NAŠIM NAROČNIKOM! Uprava „Tabora“ je pričela razpošiljati opomine naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino. Prosimo vse, ki opomine dobe, da čim prej poravnajo svoje obveznosti do lista, sicer jim ga ne bomo mogli več pošiljati. UPRAVA TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov — TABOR je last in vestnik Zveze D. S. P. B. Tabor. — Mnenje Z. D, S, P, B, Tabor predstavljajo le članki, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. Izdaja gr konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Adolf škrjanc, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko. TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistas Eslo-venos Unidos. — Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists Imprenta: Talleres Gnificos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 851.546 NAROČNINA: Južna Amerika 400 pesov, odn. enakovrednost v dolarju. U. S. A. in Kanada 2.50 dolarja letno; Anglija in Avstralija 1 funt šterling; evropske države 2 dolarja Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Vi,Ha Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina Vse dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Villa Ballester FNGBM, Pcia. de Buenos Aires, Argentina NAŠA NASLOVNA SLIKA Maj v domovini. — Združeni v oni ljubezni, z molitvijo, ki vre iz enako toplega srca, sc iz daljne tujine zatekamo 'h Kraljici Slovencev, da bi nam v črnih dneh nasilja in rdečega suženjstva ohranila dom očetov, za [katerega so umrli naši najboljši. In prosimo s Prešernom: Pred ognjem dom, pred točo nam pšenico Ti, bližnji sosed, varuj, sveti Marka! Da vsi bomo kot nekoč: K a 5 k o e e m » ? Zapisali smo: Pioteklost je v sedanjosti učiteljica za bodočnost. Zato je naš osnovni pogoj jasen. Komunizem z načelne odskočnice zanika Boga Narod — Domovino. To je njegova osnova. Vse ostalo so drugotncsti, ki jih mora vskla-jati z neizbežno danimi okolnostmi. Ker so politika. Protikomunisti z načelne odskočnCce priznavajo Boga — Narod — Domovino. To je njih idejna osnova. Vse ostalo so drugotncsti, ki jih morajo vsklajati z neizbežno danimi okolnostmi. Ker so politika. Ločnica je torej ne:zogibna. Jasna. Izvira iz idejne obnove. Zakaj idejna osnova je nedotakljiva. Drugotncsti so spremenljive. Ker so politika. Komunizem je eden. Navzlic različnim tolmačenjem drugotncsti. Povezuje ga idejna osnova. V tem je njegova moč. Protikomunistov je mnogo- Navzlic enotnosti idejne osnove. Razdvaja jih različnost v tolmačenju drugotncsti. V tem je njih slabost. Domobranci poznamo pravo pot. Naši mrtvi junaki preteklosti nam jo v sedanjosti kažejo v bodočnost. Zato smo novi Slovenci. Ker je ločnica neizogibna, je osnovni pogoj za vse drugotncsti jasen. Zato novi Slovenci kličemo v svet: Svobodni sveta, združite se! Nedotakljiva ideja je za osnovni pogoj vsem skupna: BOG - NAROD — DOMOVINA ŽALOST IN VESELJE! Zaradi poznanih težav, ki so ovirale redno poslovanje argentinske pošte, smo z zamudo (prejeli sledečo velikonočno okrožnico verskega referenta Glavnega odbora ZDSPB TABOR. — Op. ur. Skrivnosti Velikega petka in Velikonočne nedelje sta si v nasprotju kot sta si žalost in veselje — in vendar sta si v ožjem sorodstvu. Ve,liki petek je nam kristjanom dan žalosti, dan premišljevanja o človeški hudobiji, ki je pribila na križ svojega Stvarnika; je dan, ki presune vsakega, še tako zakrknjenega kristjana. Potrebno je, da se zresnimo na Veliki petek in se v duhu vržemo pod vznožje križa in prosimo Odrešenika odpuščanja grehov, s katerimi smo pomnožili Njegovo