Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 30. novembra 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 10 I 26. oktober 2022 L. K. V nedeljo so se slovenski volivci odločili, da v drugi krog volitev za predsednika države pošljejo Anžeta Logarja (SDS), ki je pobral dobro tretjino vseh glasov, in Natašo Pirc Musar (neodvisna kandidatka), ki jih je dobila 27 %. V naši dolini smo relativnega zmagovalca Anžeta Logarja podprli s še nekoliko večjim deležem, pa tudi bolj vestno kot drugod po državi, s 56 % volilne udeležbe, smo opravili svojo državljansko dolžnost. O novem predsedniku ali – prvič – predsednici države bomo torej odločili 13. novembra, nasploh pa bomo v naslednjem mesecu imeli kar veliko 7 Voda ponovno čista 16 Savinjski Oktoberfest letos v polnem žaru 28 Skozi Jamo Pekel po Ponikovski planoti Praznik ali praznik demokracije? LUCIJA KOLAR priložnosti za dajanje svojih glasov na voliščih. 20. novembra se bomo odpravili na lokalne volitve. V nedeljo, 27. novembra, bo potekalo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli Zakona o vladi, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. 23. in 24. novembra bodo potekale še volitve 40 članov Državnega sveta, v katerem je tudi 22 predstavnikov lokalnih interesov, a gre za posredne volitve, za katere nam ni treba na volišča. Več o rezultatih volitev predsednika na str. 13. O predsedniku bomo odločili v drugem krogu. Nova župana gotovo v Preboldu in na Vranskem L. K. Še preden smo v nedeljo volili predsednika države, se je v četrtek, 20. oktobra, pričela volilna kampanja za redne volitve županov in občinskih svetnikov, ki bodo 20. novembra, ob tem pa bomo volili tudi svoje predstavnike v svetih krajevnih, vaških in mestne skupnosti. Gotovo nas bo najbolj zanimalo, kako se bodo ali ne bodo premešale karte na županskih stolčkih. Razen v Taboru, kjer je sedanji župan Marko Semprimožnik edini kandidat, kar pomeni, da bodo volitve le potrditev njegovega novega mandata. Med obstoječimi šestimi župani spodnjesavinjskih občin bodo sicer poleg Sedemdeset let podpore hmeljarstvu B. P. Novembra še trikrat na volišča 6 taborskega ponovno kandidirali župani v občinah Žalec, Braslovče in Polzela, nova dva župana pa bomo z gotovostjo dobili v občinah Prebold in Vransko, kjer bosta svojo dolgoletno župansko kariero zaključila Vinko Debelak (Prebold) in Franc Sušnik (Vransko). Slednji je sicer vložil kandidaturo za svetniško mesto. Največ protikandidatov za župana v dolini pa ima Jože Kužnik na Polzeli – kar štiri. Sledi Janko Kos v Žalcu, kjer so kandidature vložili še trije kandidati. Kdo bo izvoljen na volitvah že 20. novembra in kje bo potreben drugi krog, 4. decembra, bomo izvedeli kmalu, kaj več pa o na str. 8 in 9 tem preberite Kar velikokrat smo te dni, posebej minulo nedeljo na dan 1. kroga predsedniških volitev, slišali, da so volitve praznik demokracije. Najbrž je še kdo poleg mene pomislil, da so po navadi prazniki dela prosti dnevi, ko si praviloma privoščimo počitek ali kakšno aktivnost, ki si je sicer ob navadnih delovnikih ne moremo. Pri volitvah je po moje obratno. Zanje garajo tisti, ki jih pripravljajo, zanje garajo tisti, ki kandidirajo, na koncu pa gremo »oddelat« glasovanje na sicer NEdeljo še volivci. Potem pa se jih samo del veseli, drugi del pa jezi ali ima na koncu vsaj mešane občutke. To vsekakor ni definicija praznika, ko bi morali biti praviloma vsi vsaj za silo veseli, če ne prešerni. Novembra bodo prazniki demokracije skoraj vsak vikend. Ponekod bo volilni tudi prvi decembrski vikend. Veliko dela, veliko časa, veliko denarja. No, zadoščenje ob vsem bi bili kakovostni ali celo odlični »izvoljenci«, da nam potem vsaj za nekaj časa ne bi bilo treba imeti takih praznikov demokracije ali pa bi tja hodili samo nazdravit izvoljenim v prejšnjih mandatih in jih odkljukat za naprej. Pri referendumih se pa itak sprašujemo, zakaj smo prej volili odločevalce, ki se ne morejo uskladiti med seboj, in moramo kasneje na referendumih spet odločati sami. A se vi ne? No, malo za šalo, malo zares bo pravi praznik demokracije novembra pravzaprav martino- Verjamemo torej, da bodo letošnji številni delovni prazniki demokracije prinesli prave delovne zmage volivcem in da bomo prihodnje