“VEJ PA BREZI ŽENSK
BI SE SVEJT TAK VJUPER PORUŠO"
str. 3
ČE OVAK NEDE, Sl MOREŠ POMAGATI SAM
str. 5
Slovenski ples ‘97
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 27. februarja 1997 t Leto VII, št. 4
"SE	.
PRIREDITEV, KI NI LE ZABAVA
14. februarja so se - z že tradicionalnim slovenskim balom - zaključile prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jih je organizirala Zveza Slovencev. Ples je zelo priznana in priljubljena prireditev v Porabju, tako med Slovenci kot med Madžari, zato so vstopnice pošle brez reklame že v predprodaji. Organizatorji bi jih lahko prodali vsaj še enkrat toliko, če bi Monošter zmogel primemo dvorano. Tako se je dan po Valentinovem zabavalo v avli Osnovne šole Szčchenyi Istvan približno 350 ljudi. K dobremu slovesu slovenskih plesov so nedvomno pripomogli tudi popularni ansambli iz Slovenije. Tokrat je to bil, po zaslugi ZKO Slovenije, PREROD s Ptuja, naši stari znanci, ki so približno pred šestimi leti že kar dvakrat skrbeli za dobro glasbo na slovenskih plesih.
Tudi tokratni slovenski ples je nudil možnost, da so se srečali znanci, sorodniki, prijatelji iz raznih porabskih krajev. Nekateri pa so prišli tudi izven Porabja, recimo iz Sombotela ali z Goričkega na slovenski strani meje.
Na plesu smo se srečevali z znanimi obrazi (regionalnega) političnega in javnega življenja, predvsem iz Slovenije.
Pogrešali smo pa nekatere pedstavnike z madžarske strani, predvsem iz županije ali recimo poslanca našega ob-
močja. Kajti prireditev je - seveda ob plesu in zabavi - nudila možnost tudi za bolj ali manj resne pogovore. Važnost pre-
toka informacij tudi ob takih priložnostih vse bolj spoznavajo in priznavajo tako politiki kot civilna sfera.
Organizatorji so tudi letos pripravili bogat sre-čolov. Najsrečnejša sta bila mlada zakonca Časar, ki sta dobila glavni dobitek, in sicer vi-kend-paket v Radencih za dve osebi. Ob dobitkih iz slovenskih in nekaterih madžarskih podjetij (MURA iz Murske Sobote in Ljutomera; KOMPAS MTS iz Gornje Radgone, PETROL, RADGONSKE GORICE, RADENSKA, POTROŠNIK iz M. Sobote, ELEKTROMATERIAL in ILIRIJA VEDROG iz Lendave, MLEKOPRO-MET iz Ljutomera, POMURSKE MLEKARNE, BTC iz M. Sobote, POMURSKA BANKA, POMURSKA ZALOŽBA, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, TISKARNA SOUDARNOST, TEKSTIL iz Prosenjakovcev, VEND-TEXT, TOVARNA KOS iz Monoštra, samostojni podjetnik ŠANDOR MERKU, družini GUBIČ in SCH-WARCZ) so se dobitniki lahko veselili tudi predmetov, značilnih za po-rabsko domačo obrt. Najbolj iskani predmeti so bdi “košare, krbule, metle, grable” pa domače bučno olje. Organizator - Zveza Slovencev - se zahvaljuje vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali
gri tem, da je potekal LOVENSKI PLES ‘97 nemoteno in se uspešno zaključil.	-MS-
2
Pogovor o slovenski radijski postaji (z narodnostnim programom) v Monoštru
ČEPRAV JE KONEC LETA, JE BOŽIČ ZELO BLIZU
Na monoštrski pogovor o slovenski radijski postaji (z narodnostnim programom) so se temeljito pripravili njegovi organizatorji (Zveza Slovencev) in
tisti, Ki so na njem sodelovali. Udeleženci iz Madžarske in Slovenije so dobili na mizo v madžarskem in slovenskem jeziku pripravljene teze in naš časnik, ki je objavil med drugim tudi primerjalne podatke, koliko minut tedensko imajo svojega radijskega programa narodnosti v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Madžarskem. Povzetek daljšega članka je bil v madžarskem jeziku zato, da so se že na seji lahko z njegovo vsebino seznanili madžarsko govoreči udeleženci.
Na pogovor sta prišla veleposlanika Slovenije in Madžarske Ferenc Hajos in Istvan Oszi, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj in predsednica etničnega urada Republike Madžarske Eva Orsos, predsednika svetov slovenske in madžarske radiotelevizije Vojko Stopar in dr. Mihaly Tarnaš Revesz, odgovorni urednik radia Maribor Srečko Trglec, direktor regionalnih programov Madžarskega radia Janos Simko in še nekateri. Udeležence smo našteli iz preprostega razloga, da ponazorimo, kako resno obe strani sprejemata pobudo Zveze Slovencev,
ki je za cilj postavila 25. december (božič), ko naj bi se prvič oglasila slovenska radijska postaja z narodnostnim programom. Za začetek z dvema
ali tremi urami programa dnevno.
Madžarska ima 170 dni medijski zakon, ki predvideva tudi ustanovitev samostojnih narodnostnih radijskih postaj. Državna narodnostna samouprava, v tem primeru slovenska, mora ustanoviti javno družbo za ustanovitev radijske postaje. Po besedah predsednika se svet madžarske radiotelevizije čuti odgovornega za ustanovitev slovenske radijske postaje, ker gre pri tem ob sodelovanju s Slovenijo, še za povezovanje z Evropsko unijo. Razrešeni so tudi problemi pri pridobitvi frekvence na 106,6 megaherza. Zlasti zato, ker bo to lokalna nekomercialna narodnostna radijska postaja s slišnostjo v Porabju in delu Goričkega ter z omejenim signalom proti Avstriji, ki je že dala svoj uradni pristanek za postavitev oddajnika v neposredni bližini Monoštra. Predvideni obseg programa presega minimum, po katerem ni potreben javni razpis, zato bo za pridobitev frekvence potreben razpis. Odgovorni pri madžarski radioteleviziji (zopet predsednik sveta) so na pogovoru zagotovili, da pra-
vočasna pridobitev frekvence ni vprašljiva.
Kdo bi si februarja mislil, da je konec decembra tako blizu, kot so ugotavljali številni razpravljalci. Med njimi tudi Eva Orsos, ki je zlasti opozorila na finančno plat uresničitve projekta. Čeprav bo potrebno precej denarja, tako takoj na začetku kakor pozneje za optimalno funkcioniranje radijske postaje, so ta hip izgledi zelo dobri, celo boljši od pričakovanih. Vendar pa bo potrebno zelo zelo hitro pripraviti predračune stroškov, kajti drugače denarja letos ne bo mogoče dobiti. Predsednik delovne skupine
Janos Simko, je zagotovil finančne projekcije v zelo kratkem času, enako pa tudi druge osnovne smernice za začetek uresničevanja projekta.
Strokovno je pripravljena pomagati tudi RTV Slovenija, tako iz Ljubljane kakor iz mariborskega regionalnega radijskega centra. Zlasti v Mariboru, kot nekoliko manjši radijski postaji, imajo tehnične in druge strokovnjake, ki so pripravljeni konkretno pomagati pri nastajanju radijske postaje. Zato bo naslednji delovni sestanek delovne skupine v Mariboru, nas je informiral odgovorni urednik Srečko Trglec.