trpljenje. Prav je, da v svojih srcih znova sklenemo: vse drugo, samo smrtnega greha ne več! Saj je vsak smrtni greh duhovno križanje Kristusa. Bilo bi pa napačno, ako bi so vdali verski mračnosti, misleč, da je Veliki petek konec vsakega veselja. Ravno nasprotno: ko sklenemo ob vznožju križa — vse, samo greha ne več, — je začetek veselja, tistega veselja, ki bo trajalo ne samo na tej zemlji, ampak celo vso večnost. Gorje nam, ako se predamo mračnosti in brezupu! Ko so polagali izmučeno truplo našega Odrešenika v skalno votlino, je na obzorju že zasijala zarja radosti in veselja, kot ga človeštvo še ni videlo; v tej rdeči zarji, znak božje ljubezni, že vidimo podobo Vstalega Zveličarja, ki se nam približuje in nas zagotavlja, da je trpljenje in žalost le vhod v večno veselje. Človeško življenje je polno žalosti in veselja, dokler se pehamo po tej razrvani zemlji. Danes je več žalosti, jutri več veselja. Žalost in veselje sta naša zvesta spremljevalca, dan za dnem, dokler ne zatisnemo oči. čim preje se sprijaznimo s Kristusovim naukom, tem preje bomo razumeli, da brez trpljenja, brez žalosti, veselja sploh ni mogoče doseči. Potrebno je, da se večkrat zamislimo, da pot v ve,čno veselje, upanje in popolno zadoščenje, pelje preko Kalvarije. Kristus je jasno pokazal, da druge poti ni. Torej, če hrepenimo za pravim, trajnim veseljem, se skoro nujno moramo sprijazniti z žalostjo in trpljenjem, ki sta le prehodna, le sredstvo do veselja. Eno sklenimo ob misli na prihajajočo Veliko noč: živeti s Kristusom, v Kristusu in za Kristusa, kajti v tem je poroštvo večnega veselja. Vse trpljenje in žalost, dnevna razočaranja, skrbi in boji, vse to bo le sredstvo za tem popolnejše veselje, čim potrpežljivejše prenašamo. Ako smo in ostanemo združeni s Kristusom, vedno in povsod, potem ne bomo klonili, ampak junaško prenašali križ, kot ga je Kristus. Kristus sam nam močno po e daija: „Biez mane ne morete ni£ storiti!" Z Njim in v Njem pa vse! Vsem č;lanom naše organizacije, razkropljene po širnem svetu, iskren pozdrav in naj nas vse bogato blagoslovi Vstali Zveličar! Vsem mrtvim junakom pa večni mir in radost ■ Kristusu! Fr. Gaber PISMO OOGOVORH EGA EREOISIMKA BOG je samo eden. Nekateri verujejo v Budo, nekateri molijo Ah-ha, drugi trpet pričakujejo če Mesijo. Toda Bog je samo eden! Dveh bogov ni! NAROD, slovenski narod je samo eden. Mnogo je narodov sveta: na različnih celinah, različnih ras in plemen. Toda slovenski narod je samo eden in edini na. vsem, svetu! Dveh slovenskih narodov, ni! DOMOV IN A, slovenska domovina: Slovenija, je samo ena. Ena in edina. Svet je velik, je lep, je bogat. Človek posega v vsem ir je. Osvaja nove daljave. Toda na lej naši zemlji in v nepoznanem vesoljstvu, je samo ena Slotoenija. Samo ena. domovina. Dveh domovin, dveh Slovenij ni! Bog, Edini, ki Je, ki je rekel: „Jaz Sem, ki Sem!“, je svobodo tako ljubil, da je je človeku dal. Bog je svoboden! Popolno popolnoma svoboden! Odsev te svobode, je revnemu in zgaranemu zemljanu dal Bog te svobode človeku nikoli ne jemlje. Pusti, da jo človek uporablja in zlorablja, ker hoče, da je čU/vek svoboden: v dobrem in slabem. A dveh svobod ni! Samo ena. je: Svoboda! Prava, poštena svoboda. Svoboda, ki moli je hvala Njega; svoboda, ki Bitga preklinja je sramota. Popolna, vseobsegajoča svoboda, ki pa prinaša: ali blagoslov in mir in spoštovanje, ali pa prekleti .Ivo in sovraštvo in prezir. A vidno ostaja: svobodna svoboda! Z vsemi posledicami dobrega in slabega. Kajni jc 'vbil brata Abela. Ker je bil svoboden. A ker je svobodo izrabil, je bil preklet. Svoboda ni igrača nerazvitih, nedoraslih otrok. Ni nasilje, ni grožnja! Je: Svoboda! Govoriti, misliti, oznanjati. A isto pravico priznati vsem iti vsakomur! Tudi ,,Taboru". 