi razmišljal o delni razorožitvi, predvsem pa o možnosti, kako naj bi se svet rešil more atomskega oborože- vanja. To seveda ne vpliva na redno življenje pripravljajočega se Marsa: 125.000 ameriških vojakov se trenutno udeležuje velikih vojaških vaj v se- vernem Atlantiku in okoli Cipra. Nekaj drobnih: Francoski frank je devalviran, vendar ne ves. Odslej bosta dva franka, eden za uvoz, drugi za iz- voz, oba pa bosta pritisnila francoski standard za 20—30 odstotkov navzdol. Morebiti pa bo odletel Bourges-Mau- nouryjev vijak, kajti znižati plače za eno tretjino, to ni nič kaj popularna zadeva. Na Malajskem, polotoku ima- mo novo državo. Malajsko federacijo. Anglija se je morala vdati enemu od dosedanjih kolonialnih hlapcev. V In- diji prireja Vatikan ofenzivo na pro- vinco Keralo, kjei^so zmagali komu- nisti. Vatikan ima tu 1200 šol in več drugih postojank, misijonarji torej ni- so mogli zadržati ljudskega hlepenja po svobodi in pravici. In še zaključno misel: V šolah je ta huda težava, da ljudje, ki poučujejo, ne poznajo dovolj resničnega sveta, ker ne stoje sredi materialne proizvod- nje in konkretnih dogodkov. Ljudje pa, ki so daleč od šolskega življenja, misli- jo, da visokoleteče besede, »ideali« in podobno že same na sebi klešejo du- hovni obraz mladega rodu, ki v šole zahaja. Oboje je narobe, ker je od- daljeno od polne življenjske resnice. Dogodki sveta se ne vlivajo po kalupih, človeka in njegovega duha pa ne pro- izvajajo in brusijo lepe besede, mar- več struja življenja, s katero se spo- prijema. Ob pregledu svetovnih dogodkov pri- de prav, če tudi na to ne pozabimo. T. O. Domoce tržišče ne sme biti izolirano od svetovnegs NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE LRS SO SPRE- JELI PREDLOGE ZA GOSPODARNEJŠO ORGANIZACIJO UVOZA BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. — OMEJITI JE TREBA ŠTEVILO UVOZNIH POD- JETIJ. — JUGOSLOVANSKO NOTRANJE TRŽISCE MORA BITI ENOTNO. — UVAŽALA BODO SAMO SOLIDNA IN KREDITNO SPOSOBNA PODJETJA. Naš uvozmi režim ima kljub nenehnemu trudu velike pomanjkljivosti, ki ovirajo normalno gospodarsko življenje. Povsem razumljivo in samo vprasnnie časa je bilo, kdaj ,bo nanesla b^sc-da na temeljito reorganiza- cijo uvoznega režima. Malokateri gostpodarski predlogi v zadnjem času so rezultat tako resnične potrebe, kot ti, ki jih je na svoji seji v Celju po temeljitem študiju sprejel upravni odbor Zbornice. Glavna naloga uvoza je dopolniti po- manjkljivosti domače proizvodnje, pa- ziti pa je treba, da se ne zaide v preti- ravanje in v dovolj veliki meri s koefi- cienti ščiti domačo industrijo. To ni no- bena naša posebnost. Tako delajo tudi v gospodarsko naj.bolj razvitih državah. Osnovni problem je pravilno razdeljeva- nje deviz, ki so ^^e doslej delile na 19 skupin artiklov, ki pa so bile sestavljene po industrijski nomenklaturi, kar je pri- vodlo do hudih neskladnosti na domačem tržišču. Primer: kupec je kupil v trgovi- ni fotoaparat (izdelek določene indu- strijske panoge), ko pa je hotel nabaviti rezer->'ne deie in vse, kar omogoča nor- malno uporabo fotoaparata, jih ni dobil iz enostavnega razloga, ker uvoznik za- '^adi industrijske nomenklature blaga ni mogel dobiti deviz za nabavo vseh foto- grafskih delov. Na seji so ugotovili, da je treba to neskladnost v najkrajšem ča- su odpraviti s tem, da se uvozno blago razdeli po trgovniski nomenklaturi, to je tisti, ki je v domači in mednarodni trgovini edino normalna in povsod r ve- ljavi. Pri tem pa je nujna specializacija uvoznih podjetij na določen kompleks dopolnjujočega se blaga in pa smiselna razdelitev uvozne trgovine, da ne bo n. pr. 10 podjetij uvažalo hladilnike, briv- ske aparate pa nobeno. Dosedanja praksa razdeljevanja deviz je bila zelo