Poleg finančnih in tehničnih vprašanj zdaj pos-
tajajo aktualne programske in kadrovske naloge. Narodnost bo imela na voljo lastno frekvenco in oddajala toliko' programa, koliko ga bo sposobna pripraviti. Svoj delež želi imeti tudi mestna občina Monošter, saj njen župan Karoly Bauer zelo podpira ustanovitev radijske postaje. Nastanek radijske postaje župan povezuje z razvojem mesta, z uresničevanjem koncepta čezmejnega sodelovanja in oblikovanja industrijskega parka, v katerega so že pritegnili Avstrijo, želijo pa vključiti tudi Slovenijo.
Po sedanji projekciji naj bi na začetku pripravljali dve
do tri ure takoimenova-nega živega radijskega programa dnevno. Dogovor, kateri program bo ostali čas na narodnostni frekvenci, bo še potreben, možnosti pa je več. Ena tehtnejših je, da bi po dogovoru prenašali enega izmed programov radia Slovenija, tu pa so tudi druge možnosti, vključno z nekaterimi programi v evropskih jezikih. Ob nerazveseljivem dejstvu, da je v Porabju malo izobražencev, ne bo lahko sestaviti radijskega uredništva. Vendar so dosedanje izkušnje tudi na informativnem področju, da je mogoče poiskati sodelavce in pripravljati kakovosten časopis, bran Slovenski koledar in pri-
vlačne televizijske oddaje. Zelo resno se bo potrebno “ozreti okoli sebe”, in uspeh tudi v tem primeru ne more biti vprašljiv.
Drug za drugim so sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali, pogovor v Monoštru ocenili zelo ugodno, zato si njihova mnenja, predvsem pa zagotovila, kaže zapomniti. Zlasti zaradi tega, ker vsebuje projekt slovenska radijska postaja v Monoštru vrsto nalog, ki ne bodo uresničljive niti lahko niti preprosto. Čas pa bo zelo hitro drsel mimo vseh, ki tako ali drugače sodelujejo (ali sodelujemo) v pripravah in pri cilju, da dobijo tudi porabski Slovenci svojo radijsko postajo. Takole mimogrede je bila izrečena zelo pomembna misel: v Monoštru naj bi uresničili vzorčni projekt, kako ravnati v podobnih primerih tudi za druge narodnosti na Madžarskem. Predsednik sveta madžarske radiotelevizije, ki je pokazal veliko naklonjenost zelo upravičeni pobudi Zveze Slovencev, je tudi povedal, da bo projekt predstavil tudi v Svetu Evrope.
Zapisali smo, da so bili udeleženci pogovora zelo podrobno seznanjeni z dosedanjimi, zelo resnimi prizadevanji Zveze Slovencev, da dobijo porabski Slovenci svojo radijsko postajo. Za njihovo temeljito informiranost s konkretnimi in primerjalnimi podatki je poskrbel slovenski veleposlanik v Budimpešti Ferenc Hajos. Veleposlanik Hajos je imel v Budimpešti vrsto pogovorov z vodilnimi predstavniki iz politike in madžarske radiotelevizije, pa tudi madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Oszi si prizadeva, da se še letos oglasi slovenska radijska postaja v Monoštru.
eR
Porabje, 27. februarja 1997
Štenjé
Prekmurski Madžari predlagajo
PRIMOŽ TRUBAR
Prve tiskane (zdruknivane) slovenske knige je napiso lüteranski dühovnik Pri-mož Trubar 1550-oga leta. Tau je biu Katekiz-muš v slovenskom geziki. Vse vküper je vodau 22 knig v slovenskom, dvej pa v nenškom geziki. Lüterange so v vsikšom rosagi predgali, mašüvali pa pisali knige za lüstvo v njinom matemom geziki. Šaule so začnili gorpostavili pa deco šteti včiti, ka bi vsikši leko sam doma što Sveto pismo.
Trubar je dojobmo na slovensko rejč cejli Nauvi teštament, iz staroga pa Davidove pesmi. Za šaulske deco pa je napiso prve abece knige v slovenskom geziki. Tistoga ipa so v vsikšoj Slovenskoj krajini malo ovak gučali lidge. Zato je tarbölo knige na takši slovenski gezik doj-obmiti, šteroga je vsikši razmo, v šterom je vsikši leko knige što. Te gezik je Primož Trubar vküppos-tavo iz slovenskoga gezika
na Gorenjskom pa Dole-njskom i z drügi krajin. V tom geziki je piso v svoji knigaj - zato pravimo tome geziki, ka je tau slovenski knižni gezik.
Gnesnaden eške itak po svoje gučijo lidgé v slovenski krajinaj, depa v knigaj, v novinaj gnako pišejo, v radioni, v televiziji gnako gučijo. Tau je slovenski knižni gezik - šteroga sé vsikši v Sloveniji tö samo v šauli navči, kak naši mlajši. Slovenski knižni gezik, šteroga je Trubar piso, mi tö razmejmo, ka naša rejč je tö tak stara, kak njegva.
"... slovenski jezik sé pousod glih inu v eni viži ne govori, drigači govore z dostimi bese-dami Krajnci, drigači Stajerci in u Dolenci... nase delu (smo) v Cra-inski jezik hoteli postaviti... v te gmainske Krajnske preproste besede, kateri usaki mora zastopiti.” (Ta evangeli svetiga Matevža. 1555. O pisani in brani slovenski besedi)
(po našom: :.. slovenski gezik sé vseposedik ge-nau i gnako ne guči, ovak gučijo dosta reči Kranci, ovak Korošci, ovak Stajerge i Dolenci... nase delo (smo) v te krajnski gezik steli postaviti... v te vesničke Kranjske pra-usne reči, štere vsakši leko razmej.)
Marija Kozar
VEČ VSEBINSKEGA SODELOVANJA S PORABSKIMI SLOVENCI
Slovenija in Madžarska sta podpisali vrsto sporazumov z različnih področij, od gospodarstva do kulture. Več sporazumov je bilo podpisanih tudi na regionalni ravni, zlasti med Pomurjem ter Železno in Žalsko županijo.
Med najpomembnejše meddržavne dogovore nedvomno sodi sporazum o zagotavljanju posebnih pravic po-rabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, ki sta ga leta 1992 v Ljubljani podpisala tedanja zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in dr. Geza Jeszenszky. V sporazumu je tudi predvideno, da uresničevanje njegove vsebine ocenjujejo na sejah mešanih komisij. Doslej sta bili dve seji, in sicer prva v Ljubljani, druga lani v Budimpešti, že prihodnji mesec pa naj bi bila seja mešane komisije v Ljubljani. Tako je bilo rečeno na pogovoru o pripravah na ustanovitev slovenske narodnostne radijske postaje v Monoštru.
Z uresničevanjem sporazuma, zlasti pa z dogovorjenim na sejah mešane komisije, niso zadovoljni prekmurski Madžari. Zato Zvezi Slovencev in Slovenski državni narodnostni samoupravi predlagajo več sodelovanja in dogovarjanja pri uresničevanju nalog, ki jih imata v zvezi z manjšinama Slovenija in Madžarska. Kdaj se bodo prvič v tej obliki sestali vodilni predstavniki obeh
manjšin, še ni znano, imamo pa informacijo, da Zveza Slovencev in Slovenska državna narodnostna samouprava ne odklanjata niti sodelovanja niti dogovarjanja.