'Tudi ,,Stražarjem". Tudi ,,Smeri v slovensko državo". Tudi „Jugosl6vanarjem“. To je svoboda. Pravilna, pravu svoboda. Prostost vsakogar; vseh, za vse in vsem. Dveh -svobod ni! Ni dveh slovenskih narodov. Nikoli jih ni bilo. V davni zgodovini je bilo n.inio eno plime Slorcnor. V Avstro-otj)ek! :«> bili mimo eni Slovenci. V Jugoslaviji je bil, je še, mimo en slovenski narod. Če tet narod izgine, če ta narod naše pustolovščine, naši pobalinski poizkusi, uničijo, ni nobenega slovenskega naroda več. Dveh slovenskih narodov ni! Člani naroda, slovenskega naroda, so in morajo biti— k&r je svoboda samo ena, — različnih mnenj. A dveh slovenskih narodov ni. Samo en, edin in edinstven slovenski narod, imamo. V vseh časih, na vsem svet". Samo en slovenski narod! Ne uničujmo in ne uničimo cfa! Ni dveh Sloveni), ni dveh slovenskih domovin. Ena sama Slovenija. je na vsem svetu. Med, vsemi velikimi in majhnimi državami in narodi. Ena, sama Slovenija! Samo ena „nebesa pod Triglavom" imamo. Samo ena Slovenija je naša. Naša - ker je Slcčvenija. Ne zapravljajmo, ne zapravimo je! Ni dveh pravičnosti, ni dveh postenj! Ni d,veh človečanstvenosti. Dostojanstvo človeka in vsega človeštva, je v tem, da smo človeški, da smo ljudje. Živali se med seboj grizejo in zro. Ljudje imamo dar govora, ki je izraz misli in predvsem človeške prvine: razuma, če z razumom, ne prepričamo, tudi zi grožnjo, s spletko, z udarcem, ne bomo. Lahko, prisilimo in obvladamo, ne prepričamo nikoli. Kajti z nasiljem smd proti svobodi. Lahko dokažemo, da imamo več sile pesti, več neodgovornosti, več prostaštva. Da pa imamo več vere in plemenitosti, da imamo močnejšo in pravičnejšo idejo, več razuma in vesti, tega s pestjo in psovko, s kleveto, ne dokažemo nikoli. Nikoli! Vre divje živali so na, splošno močnejše, od človeka. Pametnejše ne — ker so živali! Prostdštvo lahko prevpije plemenitost; zatreti jo ne mitre. Sila pesti lahko zamegli zmernost; prepričati in uničiti jo, ne doseže. Zlobna beseda, ostrina jezika, lahko včasih — a, samo včasih — vzame zaupanje in dobro ime. Za trenutek, za ure, za dni. Za stalno nikoli! Ker je poštenost samo ena. Ker smo ljudje. Ker nismo živali. Ali, ker smo: človeške, človečanske živali. Sila, nasilje lahko zavladata in vladata. Ne obvladala nikoli! Ker sta, sila in nasilje. In ker smo mi vsi ljudje, ker smd — in predvsem,, ker smo: Slovenci! Poleg tega smo lahko prenapeti Slovenci, zavedni ali zapeljani Jugoslovani, karkoli, samo nikoli, nikdar nikoli: slovenski fašisti in nacisti, nikdar nikoli komunisti al: katerekoli smeri nasilniki. Nikdar, nikoli! Pravičnost je samo ena,, poštenost je samo ena! Dveh pravičnosti, dveh poštenosti, ni! Bog je. eden, ni dveh bogov: ni enega, ki bi greh in zlo prepovedoval in ni drugega, ki bi greh in sovraštva priporočal. Ni enega posebnega boga za Slovence in ni drugega za Jugoslovane. Ni dveh bogov. En Bog je! Narod, slovenski narod je samo eden; nimamo dveh slovenskih Ha- ll« Tudi mojstur Matija Sternen ni hotel zamuditi priložnosti in jt. markantno, zgodovinsko osebnost prvega slovenskega prezidenta gen. Leona Kup-Jiika ohranil v naravni veličini na platnu. 