nezdrava, ker so jih pod- jetja lahko dobila nad svoje realne kre- ditne zmožnosti in so se morala zaradi pomanjkljivo organizacije domačega trga v hudem konkurenčnem boju posluže- vati verižništva in drugih nedovoljenih sredstev. Nemalokrat se je potem zgodi- lo, da je tako podjetje propadlo (saj je tudi moralo), skupnost pa je utrpela iz- gubo, ki je bila pač v sorazmerju s »trgovsko sposobnostjo« podjetja. Po novem predlogu bo potreben temeljit pretres uvoznih podjetij, ki bodo morala za registracijo ustrezati določenim po- gojem, od katerih navajamo najvažnej- ša. Podjetje se mora opredeliti za eno ali več sorodnih trgovinskih strok, razpola- gati mora z ustreznimi skladišči za skla- diščenje in manipulacijo blaga, vodilno osebje mora imeti zadostno strokovno iz- obrazbo, podjetje mora biti kreditno spo- sobno (!) in mora imeti določen mini- malni promet v tistih strokah, za katere se namerava opredeliti. Najvažnejša je zahteva po kreditni sp^osobnosti. Pri tem bo dobila banka veliko vlogo, ki je prav- zaprav nihče ne more odrekati, saj je povsem normalno, da tisti, ki denar daje, ve, za kaj bo uporabljen in, ali ga bo sploh kdaj dobil nazaj. Sicer pa v praksi podjetja na posodo v glavnem ne bodo dobivala več, ampak bodo morala devize takoj plačati. Kar se tiče minimalnega prometa, je treba pripomniti, da je to povsem normalen pogoj, saj naša uvoz- no-izvozna podjetja niso mednarodni prekupčevalci ampak organizacije, ki iz- hajajo iz potreb in zmogljivosti domače- ga trga. Tudi novoustanovljena podjetja bodo morala svojo trgovsko sposobnost najprej dokazati doma, šele potem bodo lahko postala uvoznik. Osnova teh pred- logov je torej odprava avtomatičnih uvoznih kreditov, kar .bo zmanjšalo pri- tisk na devize, poslovanje bo postalo preudarnejše, saj bo v največji meri od- padla neodgovornost, verižništvo in »bluf«, kar bo vse vplivalo na normaliza- cijo uvoza blaga široke potrošnje. V zadnjem času se je tudi jasno po- kazalo, da je zelo škodljiva umetna izo- lacija domačega trga od svetovnega, saj je navsezadnje v »atomski« dobi že ne- mogoče govoriti o nacionalnem gospo- darstvu, ki ne bi bilo odvisno od zakoni- tosti svetovne proizvodnje, katera vedno bolj narekuje enoten, svetovni trg. Pri tem pa je treba paziti, da se tuji vplivi smiselno uravnavajo z uvoznimi koefi- cienti in v realni meri zaščitijo interesi domače industrije. Važna pa je novost, ki pravzaprav ni novost, namreč, da se mo- rajo zaščititi tudi interesi potrošnika. To se bo doseglo z uvozom tiste vrste izdel- kov, ki se sicer proizvajajo tudi pri nas, pa so domače cene (predvsem zaradi mo- nopolnega položaja nekaterih podjetij) pretirano visoke. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo- do novi predlogi slovenske Trgovinske zbornice sprejeti in realizirani na vsem področju Jugoslavije, kar bo imelo za posledico »prečiščen je« in ustvaritev enotnega (kako potrebno!) jugoslovan- skega trga. Vse to pa se bo dalo izvesti samo, če se bodo predlogi do potankosti izdelali in pa tudi do potankosti izvajali, saj bo drugače vsaka, še tako majhna »prazn.na« imela za posledico novo zme- do in kaos, ki bo vse uničil in »vlak« spet spravil na stari tir. TIG Mesto mladine v družbenem upravljanju (Nadaljevanje s 1. strani) cese v okviru družine. Vsekakor je po- trebno reševati probleme kmetijske pro- izvodnje v zvezi z mehanizacijo kmetij- stva in v boju za višje in boljše pridelke. Ta proces mora sloneti vedno bolj na KZ, ki predstavljajo jedro socialistične- ga gospodarstva, ker bodo le KZ s svojo mehanizacijo omogočale izboljšanje kmetijske proizvodnje. Klubi mladih za- družnikov so s svojimi poizkusi dosegli precej velike uspehe, vendar pa samo ta oblika ne zadošča našim družbenim