Predsednik Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Jozsef Balasko opozarja na več problemov: nadaljujejo se težave pri priznavanju šolskih diplom, državi se ne moreta sporazumeti, kie bosta odprli nove meddržavne mejne prehode (v “igri” so Kobilje-Nemesnep, Prosen-jakovci-Magyarszombatfa in Čepinci-Verica), uresničiti bi morali pobudo, prvič izrečeno na srečanju zunanjih ministrov Zorana Thalerja in Laszla Kovacsa v Lendavi, da bi lahko prebivalci ob meji potovali iz ene v drugo državo samo z osebnimi izkaznicami. Podobno, kot sta dogovorjeni Slovenija in Avstrija. Poleg konkretnih problemov, ki jih predlagata državi od obiska do obiska na visoki ravni, opozarjajo prekmurski Madžari na neurejen sistem financiranja nekaterih njihovih pomembnih dejavnosti.
Zelo dober in vsebinsko bogat sporazum imajo prekmurski Madžari z Žalsko in Železno županijo. Gre za dolgoletno in uveljavljeno sodelovanje v kulturi, izobraževanju in raziskovanju. Sporazum za letošnje leto so podpisali v Zalaegerszegu, opredeljuje pa konkretne
oblike in nosilce sodelovanja. Na ta način se je sporazum spremenil v program vsakoletnega sodelovanja, za kar bi si morali prizadevati pri vsakem dogovarjanju in sporazumevanju.
Porabski Slovenci nimajo vzroka, da ne bi tvomeje sodelovali s prekmurskimi Madžari, ker jih v načelnem in konkretnem povezujeta najprej državi, potem pa tudi meddržavni in regionalni sporazumi. Raven manjšinske zaščite pri tem ne more biti ovira, ampak dejavnik povezovanja, ker se porabski Slovenci (vsaj doslej) niso zavzemali za reciprociteto pri zagotavljanju manjšinskih pravic, ampak zagovarjajo približevanje k enakim pravicam. Zlasti po načelu, da ni narobe, kar imajo prekmurski Madžari, ampak ni dobro, česa (še) nimajo porabski Slovenci. Čeprav porabski Slovenci (in druge manjšine na Madžarskem), nimajo zagotovljenih poslanskih sedežev v parlamentu, se ne morejo pridružiti strankarskim pritiskom, da - bi poslancema madžarske in italijanske narodnosti zmanjšali sedanje pravice, ki jih imata v slovenskem državnem zboru. In kot kažejo najnovejši dogodki, bodo prekmurski Madžari v zelo kratkem času deležni tudi drugih strankarsko-poli-tikantskih (in pritlehnih) pritiskov (ovitih v plašč demokracije).
eR
NINDRIK INDRIK
Gledališka držina NINDRIK INDRIK si je tau leto vöziskala tekst očo slovenskoga gledališče A. T. Linharta. Tüdi ta predstava je komedija ali vese-toigra, kak je napiso Linhart. Tüdi s tau predstavo šké gledališke držina lüstvo zabavati pa eške kaj vcujprajti.
“Vej pa brezi žensk bi sé svejt tak vtjüper porüšo.” pravi Aranka enoga ipa. Pri Žüpanovi Micki je rejsan tak. Nikšen moški odi kaulak po vesi pa šké meti dvauje, pejneze bogate dovice pa mlado Mickino tejlo. Te pa, gda ženske vküper staupi, te sé pa vse naaupak obr-ne. Kak že tau de? Sto ške preveč meti, na konci ka dobi?
S takšim povabilom nas je režiser M]ki Roš vtjüper z igralci: Evo Časar, Agi Molnar, Klara Fodor, Aranko Schw-arcz, Lacijem in Stefanom
“Vej pa brezi žensk bi sé svejt tak vtjüper porüšo”
Nemešem povabo na premiero Žüpanove Micke. Kar dosta lüstva je prišlo v monoštrske gledališko dvorano, pa mislim, ka jim je nej bilou žau, Vej so sé pa fejst smejali.
Po premieri smo sé pomejšali med igralec. Režiser Miki Roš ie biu zadovoljen. Vüpa, ka do drüjgo leto doubili še kakšoga nouvoga člana gledališke držine, ka de te samo režejro, igrali
Ka do drügi.
lišmiška: “Tak pravijo v res-niei ka Kišmiška, ovak pa Na-avonszép, ” pravi Laci Nemeš. *Dja sam odprvin Zdaj igro. Klara me je naprej vzejla, pa nej ji trbelo dosta gunčali, dja sam bijo za tau."
Bilou kaj treme, straja? “Sprvoga, dočas smo nej nas-toupili, srcé malo bole bilo, gda smo ednouk na odri bili, te že vse vredi bilau. Če mo več nastopali, te že ležej bau. ”
Štefan Nemeš - Bunclek. Je žmetno pijanca špilati? “Nej, tak sam si že mogo vzeti, ka sam naprej vedo, ka moram špilati, pa sam tak probo napraviti. Ne vejm, če je tak dobro bilou?” sé je spitavo. Gda je še v šoulo odo v Sa-kalovcih, te so tam špilali, Zdaj pa že dugo nej. Pravi, ka sé je njemi povidlo. “Če človek ma cajt pa volau, samo tak lejko tau dela. Dja sam že kuman Čako, aj naj bau tisti keden, ka sé najdemo. ”
Eva Časar - Micka. Stera igra sé je njej bola vidla, lanska ali letošnja: “Gnako. Te sé mi je tista bole vidla, Zdaj pa ta. Tekst sé je nej bilou žmetno navčiti, žmetnejšo je bila samo igra zatou, ka smo Zdaj mogli več špilati.”
Silva Eöry
Porabje, 27. februarja 1997
4
Prešernovi
nagrajenci
Ob slovenskem kulturnem prazniku so bila v ljubljanskem Cankarjevem domu podeljena najvišja slovenska kulturna priznanja, Prešernove nagrade. Tudi letos jih je bilo osem. Veliki Prešernovi nagradi sta prejela akademski slikar Emerik Bernard in literat Niko Grafenauer. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: kostumografka Bjanka Adžič Ursulov, skladatelj Alojz Ajdič, literatka Maja Novak, režiser Matjaž Pograjc, igralec Jemej Šugman in slikar Tugo Sušnik.
Koalicija LDS in SLS
Potem ko je prvi poskus mandatarja dr. Janeza Drnovška, da sestavi novo vlado, propadel, saj v parlamentu ni dobil potrebne večine glasov, so se medstrankarski pogovori nadaljevali. Po večdnevnem usklajevanju sta se pogajalski skupini Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke uspeli uskladiti o kandidatih za ministrska mesta in podpisali koalicijsko pogodbo. Če bo vlada dobila na izredni seji državnega zbora večinsko podporo (vsaj 46 poslanskih glasov), jo bo sestavljalo poleg, predsednika dr. Janeza Drnovška in podpredsednika Marjana Podobnika, še 17 ministrov. Osem jih prihaja iz vrst LDS, osem iz SLS, eden pa iz Demokratične stranke upokojencev.