'rodov: enega, s katerim lahko mešetarimo in delamo poetične poizkuse ter ga če je treba tudi žrtvujemo za, neresne sanje, in drugega, ki vam ostaja za rezervo, da po neuspelih poizkusih poizkušamo znova skrivnostne coprnije. J)veh slovenskih naiddov n1! Domovina je ena; ni dveh domovin: ni ene, ki jo lahko žrtvujemo in zapravimo in ni druge, za, katero se z vsemi ideali borimo. Slovenija je samo ena! Poštenost in pravičnost - samo eni sta! Dveh poštenosti ni. Ni ene poštenosM za ,,Tabor", m' druge za „Vestnik". Poštenost je ena. Ni ene pravičnosti za, nedeljo im\ drugi za ponedeljek. Ni ene za Petra, in ‘drage za Pavla. Ne: poštenost je samo ena, pravičnost je samo ena! Jn samo cn je naš cilj: Bog, Narod, Damovina! Adolf škrjance, odgovorni urednilc Iz kopici' dopisov, ki jih ne bomo priobčili, ker izražajo samo. ogorčenje — ki ga *.ie potrebujemo — zaradi poznanih groženj TA KOKU, ki je prvi v vsej zgodovini tiskane slovenske besede lojalno, širokogrudno in nepristransko odprl strani vsem, smo-izbrali samo enega, ki ga našim bralcem prinašamo zaradi treznega, objektivnega gledanja. — Op. ur. Pred menoj leži marčna številka TA KOKA, v kateri je iz. raznih pri-r< icv.kov razvidno, i:la se razkol med nami ni omejil samo na Vestnik — Tabor, temveč gre stvar 'še naprej. Sedaj se npr. že pojavlja grozeča polemika med tistimi, ki so za samoslovensko državo, in onimi, ki so za jugoslovansko državno skupnost. Za tem vprašanjem se bodo verjetno pojavila še druga, ob katerih se bomo cepili in delili. Vsaka taka delitev zadobi takoj preko mere ostre oblike in prehaja v čisto osebna obračunavanja, jnržnjo in sovraštvo, če bomo šli v tej smeri naprej, se bodo vse naše energije izgubljale v medsebojnem prerekanju,, puščajoč ob strani vsak resen poskus, da bi napravi;'.! nekaj, kar bi komunistom in njihovemu režimu doma sploh moglo škodovati. Skratka: po vsem videzu je naša emigracija — v veliko zadovoljstvo Titovcev in njihovih pomagačev — na tem, lila zapade v že znano bolezen večine emigrantskih skupin, pri katerih je običajno, da se začnejo v tujini vedno bolj in bolj deliti in cepiti ter se izgubljajo v neplodnih prepirih. V našem slovenskem primeru se je začel ta proces propadanja v večji meri z objavo znanih Rajlečevih člankov, ki so uvedli med nas oster polemičen ton, napadanje drugih in obenem enostransko gledanje, združeno z neobjektivnostjo. Žal se je ta način pisanja pozneje z. ene in druge strani tako posplošil, da očitno brez tega ne mori mo več izhajati. Tak način pisanja kajpada silno ugaja pristašem te ali one skupine, ker ga navadno spremljajo krepke besede, zmerjanje nasprotnika in pretirano ter enostransko prikazovanje in poveličevanje ene same skupine in. njih stališča, laki ljudje pravijo, da tako mora biti. da je to demokratsko in koristno ter da so s tem dani dokazi za njihovo stališče in mnenje. V resnici pa je prav v tem načinu razpravljanja in pa v dopuščanju takih člankov s .tram urednikov, vir in počelo vse na’c drobitve na vedno manjše skupine, ki vsaka zase ne bodo nič koristnega napravile. Vsaka pretirano ostra beseda ali gesta nujno izzove na drugi strani enak odgovor, se pravi, začetek prepira in razkola, dejansko pa dokaže le malo a j i pa nič. Gre torej predvsem za to, kako in na kak način pove vsak svoje svobodno mišljenje, ua ne žali drugega in ga ne ožigosa skoraj kot zločinca, če je drugačnega mnenja ali drugače gleda na stvar. Če bomo šli tako daleč, da bomo druKe skupine v slovenski emigraciji označevali kar za »notranje sovražnike" in če bomo vsako razliko v mnenju prenesli takoj na osebna polja, napade in ponižanja, potem je gotovo, da ne bomo nikdar in nikoli ničesar resnega zmogli in predstavljali. Kar se tiče jugoslovanskega