za- htevam. Vsak član kluba mladih za- družnikov bi moral pridobitve v klubu uporabiti predvsem na svojem domačem posestvu in tako širiti napredno kmetij- stvo in uveljavljati težnje v boju za dvig hektarskega donosa. Brez dvoma da je to samo en del na poti k izboljšanju naše proizvodnje, saj smo s tem dosegli zelo malo ali skoraj nič, da bi uveljavili so- cialistične odnose na vasi! Naša davčna politika precej obremenjuje kmečkega lastnika, ki spričo takega načina obdelo- vanja zemlje ne more proizvajati toliko, kolikor bi mogla dajati zemlja po svoji strukturi. Med mladino je močno zako- reninjeno mišljenje, da je taka politika izraz prizadevanj, da bi posegali po pri- vatni lastnini. To mišljenje je .povsem neutemeljeno, saj bodo te odnose izrav- nali ekonomski zakoni, in to na visokem nivoju gospodarskega razvoja, ko kmet ne bo več čutil ipotrebe ipo privatni last- nini. Brez dvoma pa bo ta proces še pre- cej dolgo trajal. Srednješolska mladina je v družbenem procesu sicer najmanj aktivno udelež^r na. To ne pomeni, da je iz družbenega življenja i2i;ljučena, pač pa je njen na- čin delovanja družbeni proizvodnji od- maknjen. Kljub temu pa ima tudi ta del naše mladine, ki zajema slabo polovico vse mladine, velike dolžnosti v družbe- nem razvoju. To ijKimeni: ta mladina je na poti do naše vodilne inteligence in kot taka, ki bo kasneje na vseh področ- jih družbene proizvodnje in življenja usmerjala in urejala naše življenje, se mora že danes tesno spoznavati z doga- janjem in razvojem. Njena glavna nalo- ga je sicer intenzivno učenje. Poleg učnih uspehov pa bi si srednješolska mladina že danes morala prizadevati, da spozna- va dogajanje in da se že danes udeležuje v proizvodnjo. Skrbeti bi morala, da v tesnem sodelovanju z mladino iz delav- skih in kmečkih vrst spoznava proble- matiko sodobnega življa in svoje priza- devanje usmeriti tako, da bo mladina uspešno pomagala druga drugi in konč- no uspela povezati vse naše družbeno do- gajanje k enotnim in skupnim ciljem. Navsezadnje ostane še kočljivo vpra- šanje odnosov med mlajšimi in starejši- mi. Vsi mladi bi se morali zavedati, da imajo starejši veliko izkušenj, da dobro poznajo smer in pot, ki jo moramo hodi- ti. Toda tudi starejšim je tu potreiben poduk. Se vedno je nekoliko starejših, ki ne verjamejo, da bi mladina dejansko lahko uspešno posegala "v družbeno živ- ljenje. Toda mlad človek, ki sicer nima toliko izkušenj, ima zato dosti več želja in pripravljenosti, zavzema se za dobro- bit in tem prizadevanjem bi morali ne '•amo dopuščati, da se uveljavijo, tem- več bi jim mciali tudi k uveljavljanju pomagati. Mladina bo imela veliko dela na kon- gresu. Morala '^-o razmisliti o vseh teh načinih in spoznati, da ne sme samo pri- čakovati, temveč da si mora sama pribo- riti svt jo veljavo v družbi. In če bo res- nično vztrajala, ji bodo vse druge orga- nizacije pomagale. Preboldski tekstilci so lahko ponosni... (Nadaljevanje s 1. strani) kadrov veliko skrb. V zadnjih letih je obiskovalo veliko delavcev tečaje in seminarje, pravkar pa so zaključili se- minar za polkvalificirane delavce. To- varna štipendira tudi 20 štipendistov. V prostem času se delavci izživljajo v delavskem prosvetnem društvu Svobo- di, v odprtem kopalnem bazenu, ki so ga pred leti zgradili, pa si pridobivajo novih moči za delo v tovarni. STANOVANJSKO STISKO USPEŠNO REŠUJEJO Uprava podjetja posveča veliko skrb delavcem in se trudi po svojih močeh, da bi izboljšala delovne in življenjske pogoje slehernemu delavcu. V zadnjih letih so uredili tudi graščino, kjer je tovarniška menza, v tovarniškem bifeju pa dobijo delavci brezplačno črno ka- vo. Tudi stanovanjsko stisko skušajo postopoma rešiti. Letos so zgradili hišo s štirimi stanovanji. Za letni