Povabljeni v Sfor
Iz Bruslja je generalni sekretar Nata Javier Solana poslal Sloveniji uradno povabilo, naj prispeva svoje sile za operacijo Sfor v Bosni in Hercegovini, ki jo vodi poveljstvo Severnoatlantske zveze. Slovenija je ponudila Sfoiju uporabo letališča v Cerkljah, helikopterske prevoze, pouk o razminiranju in uničevanju min na Igu za pripadnike Sforja, tranzit čez Slovenijo in sto postelj v Kliničnem centru, če bi se spopadi v Bosni in Hercegovini razvneli, ter udeležbo dveh častnikov, ld naj bi bila v poveljstvu Sforja zunaj Bosne in Hercegovine.
BRIGITINE BRIGE Z BIRKAMI
Jajjaaa?!?
Vej pa don nej?!?
Opice kauti Zemle. V ruskom vesoljskom (űr) sateliti Bion 11 sta sé dvej opici dva kedna vozili kauli Zemle. Paut sé je dobro posrečila. Ena od dvej opic, Multik po imeni pa tri lejta stara, je don zginila že na Zemli, na operacijskom stauli. Gda so ji minte (vzorce) djemali iz krvi pa iz žil, je infarkt dobila. -Opicam je tö nej vsiger naleki.
Čeden je Mejsec? An-tisolarski merikanarski biznismeni so si nika parpitano dobroga vöz-milili. Že vömerkajo par-cele na mejseci in je ponüjajo küpcom. En
nemški penzionist pa prti Merikanarom, ka je gorzglasi, če ne enjajo s svojim biznisom. Un prej má takšo pismo s pe-čatom, v šterom je pruski (porosz) krali Fri-derik Velki njegvom starcom dau Mejsec za dar. - Kelko mejsecov so si té lidgé tau vöštan-derali?
Kralična pa dug. Sa-rah Ferguson, razpitana englandarska princesa (hercegnő) má probleme, kak naj vöplača svoj dug, zato je Zdaj v Meriki podpisala kontraktuš, ka de delala reklamo za eno kliniko, v šteri prej krep-ki lidgé leko dojpistíjo svoje kile in reklamo za nikše džuze. - Samo ji naj kile ne pridejo doj Duge novine. Ene sa-me novine The New York Times konec kedna majo spisane več informacij, kak je v 17. stoletji en Englandar, šteri je dugo-dugo živo, leko čüu ali vüdo. -
Takšo fele formo mo mogli nase novine Porabje (tö konec kedna vöpridejo) tö malo podukšaü, ka ovak ger dojzaostanemo od The New York Timesa. Brigitte Bardot pa koncentracijsko ta-borišče. Ta francuska ženska Zdaj, ka je več nej tak fejst seksi kak gnauk svejta, sé ne spravla več z moškami, liki s stvari-nami. Pisala je eno pismo australskomi minis-trskomi predsednik^ naj ne dopisti, ka bi iz Avstrije v arabske rosage žive birke vozili. Tau pa zato, ka sé birke prej tak počütijo po pauti, kak če bi v koncentracijskom taborišči bile. Naša Brigita pa je nej tak dugo na Francekom takše poli-tičare pomagala (Le Pen), šteri najbole na tau koncentrérajo, kak bi sé leko rejšili vsej tihincov (najbole Arabcov). Ovak povödano, ka bi je trbölo nikam deportérati. - Bar-
(dot) koncentréraj malo, mála Brigita!
Menje méne. Na Vogrskom je do letos büu takši paragrafuš, ka so bautoške do osem gni mogli vömeníti, če sé je küpci kaj nej vidlo pa je ostalo v originalnom pakéranji (zvün gesti pa piti). Zdaj pa je te vlada (kormány) - mijeniks-ti-jeniks - tázbrisala tau priliko. Tisti, šteri tau kontrolirajo (fogyasztóvé-delem), so nej znali, pa bautoške so tö nej prosili. Minister Vastagh je prej pravo, ka je tau za bautoše nej dobro, ka je trbej blago vömenjavati, zato je paragrafuš trbej tazbrisati. Bautoške pa Zdaj tak mislijo, ka tak trnok nemajo küpcov, pa zatogavolo küpci eške bole nedo kipüvat ojdli. - Že nam nauvi političari tö škejo po-vodau, ka je nam dobro pa ka nej? Ali pa leko, ka so ranč nej nauvi?
Fr.M.
Pismo iz Sobote
SPRTOLETjE BLÜZI IDE - DRUGIČ
Gnouk san o tom, kak sprtoletje blüzi ide, že piso. Tou je bilou tan negi pred ednim leton, zato san Zdaj kcuj spiso drugič. Vüpan samo, ka nemo piso gnako, kak san že piso.
Ali tou je Zdaj sploj nej važno, glavno je tou, ka sunce čidale bole sije, ka je snejg že skur odišo pa ka zvončki že lipou cvetijo. Preminaučo zimo mo si zapoumnoli po kustom snejgi in po skliski poštijaj, po šteroj so sé avtom bole čujskali kak pa pelali. Leko, ka ške kakši snejg spadne tou zimo, ali sprtoletje je že tü in tou van pravin tak za gvüšna, kak je gvüšno tou, ka sikši den sunce gori dé. Na tou sunce, stero tak sikši den gori dé, je začalo po mojon tejli, pa ške po kakšon drugon, poganjati nouvo krv. Ka tou pomejni? Pomejni, ka sé pomalík Vidimo iz spanja in ka je svejt dosta bole lepši, kak pa je v istini.
Naidnouk je rejsan vse vküper lepše in načišno. Več me ne briga, če sé naši političari nemrejo zgučati med sebov. Ne briga me, če so pejnezi menje vrejdni, kak so bili eške včera, Vej pa sunce segrejvle. Ne briga me jako, če je kiselo vino v krčmej, Vej pa sprtoletje blüzi ide. Ženske koli mene so lepše, kak so v resnici, Vej pa na sprtoletje lejpe morajo biti. Eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, sé mi sikši den bole vidi in ne maran za njeno slabo volo in za njene falinge, Vej pa sprtoletje je že pred dverami.
Ali tou nouvo sunce sé je jije, moje tašče Regine, trno čedne ženske, tö teknolo. Že enoparkrat san jo čüo, kak si vgojno spejvle, gda gori stane. Dapa, ne spejvale si samo tak neka tralala, spejvle si takše noute, stere si spejvajo zalüblene ženske. Si leko brodite, moja tašča Regina, trno čedna ženska, ka bi zalüblena bila? Takšo si ranč ge ne moren broditi. Samo, menje kak si človik brodi, ka bi aj bilou, bole tisto drugo vöudari. In moja tašča Regina, trno
čedna ženska, sé je zalübila. Eške ne ven v koga, dapa gvüšno je zalüblena. Pa tisti, v steroga sé je zagledno^, sé je tö zagledno v njou. Tou pa znan zatoga volo, ka sikšo gojno je na pragi pred dverami kakša rouža. Ge sé nouri redin, ka te rauže sploj v pamet ne zemen, zato ka te leko gledan, kak sé moji tašči Regini, trno čedni ženski, srce smeje. Če bi njeni pokojni mouž tou vedo...
Na, vej pa ženska ma pravico, ka sé zalübi. Ali si leko brodite, ka ta lübezen grata takša redna in ka sé té moški k nan preseli? Te mo van začo pisati, kak sta pri nas doma dva trno čedniva. Tou pa bi več nej bilou za zdržati.