vprašanja, imajo nedvomno v rokah močne argumente tisti, ki se zavzemajo za samoslovensko državo; in sicer tako iz naše polpretekle dobe, kakor tudi v sedanjih okoliščinah pod komunističnim režimom doma. Na drugi strani pa se večina treznih in resnih ljudi upravičeno nagiba k mnenju, da bo v bodočnosti treba kljub vsemu iskati možnost za jugoslovansko državno skupino ali zvezo držav, v kateri bo slovenskemu narodu zagotovljen obstoj, jezik in samobitnost. Tako bi zlasti narekovale stvarne prilike, geopolitični pojožaj in tisočletne izkušnje malega slovenskega naroda. Prav in naravnost zaželeno je, da vsaka skupina pove v stvarni obliki svoje razloge; toda brez osebnih osti in sovraštva. Ne bomo prišli nikamor, če bomo ob vsaki priliki očitali „jugoslovenarstvo“ in »srbobran-stvo" ter označevali kot totalitaren in skoraj zločinca vsakogar, ki se zavzema za sožitje jugoslovanskih narodov. Skrajni čas je, da mi vsi, ne glede na struje in skupine, katerim pripadamo, odvržemo enkrat za vselej Bajlečev način pisanja in razpravljanja, ker bomo sicer končali razcepljeni na nešteto skupin in skupinic, obenem' bomo pa popolnoma pozabili, da je treba ves naš ogenj usmerjati v eno samo osnovno smer: proti komunizmu! Dr. —n —r, Bs. Aires. Rudolf F. Lukež V SPOŠTOVANJE SLOVENSKIH JUNAKOV S ponosom preberem vsako številko glasila TABOR. To glasijo druži okoli sebe ljudi, ki gledajo na svet in dogodke v njem s svetovnim nazorom velikega .človeka, človeka s širokim obzorjem, čjoveka ki ve, da mora v tem svetovnem vrvežu stati na svojih nogah, biti odrasel in zrel, ker sicer ga bodo pohodili, zasužnjili ali uničili. To je resnica, ki se je dogodila tud: našemu slovenskemu narodu, — in se mu še dogaja. Kdaj bo naš narod imel dovolj mož, ki bodo zmožni stati na svojih nogah in reči vsemu isvetu: to je samostojna, demokratična odločitev slovenskega naroda! Veliko takih mož počiva širom Slovenije v množičnin grobovih, ker niso hoteli biti mednarodni hlapci, ampak samo slovenski svobodnjaki; umrli so za najvišje ideale slovenskega naroda. Tak mož je bil tudi pokojni general Leon Rupnik in vsi oni, ki so mislili in se strinjali z njegovimi ideali, mrtvi in živi, doma in po svetu, v taboriščih in v svobodi. Ne pozabimo, koliko poštenih Slovencev je preživelo ali umrlo v nacističnih in fašističnih ječah in koncentracijskih taboriščih, čeprav iso se borili na strani generala Leona Rupnika, deneral Rupnik torej ni mogel biti kcjlaboracionist! Ob tej priliki čestitam g. Adolfu Škrjancu za njegov članek: „In Večna Luč (Naj Mu Sveti...“, ki je bil priobčen v reviji TAROK, štev. d, 1965. 'V tem članku zelo nazorno brani čast slovenskih junakov, ki so stali na svojih nogah v letih preizkušnje, ki so imeli neizmerno voljo do svobodnega življenja, voljo do borbe v upravičeni samoobrambi (upravičeni po mednarodnih zakonih — in pa tudi po naravnem zakonu, ki jo najvisji zakon na svetu). Končno pa so bili izdani in predani v smrt. Jugoslovanska vlada v tujini, v kateri so bili tudi slovenski zastopniki, do danes še ni predložila nikakega poročila, kaj je delala 4 leta med vojno. To je sramota. Vsak človek v katerikoli vodilni stopnji mora podati letno poročilo. Slovenski narod pa sploh ne ve, kaj .je le-ta vlada delala I leta; ne ve, ali se je potegovala za resnično svobodo naroda, ali le za neko situacijo, ki so jo narekovali njihovi sponzorji Angleži. Za Angleže je seveda bilo .prav tako, kot se je rešilo, ker oni so gledali na trenutne koristi; a za Slovence je to pomenilo smrt in suženjstvo. Kdaj