leto imeli le še »navadne« praznike, ko bomo le še zares praznovali. In da vsi skupaj ne bomo le gasili, ampak – vključno z gasilci – tudi »zažigali« od uspehov. Na račun prihrankov iz naslova praznikov demokracije pa raje prakticirali demokracijo v vsakdanjem življenju. vo, za katerega je skoraj čudno, da ga Slovenci še nismo razglasili za državni praznik niti ne za dela prost dan. Res pa je, da zadnje čase nisem gotova, ali zdravice ob Martinovi transformaciji mošta v mlado vino pomenijo nazdravljanje ali utapljanje, celo »poplaknjenje« česa. Kakorkoli, v minulih dneh smo obrali grozdje tudi v naši dolini, praznovali tudi ob štirih potomkah najstarejše trte z Lenta, zdaj pa smo v pričakovanju mladega vina, ki bo novembra poskrbelo še za kaj drugega kot za volitve. Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli. Nadpovprečno sončni oktober, vsaj njegov večji del, pa je prinesel tudi druge vsebine in nas dlje časa zadržal v zeleni naravi. Oktober je imel tudi rožnati navdih, ki je prinesel razmislek o vse pogostejšem raku dojk, o čemer pričajo tudi v rožnate kvačkarije odeta drevesa v naših parkih. Kot mesec požarne varnosti pa je oktober ponovno opozoril, da je gasilstvo plemenita in nujna prostovoljska dejavnost, ki priskoči vedno, ko jo potrebujemo. V naših krajih, natančneje v Žalcu, bo imela prihodnji oktober svoj praznik. Pripravili bodo kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se zgodi le vsakih pet let. Verjamemo torej, da bodo letošnji številni delovni prazniki demokracije prinesli prave delovne zmage volivcem in da bomo prihodnje leto imeli le še »navadne« praznike, ko bomo le še zares praznovali. In da vsi skupaj ne bomo le gasili, ampak – vključno z gasilci – tudi »zažigali« od uspehov. Na račun prihrankov iz naslova praznikov demokracije pa raje prakticirali demokracijo v vsakdanjem življenju. Predlagam, da za začetek nazdravimo in zažigamo z Modrijani že ta vikend ob zaključku letošnje sezone žalske fontane, se navdihnemo na kakšni od številnih kulturnih in drugih prireditev v dolini, potem »oddelamo« mesec demokracije v novembru, si ga malo »olajšamo« z martinovanjem in se potem bolj nežno in virtuozno pripravimo na decembrska praznovanja. Naj bo praznik ali praznik demokracije, praznujte! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si (Kitajski pregovor) Varno v izzive jeseni! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2022 Praznik mestne skupnosti brez predsednika T. TAVČAR Letošnja priznanja MS Žalec so prejeli dr. Barbara Lužar, Marija Podbregar, Robert Pernovšek, Sonja Lorger in Žan Skok. Slavnostno sejo Mestne skupnosti Žalec (MS) ob prazniku so pripravili 29. septembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Datum 29. september 1964, ko so Žalec proglasili za mesto, je mejnik v večstoletnem razvoju naselja. Žalec se je kot trg pričel hitreje razvijati z razvojem hmeljarstva in tako še danes predstavlja središče slovenskega hmeljarstva. Kot oče hmeljarstva slovi Janez Hausenbichler – nekdanji deželni poslanec in župan Žalca. Po letu 1945 pa je Žalec postal tudi gospodarsko, kulturno in politično središče Spodnje Savinjske doline. Zaradi odsotnosti predsednika MS Kitarski komorni orkester in moderatorka prireditve Klavdija Laznik Tomažič Radislava Gašperiča je njegov govor prebrala moderatorka prireditve Klavdija Laznik Tomažič. Radislav Gašperšič je v govoru na slovesnosti ob prazniku MS Žalec med drugim zapisal: »Končuje se štiriletno obdobje našega vodenja Mestne skupnosti Žalec. Novembra se bodo karte ponovno premešale in upam, da boste – tako kot pred štirimi leti – pri izbiri imeli srečno roko. V štiriletnem obdobju je bilo veliko narejenega. Kljub temu da smo imeli večje načrte, smo delali z najboljšimi nameni in v prepričanju, da delamo prav in v zadovoljstvo vseh nas. Veliko je v Žalcu in na Ložnici še za postoriti, vendar smo lahko opravili le toliko, kot smo imeli na razpolago resursov.