MIKI
Porabje, 27. februara 1997
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo sredo ob 14.10 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v sredo, 5« marca 1997. Ponovitev v soboto, 8. marca, ob 8.45 na 2. programu.
5
ČE OVAK NÉDE, SI MOREŠ POMAGATI SAM
Gda sé je približavala spre-memba sistema (rendszer-váltás), privatizacija, vsi v rosagi smo mislili, da de ovak pa baukše. Tak mis-lim, dostim je sprememba dobro pmesla, dosta bogati lüdi geste v našom rosagi. Liki tak sé vidi, ka je sam rosag vsakši den bola srmački. Etak pa steri z državnega proračuna (állami költségvetés) živejo - po vasnicaj šaule, vrtci pa tdd. - buma velke brige majo. Od toga smo že pisali pri Senički šauli. Že več lejt je pa istina, da Števanovska šaula eške slabše prospe-rira. Vzroke tü naletja leko najdemo. Malo dece majo, stara je šaulska zidina, samouprava je tü slabejša za volo malo lüdi. Šaulo zgübili pa nikak neščejo. Ce de pa tak tadala pa pejnaz nede, te sé zatok nika mora zgoditi. Na, tau vendar zatok nej, kak gnauksvejta, gda sam ge v šaulo ojdla, ka smo vsakši den edno prkau mogli pmesti, če smo steli na toplom sejdati. Če nej etak, kak pa te? Od toga sva si zgučavala z ravnatelom šaule, Lacijom Kovačom.
Kelko dece ma gnes va-ša šaula?
“Gnes je nas 38. Tau je naša najvekša baja, če gledamo na proračuna Tak vejm, ka ste pred nisternim! lejtami nazaj staupiti. Mislim najo-prvin na tau, da ste več nej mogli cejlodnevno šaulo gordržati. Pa ranč menzo ste nej mogli ponüditi decaj. Kak je do toga prišlo?
“Na žalost, tau sé je Zgodilo. Pred nistarnimi lejtami, gda je ešče več šaularov bilau, je deca V pionirski tabor ojdla obedivat. Tau je od šaule tak 500-600 mejtarov. Vsakši den je menja dece ostalo, etak smo menje pejnaz dobili za proračun tü. Tak so več nej mogli gordržati nej cejlodnevno šaulo pa menzo tü nej. Najvekša navola je bila tau za tiste mlajše, steri so z Verice-Ritkarovec pa z Andovec ojdli k nam. Do 3. vöre so mogli čakati mali bus, ka so je domau odpelali. Za toga volo smo deco tü zgibili, spisati so je v varaško šaulo.”
“V nauvoj šaulskoj leti 1996/97 so ti zavüpali, da boš Vodo šaulo, zatok ka je ravna-teljica v penzijo üšla. Naté sé je sipalo milijon problemov, med njimi tau tü, ka je vse več starišov prašilo, aj baude cejlodnevna šaula. (H)vala baugi, že vse
več starišov znauvič dobi delo, pa etak ne more deco doma na skrbi meti.
“Tak sam mislo, ka je tau najbola važno (fontos), da bi nikak rejšili te prošnje. Če nej, te leko rejsan šaulo zapremo. Stariške - nistarni - si tak pomagajo, kak si morejo. Največkrat tak, ka deco odpelajo z vesi. Pa te je nej samo tau baja, ka nas je malo, liki tau tü, ka sé slovenski mlajši ne včijo materinoga gezika. Če čütimo kakšo odgovornost za slovenščino, te sé tau ne smej zgoditi.”
Vejm, ka si najšo reši-tev. Kak si tau dosegno? Gde si začno? Sto ti je pomago?
“Tü blüzi šaule že dugo prazno stoji edno stanovanje (lakás). Zidina, če sé ne nüca, vse bola nanikoj dé. Tak sam mislo, da bi v tauj zidini leko talali obed
tistim mlajšom, steri prosijo cejlodnevno šaulo. V tabor sam nikak nej Sto taprejk voditi več deco. Tak daleč ojti peški v mrazi, v dežji... Pa tam so Vzimi v čisto mrzloj dvorani meli obed, zatok ka so zavolo té pau vöre nej kürili. Tau stanovanje je pa sploj skrajek pa nej velko,
leko ga segreješ. Natečaj sam napiso na Državno slovensko samoupravo, stera je s 110 gezero forin-tami pomagala nam. Slovenska zveza je tü vcuj dala nistarne gezerke. Naša samouprava pa šaula je buma s pejnazami dosta nej mogla pomočti. Liki napamet mi je prišo eden pregovor, steri pravi: "Poma-gaj si sam, te ti Baug tü pomore." Pa je tak bilau. Stariše sam zaproso za pomauč. Vsakšo strokovne delo so stariške naprajli. Pri vsakšom stopaji so pomogli. Ženske, moški so delali tüj cejlak šenki. S tem smo dosegnili, ka so nam pejnazge, ka smo vküp pobrali, dojšli. Zdaj mam priliko pa vsakšomi sploj lepau zavalim trüd, tiste vöre pa dneve, gda so delali za šaulo pa deco." Kelko šaularov je cejli den tüj?
“Od 38 šaularov 16 nüca künjo, ostane cejli den tüj. S tej 16 ji je 6 z drugi vasnic. Z Verice pa Ritkarovec 3, z Andovec 3.” Zdaj, gda si tau problemo rejšo, sé leko vüpaš, ka stariške več deco ne odpelajo v Varaš?
“Ge bi sé rad vüpo. Morem povedati, da majo stariške največkrat neupravičene predsodke (előítélet). Rad bi povedo, da je zatok naša šaula nej tak slednja. Štera deca je za tau, je do tejga mau leko vse dosegnila, ka je stejla. Tau tü morejo videti stariške, da v takšoj maloj šauli sé leko školnik desetkrat telko briga za ednoga šaulam, kak povejmo tam, gde je v ednom klasi 30 ali eške več šaularov. Ge mo na tom, da bi kak največ znanje prejk dali mlajšom, da bi nikak nej bili slabši kak v Varaša tisti naši, steri ta odijo.
Tau tü morem povedati, ka je sploj potrejbno, aj vsakši doma ojdi v šaulo. Vö sam zračuno, če bi vsi naši šaularge doma ojdli v šauli, bi baukše stali pri pejnazaj. S pejnazi, stere bi dobili za tiste mlajše, steri sé Zdaj v Varaša včijo, bi rejšili na priliko tiste stroške, ka za kurjavo (fűtés) pa za elektriko vödamo. Vrejdno bi bilau nad tejm vsakšomi stariši malo premišlavati, sploj pa Zdaj, gda smo rejšili cejlodnevno šaulo pa menzo."
Kakša Škoda zaodi eške šaulo zatauga volo, ka tak malo šaularov mate?
“Vsakši more znati, da proračun po deci dobimo. Če je več dece, več proračuna dobimo od rosaga. Nas je malo, trbej šparata Samouprava je s tem tü šparata, ka je vrtec k šauli djala, ge vrtec tü morem voditi. Nemalo pa nej namestnika (helyettes) pa nej nikšo administrativno pomauč, povejmo kakšo tajnico. Zvün toga eške včim tü. Nej ka bi sé taužo, liki tau je malo dosta. Rejšiti pa tau samo tak leko, če bi vküp segnile vse tri vaši, Odkec k nam ojdijo mlajši. Tüj je šaula vsigdar bila pa more biti tü.”