oddih de- lavcev pa je uprava adaptirala v Pira- nu hišo, kjer preživljajo preboldski tekstilci svoj letni dopust poceni, saj Dlačajo za dnevno oskrbo le 150 do 270 din. Tovarniško dvorišče, kjer je bilo še pred leti blato, je danes asfal- tirano. TUDI DRTT^^BA BO POMAGALA V MEJAH MOŽNOSTI Tovariš Simonič je čestital v imenu okraja kolektivu k visokemu jubileju in k uspehom, ki so jih dosegli. Uspehi tega kolektiva pred vojno se kažeio zlasti v tem, je dejal tovariš Simonič, da je velika večina preboldskih tekstil- cev sodelovala v borbi za osvoboditev in pravice delovnega človeka, po vojni pa v prizadevnosti za vedno večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Glede težav, ki jih ima kolektiv zaradi predilnice. je tov. Simonič dejal, da je takih ko- lektivov v državi še dosti. Tako pri- zadevnemu kolektivu, ki je visoko dvignil kvaliteto, je prav, da družba nudi pomoč, seveda v mejah možnosti. Kako so se izboljšali delovni pogoji predvsem po vojni, bodo najbolje oce- nili starejši delavci, ki so bili priče predvojnemu kapitalističnemu izžema- nju, danes pa so delovni in življenjski pogoji boljši, vzgoji delovnih ljudi se posveča posebna skrb in prav zato so tudi po vojni v tej tovarni doseženi tako veliki uspehi. Ce bo v proizvodnji in pri dviganju zavesti ljudi ta kolek- tiv nadaljeval s takšnim poletom kot (^os^ei, je zaključil tov. Simonič, bo tudi družba v mejah možnosti pomagala ko- ^^tivu, da bo obnovil zastareli strojni park in rešil pereč problem glede preje. Kolektivu je čestital k jubileju in uspehom tudi predsednik Združenja tekstilne industrije Jugoslavije, tovariš Bojič, nakar je mladinska organizacija preboldskih tekstilcev razvila svoj pra- por. Ob koncu zborovanja so podelili še priznanja in nagrade najboljšim v tek- movanju med obrati. V tekmovanju v disciplini in čistoči pri delu je bila naj- boljša tkalnica, v športnih disciplinah s+a bila najboljša oddellca tkalnice in pogona, v šahu, namiznem tenisu, petju in kef^ljaniu je zmagala ekipa uprave, v peteroboju, odbojki in kolesarjenju ekipa tkalnice, v plavanju ekipa ople- menjevalnice, v streljanju pa ekipa po- gona. Zastopnik švicarske tvrdke San- dos je podaril kolektivu sliko njihove tovarne, od podjetja Centro-tekstil pa so prejeli v dar 1500 dolarjev. Po zborovanju so si gostje ogledali tovarno, razstavo blaga in vzorcev, na- kar so ostali še nekaj časa z domačini v prijetni družbi. Na volitve se je treba temeljito pripravi Večina zborov volivcev na področju konjiške občine, na katerih bodo pred- lagali kandidate za bodoči ljudski od- bor, bo v drugi polovici tega meseca. Razen tega bodo na zborih razpravljali še o dosedanjem delu, ki ga je občina opravila v zadnjih letih in seveda še o najvažnejših nalogah, ki še čakajo na izvršitev. Prav te pa bodo najboljši kri- terij, kakšne ljudi bo potrebno predla- gati za kandidate ter jih kasneje iz- voliti. V tem času bodo zbori volivcev tudi v volilnih enotah za volitve v občinski zbor proizvajalcev. Ljudski odbor je na zadnji seji poleg določitve volilnih enot in določitve števila odbornikov za oba zbora postavil še občinsko volilno komisijo ter komisijo za volilne ime- nike. Ti dve bosta prav v sedanjem času imeli dokaj odgovorne naloge v tehničnih pripravah. Občinski odbor SZDL pa bo skupaj z ostalimi organi- zacijami pripravil v vseh večjih krajih posvetovanja in predvolilne sestanke. Naš komentar PRED VOLITVAMI V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE Izpopolnievanie komunalnega sistema Razpisane so volitve za nove ljudske odbore občin in okrajev, ki bodo v jeseni. Od poslednjih vo- litev v ljudske odbore nas loči ne- polnih pet let. Takrat so bili iz- voljeni sedanji ljudski odbori, ki so med tem časom