« Med drugim so uredili parkirne prostore invalidov v skladu z novo zakonodajo in usposobili večino klančin pri prehodih za pešce, da služijo svojemu namenu. Obnovili so približno 1500 metrov pločnikov. Poskrbeli so za vzdrževanje lokalnih cest in jih 350 metrov tudi asfaltirali. Vsako leto so poskrbeli za novoletno Letošnji prejemniki priznanj z županom Jankom Kosom in podpredsednico MS Ivano Zapušek Skubic okrasitev mesta Žalec in Ložnice, pri tem pa nabavili nekaj novih okrasnih elementov. Izvedli so številčenje naselja Ložnica ter finančno in tudi sicer podpirali športne in druge prireditve, kot sta Poletje v Žalcu in Veseli december, pa tudi prireditve, ki so jih v počastitev praznika mestne skupnosti organizirala posamezna društva. Zbrane je na svečanosti ob prazniku pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos. Na slovesni seji so zaslužnim občankam in občanom podelili priznanja. Podelila sta jih župan Občine Žalec Janko Kos in podpredsednica MS Žalec Ivana Zapušek Skubic. Prejeli so jih: dr.Barbara Lužar za prispevek k ugledu in prepoznavnosti Hiše sadežev v žalski občini in slovenskem prostoru, Marija Podbregar za uspešno in dolgoletno delo trgovine in darilnega butika Cvetličarna MB, Robert Pernovšek za dobro delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Ložnica pri Žalcu, Sonja Lorger za dolgoletno aktivno in predano delo v Društvu upokojencev Žalec in Žan Skok za posebne dosežke mladih v podjetništvu. V kulturnem programu je nastopil kitarski komorni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, slovesno sejo MS Žalec pa so sklenili in obogatili s komedijo SiTi Teatra Fantovščina v izvedbi odličnih stand-up komikov Gašperja Berganta, Saša Stareta in Žana Papiča. Pred sejo je v avli doma potekal koncert libojskih godbenikov. Letos so žalski prostoferji opravili 200 prevozov T. TAVČAR Občini Žalec delujem kot prostovoljec v okviru projekta Prostofer že od samega začetka, to je od leta 2020. Nisem več v službi in imam čas, ki ga z veseljem poklonim tistim, ki potrebujejo pomoč. Meni se zdi popolnoma normalno, da si med sabo pomagamo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi sami potrebovali pomoč drugih.« Župan se je v imenu Občine Žalec zahvalil za njihovo nesebično prostovoljno delo in v projekt povabil nove prostovoljce. Vabijo nove voznike, da postanejo prostoferji Vse voznice in voznike, ki želijo postati prostoferji, vabijo, da se aktivno pridružijo projektu Prostofer. To lahko sporočijo na Občino Žalec na e-naslov: glavna.pisarna@zalec.si oziroma pokličejo na tel. št.: 03 713 64 38 (Aleš Kramaršek), kjer bodo dobili vse nadaljnje informacije. Župan se je zahvalil žalskim prostoferjem. V četrtek, 13. oktobra, sta župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije sprejela prostovoljne voznike, t. i. prostoferje. Občina Žalec izvaja projekt Prostofer v sodelovanju z zavodom Zlata mreža. Poleg prostovoljnih voznikov sta se srečanja udeležila tudi predstavnica zavoda Zlata mreža Viktorija Muha in predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Milan Pečnik. Prostoferji so starejši, še vedno aktivni vozniki, ki v okviru storitev Zlate mreže izvajajo prostovoljne prevoze starejših ljudi. Tako vsak dan s svojim udejstvovanjem pomagajo ljudem, ki so pomoči potrebni. Naj bo to prevoz k zdravniku, v trgovino ali pomoč pri urejanju vsakodnevnih zadev. Prostoferji Občine Žalec so letos opravili že več kot 200 prevozov. Med udeleženci je bil tudi prostovoljni voznik g. Bogdan Železnik, ki je povedal: »V OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2022 3 Na zadnji seji pomemben prostorski dokument D. N., L. K., D. N. Del zadnje seje so opravili na terenu z ogledom pomembnejših realiziranih projektov. Zadnjo, 29. sejo občinskega sveta Občine Žalec v iztekajočem se mandatu si bodo svetniki zapomnili, ker je v drugem delu potekala na terenu, še prej pa na lokaciji, kjer so jo pripravili, in sicer v Centru Golding oz. v nekdanjem Hotelu Žalec, na katerega se je nanašalo tudi sprejetje predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta – sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta soseske V. in soseske Frenga. Najprej so na tajnem glasovanju glasovali o novih elektorjih, ker so članom državnega sveta, predstavnikom lokalnih interesov potekli mandati. Izmed osmih predlaganih kandidatov, kolikor jih lahko ima Občina Žalec glede na število prebivalcev, so potrdili pet elektorjev. To so: Karel Borovnik, Nada Jelen, Matic Krajšek, Marjeta Rukav in Tanja Trobiš. Prav tako