I. Barber
Protesti
kmetovalcev
Zaradi spremenjenih davčnih predpisov in višjega zdravstvenega zavarovanja so najbolj prizadeti kmetovalci, med njimi vinogradniki, ki so, če prodajajo vina, obenem tudi podjetniki. V določenih območjih države so kmetovalci protestirali z delnimi zaporami cest. Največ zapor je bilo v županiji Bacs-Kiskun, pridružili so se jim pa tudi vinogradniki iz drugih županij. Zahtevali so tudi odstop kmetijskega ministra in državnega sekretarja omenjenega ministrstva.
Zaradi stavke v Španiji prizadet tudi Opel v Monoštru
Zaradi stavke kamioriarjev v Španiji so morali deino prekiniti proizvodnjo tudi v obratu mototjev v tovarni Opel v Monoštru. Monoš-trski obrat dobiva namreč rezervne dele za montažo mototjev iz Španije. Zastoj v monoštrski tovarni bo prizadel tudi določene tovarne v Nemčiji, katerim dostavlja motorje ta madžarska tovarna.
Sporazum z Romunijo
Notranja ministra Madžarske in Romunije, Gabor Kuncze in Gavril Deju, sta podpisala sporazum o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu ter trgovini z mamili. Dogovorita sta se tudi o izmenja vi podatkov pri morebitnih terorističnih napadih.
Gostovanje gledališke držine NINDRIK-INDRIK
Gledališka držina NIND-RIK-1NDRIK bo 2. marca gostovala na Gornjem in Dolnjem Seniku. Predstava Županova Micka se bo začeta na G. Seniku ob 15. uri, na D. Seniku pa ob 18. uri.
Porabje, 27. februara 1997
6
thi 1 'in
Kulturni večer v Mosonmagyaróvári
“MI SLOVENCI, MI SE NE PODA(J)MO...!”
Ene dvej vöri smo prva Prišli v gostilno Mlin, kak sé je slovenski ples začno, depa Kovačin Djürec je že tam büu. Kak dober gazda sé je trüdo pa ico, naj bau vse
prišlo. Lepau je bilau, kak je Stanko pa njegva patija sejkala. Lepau je bilau poslüšati, kak je starejši gospaud, ki je inda svejta za Moson-magyaróvár vküper brau
vredi. Od zadvečarka do zore. Včasik sam sé znauva navčo eno lejpo slovensko ime: Djürec. Nigder nej pravo o sebi, ka Gyuri, Gyurka, György ali George, liki kak so ga mati pa Oča v Ritkarovci zvali, gda je eške mali pojbiček büu: Djürec. Tau je tö slovenska kultura.
Lepau je bilau, ka je telko Slovencov vküper
lüstvo po slovenski vesnicaj, največ o tom gučo, kak so slovenski delavci flajsni, vrli in pošteni... Lepau je bilau vidati, ka je eške župan Varaša, gospaud Stipkovič tö dau poštenjé Slovencom s tem, ka je prišo na večer. Eške tau je tö pravo, ka de njin kancalaj tö pomago slovenskomi klubi - če baude. Tau jim je obečo predsednik Slo-
-	Jože Hirnök, kot kaže, Zveza Slovencev pazi tudi na tö, da sé ne bi ukvarjala samo s tistimi Slovenci, ki živijo v Porabju, ampak tudi z onimi, ki stanujejo drugod na Madžarskem.
-	Naša organizacija sé imenuje Zveza Slovencev na Madžarskem, iz tega torej izhaja, da moramo skrbeti za vse Slovence v državi. Želeli smo, da bi bili Slovenci nekoliko boli organizirani tudi tukaj v Mosonmagparóváru. Pri tem nam je bil na pomoč
?ospod Sulič, ki nas je že lani povabil k njim.
akrat smo jim predstavili knjigo “Srebrni breg”, ki jo je izdala naša zveza. Takrat je prišlo na prireditev želo malo Ijudi, želo malo Slovencev. Tisti, ki so nas počastiti, pa so bili navdušeni. Za letošnji slovenski kulturni praznik smo priredili ples, na katerega smo pismeno povabili vsakega Slovence, ki živi v tejokoíici. Upamo, da bomo lahko tudi na tak način angažirali tükajšnje Slovence. Sicer jim pošiljamo tudi naš dvotednik Porabje. Če bodo izrazili željo, da so jim slovenski materni jezik, slovenske pesmi ter slovenska kultura nasploh še vedno pri srca, potem smo jim pripravljeni nuditi vsakršno pomoč, tudi denarno.
- Ravnokar mi je eden od glasbenikov iz Slovenije zaupal, da ko so prejle začeli malo vaditi in ko so zaigrali prvo slovensko pesem, je gospod Djürec začel takorekoč ujokati’>, skratka, da je bil ganjen do dna.
- Normalno je, da vsak človek, ki je oddaljen od svoje ožje domovine, začüti kdaj pa kdaj domotožje. Z našimi programi bi želeli doseči ravno tö, da bi sé lahko tudi v "tujem* okolju čim bolj počütili Slovence.
venske zveze Jože Hirnök tö. Lepau je bilau, ka smo leko srečali dosta-dosta stari znan-cov in spoznali nauve prijatele, šteri so nas pozvali, naj nji tö gor-poiškemo (Wienerovi iz Szanya pa drugi). Radi smo bili, ka so bili na
Ge sam Kovačin Djürec, Kovačinoga Kalmana sin z Ritkarovec, 63-oga leta sam prišo vkraj od doma. Zdaj tü v Mosonmagvaróvári živim, moja žena je Vogrinka. Moja či sé je že oženila, sin je Zdaj sodak... Vnaugo dosta brodim domau, vnaugo dosta.. .Jau nej slobaudno pozabiti, od kec je prišo človek. Že dugo sam si mislo, ka bi tü v Magvaróvári tö nika mogli haredití, naj našo lüstvo guči svoj slovenski materni gezik... Že dvej-tri) lejta škem, da bi sé nam tau gnešnjo srečanje prišikalo. Zdaj tau čakam, naj škem več lüdi vküper pride, ka mo veseli, pa nam pamet nazaj pride, ka smo mi Slovenje... Tak vejm, ka 90 lüdi pride, petnajsat iz Hegvesnaloma. Nej sam sam delo, Ciček Ani pa Svorcina Micka z Gorenjoga Sinika so mi tö pomagale... Ge sam doma tö dosta gučo o tom, ka smo mi Slovenci pa bi nika mogli delati. Te mi je pa žena pravila: Dje, Djürec, ti samo dosta gučiš, ka ste etak Slovenci pa ste etak Slovenci, depa nika ne delaš, ka bi kaj vküper Prišli! Pa rejsan, slovenski gezik pa slovenske pesmi so zato nej po Špot. Vogrski paaaške nam tö volau davajo, če bi meli mesto, dvejstau Madžarov bi tö prišlo sé. Tisti, šteri je v té restavraciji Mlin (Malom) predjen, mi je pravo, Djürec, nika sé ne boj, mi tü vse tak vküper napelamo, ka do vaši Slovenci zadovolni...