doživeli veli- ke spremembe v teritorialnem po- gledu, kakor tudi v pogledu pri- stojnosti. Z razvojem naše socia- listične družbe so se hkrati menja- le osnove organov oblasti, kar je prišlo predvsem do izraza po uvedbi novega komunalnega siste- ma pred dvema in pol letoma. Sedaj so že dozoreli pogoji za širši prenos pristojnosti iz okra- jev na občine, kar je najavil tudi že Zvezni izvršni svet, ki priprav- lja predpise o tem. Praksa je dala tudi odgovor na vprašanje veliko- sti občin. Izkušnje so pokazale, da imajo teritorialno večje in eko- nomsko bolj razvite občine več pogojev za razv.oj. Praksa pa je potrdila tezo, da mora biti okraj predvsem skupnost komun, ki opravlja prvenstveno kontrolno- usmerjevalno funkcijo. Ta naloga pa zahteva teritorialno večje in močnejše okraje. To so v glavnem bili tudi razlogi, da volitve v lo- kalne organe oblasti niso bile že prej, temveč bodo šele na jesen. Po novem zakonu se deloma menja tudi volilni sistem. Medtem ko se bodo odborniki občinskega odbora volili neposredno, se bodo odborniki ljudskega odbora okraja volili na delegatski način. Razen tega bodo sedaj prvič izvoljeni zbori proizvajalcev, ki bodo pred- stavljali drugi dom v občini. To bo eno kvalitetnih sprememb pri iz- popolnjevanju komunalnega siste- ma. Na podlagi republiških predpi- sov so tudi doslej v nekaterih več- jih občinah, kot n. pr. v Celju, že obstajali zbori proizvajalcev. Le-ti so odigrali zelo pozitivno in kon- struktivno vlogo. Zbori proizva- jalcev so bili močan instrument proizvajalcev pri reševanju raznih vprašanj, kot n. pr. pri dajanju kreditov, garancij, razdelitvi pro- računskih sredstev ter pri reševa- nju drugih gospodarskih proble- mov v občini. Upoštevajoč ta iz- kustva in prakso, so se v zadnjih letih pojavile potrebe, da se zbori proizvajalcev ustanovijo v vseh občinah. To potrebo so zlasti ute- meljevale industrijsko razvitejše občine in sta jo podprli tudi Stalna konferenca mest in Kongres de- lavskih svetov. Priprave za bližnje volitve ob- činskih in okrajnih ljudskih odbo- rov bodo zahtevale široko mobili- zacijo vseh družbenih faktorjev, v prvi vrsti pa sedanjih ljudskih od- borov in organizacij Socialistične zveze. V vseh občinskih ljudskih odborih bo treba n. pr. ugotoviti število odbornikov za občinski od- bor in zbor proizvajalcev, saj bo njihovo število odvisno od stvarnih potreb ter drugih okolnosti in bo v vsaki občini različno. Razen tega bo treba ugotoviti število prebi- valcev, saj je od zadnjega popisa prebivalcev bilo dokaj teritorial- nih sprememb. Prav tako bo treba določiti volilne enote in sestaviti volilne sezname za volitve odbor- nikov v občinski zbor proizvajal- cev. Največjo nalogo pri tem bodo prevzele same gospodarske orga- nizacije, ki morajo po zakonskih predpisih ustanoviti volilne komi- sije in sestaviti volilne sezname vseh proizvajalcev, ki imajo sploš- no volilno pravico in delajo v go- spodarski organizaciji najmanj deset dni pred volitvami. Prav ta- ko bo potrebno čimprej predvide- ti, kje in kdaj bodo zbori volivcev itd. Kot je razvidno bo treba pravo- časno izvršiti še vrsto poslov, če hočemo, da bodo volitve potekale po zakonskih predpisih. V teh pri- pravah čakajo člane Socialistične zveze še velike naloge. Pomagati bodo morali strokovnim organom in izbirati iz svoje srede za kandi- date najboljše ljudi. B. P. PRED 40 LETI Znameniti dnevi Oktobrske revolucije 7.—12. septembra: Zarota generala Kornilova je prerasla v odkrit oborožen upor. Kornilov pošlje svoje izbrane če- te proti Petrogradu, da uniči zi- belko revolucije. Petrograjski de- lavci in vojaki so s svojo protiakci- jo pod vodstvom boljševiške par- tije zatrli upor. Kornilov je bil are- tiran, Kerenski pa ga je kmalu iz- pustil.