bomo Slovenci nehali biti hlapci večjih narodov? Slovensko Domobranstvo je storilo to, kar je narekovala nujnost situacije. Prav tako kot sta se Anglija in USA tesno združili s Stalinovo ZSSR in vsemi komunističnimi nasilniki, ker sicer ne vem, kako bi danes svet izgf.edal, tako je tudi slovenskemu narodu v danih okoliščinah kazala le ena pot: Slovensko Domobranstvo. To jie neizpodbitno dejstvo; in če je danes kdo med nami, ki vo po dvajsetih letih za boljšo rešitev, potem prosim odgovor. Ni vredno toliko govoričiti, razen če je v takem govonsnju kaj bolj stvarnega in boljšega z ozirom na ideje. Kaj bi mogel slovenski narod napraviti proti okupatorjem, zlasti, ko je vsak vedel, da bodo vsi okupatorji izginili kot podgane iz potapljajočo se ladje ? Kaj je napravila proti nacizmu in fašizmu Švica, ki ni delala drugega kot hranila denar vseh mogočih poštenih in nepoštenih ljudi, morda tudi Hitlerja in Mussolinija? Kaj so napravile za svobodo med vojno Nizozemska, Danska ali Norveška? Kaj je napravila švedska is svojo zelo moderno armado? Vsi vemo. kako je bilo! Jugoslavija je sicer skušala organizirati odpor proti okupatorju pod generalom Mihajlovičem, a tudi temu so zavezniki zavezali roke pri svobodnem odločanju na težkem položaju. Ameriški major Seitz iz Columbusa, Ohio, zgodovinsko opisuje v svoji knjigi dobra dela tega generala, ki je rešil tudi prenekatero ameriško življenje, a vendar je bil tuli ta general po končani vojni izdan in zapuščen. State Departament USA ni pustil nobenega teh hvaležnih Amerikaneev na Mihajlovičev proces v Beogradu, kjer naj bi pričali o njegovih dobrih delih. Vsi ti narodi: Švica, Nizozemska, Danska, Norveška, Švedska itd., so danes prav tako spoštovani v očeh svobodnega sveta, in po vrhu vsega še imajo svobodo. Niso bili predani nikjer. Ne bodimo torej otroci, in mislimo bolj logično! Nihče tudi ne zameri Angliji ali USA njihove zveze med vojno z ZSSR. Vsi vemo, da je nujnost situacije narekovala tako zvezo. Zakaj torej bi si mi Slovenci delali probleme ?! Ako pogledamo osnovna moralna načela samoobrambe, do katere ima vsak pravico, potem vemo, da je Slovensko domobranstvo tudi moralno upravičeno. Zato bi svetoval vsem tistim, ki še dvomijo, ali aa ne strinjajo, naj se malo bolj poglobijo v Študij naravnih zakonov. Slovenski narod pa bo moral postati vsekakor bolj' 'samostojen, neodvisen v odločanju svoje usode; samo Slovenci so bomo morali pisati svojo zgodovino. Slovensko domobranstvo je to samostojno ,pot že pokazalo. Žalosten je bil njihov konec, a umrli niso kot premaganci, ampak kot junaki. Izkažimo jim vse spoštovanje in hvaležnost za njihove žrtve. Njihov duh in spomin naj vedno živi med nami! Njihove žrtve naj nas družijo, ne pa razdvajajo! Umrli so tudi kot borci za krščanske ideale. Slovensko domobranstvo je dozorela ideja, kot je glasilo TABOR dozorela revija. Tako upajmo le, da bo ta ideja živela, ne samo v tujini, ampak tudi v Sloveniji in prinesla svoje sadove — svobodo in mir. nOMOBRANČEVI ZAPISKI Dež se je ponujal, ko smo kmalu po polnoči bili z orožjem na zbornem mestu. Predno smo krenili na pot, smo se polglasno zapeli. Tako so dekleta 'z bližnjih vasi vedela, da gremo v borbo proti komunistom... — Krenili smo proti postaji; od tam pa po gozdni stezi proti Dobrepolju. Vse je bilo tiho v tistem hladnem, deževnem pomladanskem jutru. Samo čevelj je zdrknil ob kamen; nekomu je spodrsnilo, da se je ulovil in zadel z orožjem ob vejo ter zmotil tišino. To j/e bilo vse. Sicer je bil popoln mir. Zavedali smo se, da se