Kak Djürec rad pravi, mojo düšo, ka bi sé Večkrat mogli srečate Mojo düšo, ka bi sé Slovenci v “Móvári” sami tö Večkrat mogli srečate Mojo düšo, ka so v Mlini vredi mlinarge bili. Mojo düšo, ka bi Slovenci svoje vogrske žene, možauve, mlajše tö mogli kakše slovenske pesmi navčiti -Djürec, fude naprej! Mojo düšo, ka sam ge Stankoni pravo, naj sé kakše porabske slovenske pa vogrske naute tö navčijo. Mojo düšo, ka bi Večkrat mogli biti koražno Mojo düšo, ka bi sé Slovenci pa Vaugri vküper tö leko veselili, če bi en drugoga kulturo malo bole poznali pa poštüvali... Mojo düšo, ka bi vrejdno bilau.
Francek Mukič
slovenskom kulturnom večeri in plesi takši Madžari tö, šteri so Prišli - kak nam je ena gospa pravila - “iz simpatije do Slovencov”. - Szívből köszönjük.
Eške dugo bi leko goršto, Zaka vse smo ram bili. Nemo vas tadale matrau. Depa tau gvüšno, ka smo veseli bili, ka smo sé leko srečali z “našimi” Slovenci. Včasik sam tak emo čütenje, kak če bi mi “domanji” Slovenci bole ko-ražni bili - Leko, ka nistarni eške preveč?! Zato vse porazmite! -, kak Slovenci z “Móvára” pa Hegyes-haloma.
Gvüšno zato tö, ka sé naredlo Srečamo. Gvüšno zato tö, ka sé Slovenci tam na Vogrskom sami tö naredla srečajo - sámi. Gvüšno zato tö, ka je več, kak polonje lüdi Madžarov bilau (žene, možauvge, mlajši ptt). Gvüšno zatogavolo tö, ka je Stanko pa njegva banda bole “sfavske* naute igrala. Gvüšno zatogavolo tö, ka smo bili v lejpi gostilni, gde sé je lepau trbej ponašati...
NA IZPOPOLNJEVANJU V POKRAJINSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V MURSKI SOBOTI
Sem knjižničarka v mestni knjižnici v Monoštru. Naši j knjižnici je Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski i Soboti ponudila možnost enotedenskega j izpopolnjevanja pri njih. Direktorica naše knjižnice se je i odločila zame, kajti že drugo leto obiskujem tečaj j slovenščine pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Namen izpopolnjevanja je bil, da bi se spoznavala z j računalniškim sitemom slovenskih knjižnic, (podatkovne | baze COBISS, COBIB, OPAC itd.) Pridobljeno znanje j mi bo zelo prav prišlo, kajti monoštrska knjižnica bi se! rada povezala s slovenskimi knjižnicami. Dobili smo tudi obljubo, da nam bodo pomagali pri izgraditvi; telekomunikacijskega sistema. Izkušnje, ki sem si jih i pridobila v Soboti, mi pomagajo tudi pri katalogizacijij slovenskih knjig v naši knjižnici. Pridobila sem tudi! določene izkušnje, kako uporabljati podatkovne baze. Za vse to se moram zahvaliti Jozsefu Pappu, ki mi je poleg strokovne pomoči pomagal prebroditi tudi i jezikovne težave. Pokazal mi je tudi Mestni knjižnici v Lendavi in Mariboru ter Univerzitetno knjižnico v! Mariboru. Spoznala sem tudi delo potujoče knjižnice. Rada bi se zahvalila gospodu Jožetu Vugrincu, direktorju knjižnice, za možnost, Jozsefu Pappu za vsestransko pomoč in organiziranje.
Menim, da bom s pridobljenim znanjem lahko pripomogla h katalogizaciji slovenskih knjig v Porabju ter lahko kmalu uporabljata podatkovne baze knjižnic v obeh državah.	Agota Horvath
knjižničarka v Monoštru
Porabje, 27. februara 1997
Karolina Kolmanič
OTROŠKI SVET
MATEMATIČNA LJUBEZEN
V razredu je tisto jutro završalo. Razredničarka je svojim učencem, petošolcem, zaupala: “Dobili bomo novo učenko. Marija se imenuje.” Učenci so.se spogledali, kot bi jim že samo ime zvenelo tuje. Razredničarki ni ostalo prikrito, zato je dopolnila: “No, veste, ko pride človek tako v novo sredino, se ga loti trema. Tudi mene je rahlo stisnilo, ko sem prišla prvič med vas! Bodite dobri z njo!”
“Ah, ne verjamemo," je zamahnil z roko Tomaž in se rahlo nasmihal zroč proti vratom, kajti vrata so prizorišče, skozi njih prihaja in odhaja vse dobro in zlo, od jeznih do prijaznih učiteljev, sošolcev, nalog.
Ura se je vlekla, kot bi se vse zarotilo proti šestemu b razredu. No, saj tudi drugim ni prej zvonilo, toda drugim se ni obetala neka nova učenka, še Marija povrhu.
In potem, po tistem težko pričakovanem odmoru, in ko je zopet naznanilo začetek pouka, česar pa mnogi v svoji vnemi še zaznali niso, so se vrata odprla. Prišla je
Marija; v družbi razredničarke.
Minuta, ko ji je za hip zastal korak in ie nato zelo naglo odkorakala v tretjo klop k oknu, je bila dovolj, da so jo vse oči ujele v svojo lupo in jo takoj ocenjevale. Fantje se niso dosti zmenili za njo. No, pač ena frklja več v razredu. Dekleta pa so brž ugotavljala, da je skladno grajena, ne predebela, ne suha. Zdravo zagoreli polti na čednem obrazu pa le ni ustrezala pričeska.
“Glej, rjavi lasje; postrižena na gobana. Smešno,” je šepetala Sonja s kančkom zavisti.
“Lepi in gosti so. Lahko bi bili drugače postriženi,” je tiho pristavila Ana, otipa-joč si svojo tanko svetlo kito, padajočo na desno ramo. Marija se je hitro vživela v svojo sredino. Velike temno rjave °či pod temnimi trepalnicami so izražale bes, ko so jo fantje klicali: “Mica, Mojca, Maja, Marija, Magdalena, Marica.”
Nič, za vse vzdevke je bila gluha. Odzivala se je le na Marijo. Res da se ni prepirala z nikomer, tudi na-
vezovala se ni na nikogar. Ustrežljivo je posojala tudi kakšno potrebščino in nalogo, slovensko seveda. Pri drugih predmetih se še ni izkazala. Pozneje sta skupaj z učiteljem matematike ugotovila, da so v predznanju neke luknje in temne lise. Učitelj, starejši strpen mož, je predlagal, kako koristna bi ji bila pomoč sošolca ali sošolke. No, gotovo se nihče ne bi otepal, da bi ji razložil, morda bolj po domače, bolje od učitelja.
“Metka, bi ji ti pomagala?” se je ozrl k deklici, ki je veljala za najboljšo v razredu, vsaj kar se številk tiče.
“Ona se vozi,” je namesto nje bleknil Tomaž.
Razred se je zahihital, Tomaž je zardel, zavedajoč se, da se je izdal. Učitelj pa je takoj izrabil priložnost: “Kaj če bi ti, Tomaž? Krepko štirko imaš, lani si si prislužil celo petico.”
Sošolci so se zapičili v Tomaža in Branko je že upal, da bo Tomaž odklonil, pa ni. Kar nekam ponosno je pritrdil: “Dobro, pa bom!”
(se nadaljuje)
PUSTNI KARNEVAL na SENIŠKI ŠOU in na DOLNJEM ŠENKU
PÁLYÁZ ATI FELHÍVÁS . :.
Teljés időtartamú külföldi egyetemi képzésre
A Művelődési és Közoktatási Minisztérium az 1997/98*a$ tanévre ösztöndíjas pályázatot hirdet Horvátországba, a Jugoszláv Szövetségi Köztársaságba, Lengyelországba, Romániába, a Szlovák Köztársaságba és a Szlovén Köztársaságba teljes időtartamú egyetemi tanulmányokra. Pályázhatnak mindazok a magyar állampolgárok, akik az 1996/97-es tanévben érettségiznek vagy magyarországi középiskolában szerzett, illetve Magyarországon elismert vagy honosított érettségi bizonyítvánnyal rendelkeznek, illetve azok, akik felsőfokú intézményben eredményesen elvégezték az adott szak {szakirány} legalább első évfolyamát, nincs évhalasztásuk és hallgatói jogviszonyuk nem szűnt meg. (A külföldi öszöntdíjra való jelentkezés csak első okiévá megszerzésére irányulhat.)
Jelentkezni lehet a fogadó országok egyetemein oktatott bármely szakra, vagy szakirányra. A pályázóknak a magyar felsőfokú intézményekben előírt, az adott szakirányoknak megfelelő szaktárgyakból felvételi vizsgát kell tenni. (A fogadó ország intézménye is külön előírhat felvételi vizsgát. Művészeti, építészed és testnevelési egyetemek alkalmassági vizsgám is kötelezhetik a < pályázót. A Szlovák Köztársaság felsőfokú intézményeiben az Írásos felvételi kérelem és a felvételi vizsga kötelező. Az egyes országok jogrendszerének különbözősége miatt a jogtudományi egyetemekre való jelentkezés nem ajánlott.)
A magyar állami ösztöndíjat - a férőhelyek függvényében - azok a pályázók nyerhetik el, akik a felvételi vizsga során elérik azt a legalacsonyabb eredményt, amellyel a megfelelő szakirányú képzésre a magyar felsőfokú intézmények valamelyikén az elmúlt tanévben még felvételt lehetett nyerni.
A pályázatokat kizárólag az e célra rendszeresített jelentkezési lapokon lehet benyújtani a Művelődési és Közoktatási Minisztériumba, a nemzeti kisebbséghez tartozó pályázóknak a Kisebbségi Főosztályra, a többi pályázónak a Magyar Ekvivalencia és Ösztöndíjas Központhoz, (postacím: Budapest V., Szalay u. 10-14. Pf: 1. 1884), A pályázathoz csatolni kell a jelentkezési lapon megjelölt dokumentumokat. A hiányos pályázat érvénytelen.
Benyújtási határillő: 1997. március 20.
Jelentkezési lapot a Művelődési és Közoktatási Minisztérium Ögyfélszolgálatl Irodájától, Kisebbségi Főosztályától és a nemzetiségi gimnáziumoktól lehet kérni.
Figyelem! Jelen pályázat független a magyarországi felsőoktatási intézményekbe való jelentkezéstől! (A magyarországi felsőoktatási intézménybe való jelentkezés a Felsőoktatási felvételi tájékoztató, 1997, c, kiadványban leírtaknak megfelelően történik.) . ■' * * A felvételi vizsgára várhatóan 1997. áprilisában kerül sor, időpontjáról és helyéről a pályázó külön értesítést kap. A külföldi egyetemre szőló sikeres felvételi vizsga magyarországi egyetemen nem érvényesíthető.
A Jugoszláv Szövetségi Köztársaság és a Szlovák Köztársaság esetében, - érvényes tárcaközi megállapodás hiányában - a teljes időtartamú egyetemi képzésre történő kiküldetés feltétele, ezen országok fogadókészsége.
Porabje, 27. februarja 1997
Leko nam vsem baude na veselje, da po Porabski vasnicaj vse bola naprej pridejo stare šege. Tak sé je Zgodilo letos na fašenek tü. Na G. Seniki sé je Državna slovenska samouprava potrüdila, da bi fašenek po starom tü držali. S šaulov vred so na fašenski torek dosta lejpoga naprajli. Šaula je mejla karneval. Šaulska deca pa deca z vrteca sé je sploj v prilične maškare oblekla. Nej so pa doj ostali školnicke pa lerence tü nej. Oni so zašpilati edno televizijsko filmsko senjo. Tau je bilau pred podnevon. (Kejpe o tom najdete na otroškoj strani.)
Po podneva do paunauči so pa mladi z vesi držati po starom fašenek. Ojdti so v vesi fašenski, večer so pa pri Cifri fanke geli pa plesati za dugi len za kusto repo. Stroške je državna samouprava pokrivala.
Na D. Seniki so pa mladi naprajti edno parodijo. Pa-rodizejrati so kak prej baur vozijo. Sploj dosta mladine - eške deca z vrteca tü - sé je v maškere naravnalo, pa so en mati baur vlekti po pauti. Baur je konj vleko, depa zatok je bio ženin pa sneja, pop, pa Vsefale maškare. Tak leko povejmo, ka so parodijo pa-rodizejrati.
I.B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000-Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13.točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).
ISNN 12187062.
časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine.
^ NIKA ZA SMEJ
Tanazaj, tanazaj
Naša Magda je eške samo tri kedne oženjenaj gda še z možaum za nika volo hüdo svadita. Magda je sploj žalostna pa etak pravi svojmi mladomi možej: “Tanazaj mo k mami.” Po tistim sé pa začne pa-kirati. Odide, depa nej dugo, pa že nazaj pride. Mauž go pita: “Mogauče te je tvoja draga mati nej nazaj vzela?”
“Nega od toga guča,” pravi Magda. “Zatok sam nazaj prišla, ka je samo Oča bio doma.
vi materi: “MamikaN gda vam prsi etak malo potejžim, ka te čütite?” Mama pa: “Te mi moja mladost napameti odi.”
Pa te ka baude?
Naš stari Janči je etognauk mogo v špitala titi. Kak tam leži že nistarne dneve, edna bolničarka (ápolónŐ) sé ma trnok vidi. Ji napona lepau guči, prosi go, aj gnauk po slüžbi ostane z njim.
Ta mlada pa Zdaj etak pravi Jančini: “Zmerom bojte, stari oče. Gnauk sé natura naredim pa mo rejsan vas baugala. Pa te ka baude, če nete z menov ladali?”
Rabulfa
Mati je tanazaj üšla k svojoj materi.”
Mladost
Etognauk so naša stara mati k doktora šli. Nika je nej štimalo pri njij, tak so si zgrüntali, ka sé dajo Pogledniti. Doktor ji do podjasa dá doj razmetati pa ji začne vižgalivati. Gda njim prsi vižgaliva, etak pra-
Naša Frida sé etognauk sreča s svojo najbaukšo padaškinje pa ji etak pravi: “Vejš, moj mauž sé tak bogi zame, ka če prej ga gdasvejta znau-rim, teme doj strli. Tau je strašno.” Padaškinja pa Zdaj etak: “No, pa ka te Zdaj baude?” Frida pa: “Ka baude, tau ne vejm. Liki moža rabulfo sam že skrila.” l.B.