v tem kraju večkrat nahaja sovražnik; še posebno ob tej uri. Zato je vsakdo pazil, da je bilo čimmanj ropota. Ko smo dospeli do vasi Podpeč, smo krenili na levo. Zdelo se nam je, da gremo nazaj proti postojanki. Morali smo tako hoditi. Ako bi šli kar naravnost po dolini, bi nas partizani opazili in bi se težko rešili iz zagate. Tako pa smo šli po robu gozda, da nas ni mogel nihče opaziti. Ko pridemo v bližino postaje Videm — Dobrepolje, prečkamo tam progo in zavijemo zopet v grmovje proti Sv. Antonu. Pod nami je spala vas Cesta, zavita v meglo. Se psi se niso oglasili. Niso nas slišali; ali pa so vedejli, da nismo komunisti... — Slišati je bilo samo sopenje borcev. Napravili smo že precej pota; orožje in municija sta nas utrujala. Zato si je marsikdo želel, da bi se že nekje ustavili in počili. Samo naprej, naprej! Tu in tam smo postali in prisluhnili. Predhod-dnica je sla naprej in pregledala, čiu je vse varno. To je bil naš edini oddih. Pri sv. Antonu zopet prečkamo iprogo in zavijemo preti Ilovi gori. Ugibali smo, kam gremo; pa zopet, kaj je danes, da ne naletimo na partizane. Saj so se tod vedno potika;'.!. Na Ilovi gori so lajali piši. V/erjetno so čutili nas. Mi pa smo pc.i vasjo zavili na levo in se ji ognili. Od tod naprej nam teren ni bil več poznan. Tod do zdaj še nismo hodili. Hodili smo po visoki mokri travi. Ho kolen smo bili premočeni. Grmovja je bilo čedalje več. Že je bilo slišati ptičja petje. Za hribi se je danilo. Megla jo bila gosta in nismo videli daleč, ko je parilo povelje, da ostanemo tam v zasedi. Ostali so šli naprej. Čepeli smo pri orožju, sc skrivali za grmovjem in ugibali, Uakšen jo nas namen danes. Počasi je sonce predrlo oblake. Megla se je začela trgati. Nedaleč od nas smo opazili vas. Slišali smo govorenje ljudi, mukanje živine, lajanje psov. Nekdo je klepal koso. Rdeča d e tej ja, ki se je svetila pod nami, je pričakovala kosca. Vas, ki je Lila pred nami, je bila Ilovo Kočevje. Na drugi strani nad vasjo se utrga rafal strojnice. Sledi še drugi. Potem brzostrelke in puške. Vmes udarja tudi minometalec. Naši so izne-nadili partizane v vasi. Nas so pustili v zasedi, sami pa obšli vas od druge strani in partizane nagnali proti nam. Med vasjo in nami je bilo mnogo grmovja. Večina partizanov se je že preje poskrila v grmovju. Ko jih je nekaj le drvelo proti nam ter so tudi naše strojnice in puške začele peti, so se tudi ostali kar poskrili po grmovju. Opazili so, da jim tudi iz te strani preti nevarnost. Pomaknili smo se v strelce ter od grmovja do grmovja pregledovali teren. Nekateri so se takoj predali; drugi so hoteli pobegniti. Naše brzostrelke so plačevale to predrznost. Naš borec Janez Erzar, mlad fant iz Ljubljane, je zagledal na drugi strani grmovja gručo partizanov, kako beže v drugo smer. Ni streljal Tcfeel je za njimi, ker jih je hotel žive ujeti. To so opazili naši z druge strani, ki so bili v zasedi. Misleč, da so vsi partizani, so užgali z mitraljezom. Med partizane se je zgrudil tudi soborec Janez Erzar. Zadet v trebuh, jo bil na mestu mrtev. Kljub temu, da je naša akcija popolnoma uspela, je vendar bila .• naših srcih velika žalost, ko je tako tragično končal naš soborec Janez Erzar. Slava njegovemu spominu! , , Hinko Zupanc.-: (l. 1’oljčan ^SOURUGI - TOVARIŠI - HEROJI« Pred nedavnim je v Ljubljani izšel Zbornik prispevkov iz zgodovine -delavskega gibanja med obema vojnama in iz narodno osvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste—Polje. Ta Zbornik, katerega 'so prireditelji namenili 20. obletnici „osvobo-