so bili potrjeni tudi vsi sklepi iz tokratnega dnevnega reda. Predlog odloka je na seji občinskega sveta obrazložila predstavnica izdelovalca Razvojni center planiranje iz Celja Aleksandra Geršak Podbreznik. Ureditveno območje v ZN vključuje območje, ki ga na severu omejuje obvoznica – regionalna cesta Žalec–Šempeter, na vzhodu Velenjska cesta in Aškerčeva ulica (povezavo med njima tvorijo Oničeva ulica in funkcionalna zemljišča stanovanjskih objektov), na jugu območje meji na Savinjsko cesto ter na zahodu na Gotoveljsko cesto. S sprejemom predloga odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec – bodo omogočene umestitev ter gradnja dodatnih športnih površin, širitev osnovne šole, gradnja garažne hiše in drugo. V obcestnem pasu regionalne ceste sta predvideni prizidava bencinskega servisa in gradnja dveh poslovnih objektov za potrebe bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnostmi (prodajalna, avtopralnica, avtosalon, avtoservis, gostinski lokal). Predvidena je tudi gradnja klubskih prostorov in garderob kot samostojni objekt na mestu obstoječih hišk klubskih prostorov. Zahodno od šole je predvidena športna dvorana kot samostojni objekt, k šoli pa je predviden tudi prizidek. Na območju športnih igrišč so po novem umeščeni dve nogometni igrišči, košarkarsko igrišče, igrišče za odbojko, fitnes na prostem ter sistem pešpoti, ki povezuje športna igrišča med seboj. Vzhodno od hotela je predvidena gradnja prizidka z možnostjo izvedbe podzemne garaže. Parkirišče za osebna vozila severno od Doma II. slovenskega tabora Žalec se poveča proti Aškerčevi ulici, ob načrtovani pešpoti, ki povezuje območje športnega parka na severu in Dom II. slovenskega tabora Žalec na jugu, pa se predvidi drevoredna zasaditev. S sprejetjem omenjenih sprememb OPPN, ZN soseska V. in Frenga se bosta tako omogočila sodoben razvoj in prostorska zaokrožitev kompleksa. Žalski svetniki so na zadnji seji potrdili tudi predlog sklepa o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev na območju zazidalnega načrta Arnovski gozd in s tem investitorju omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo avtopralnice, ki po sedanjih prostorskih pogojih ne bi bila mogoča. Drugi del seje so svetniki na terenu opravili s pregledom vseh pomembnejših projektov, ki so bili realizirani v času tega mandata, kamor so se odpravili z avtobusom. Ob povratku so mandat sklenili s kosilom v Centru Golding. Tiskovna konferenca ob predstavitvi Kongresa GZ Slovenije. V Žalcu čez leto dni shod 3.000 gasilcev L. KOLAR T. TAVČAR Gasilska zveza Žalec bo organizatorica 18. Kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki bo prihodnje leto 6. in 7. oktobra v Žalcu. Predstavitev logotipa Zadnja žalska seje v iztekajočem se mandatu je delno potekala na terenu. RAZPIS ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2022/2023 Zdravstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec razpisuje kadrovske štipendije za študijsko leto 2022/2023, in sicer: - 1 štipendijo s področja medicine, - 1 štipendijo s področja dentalne medicine. Prijavite se lahko do vključno 4. 11. 2022 do 10. ure. Več podrobnosti na naši spletni strani. Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki poteka le vsakih pet let, bo v Žalec privabil tri tisoč gasilcev iz celotne države in tujine. Na njem bodo volili tudi novo vodstvo Gasilske zveze Slovenije za naslednje petletno mandatno obdobje. Projekt so predstavili na novinarski konferenci v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu 6. oktobra, točno leto pred začetkom najavljenega kongresa. Organizacijo kongresa, ki je velik zalogaj, podpira vseh šest občin Spodnje Savinjske doline in Gasilska zveza Prebold, na novinarski konferenci pa je v imenu vseh županov podporo in dobrodošlico kongresu izrazil župan Občine Žalec Janko Kos. Projekt so predstavili predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, vodja celjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje mag. Natalija Plemenitaš Fuchs in Dušan Pungartnik, ki je v imenu GZ Žalec konferenco vodil. GZ Žalec, ki združuje 4.900 članov iz 32 prostovoljnih gasilskih društev, je bila izbrana na razpisu za organizacijo kongresa, je pojasnil Janko Cerkvenik. Prvi dan kongresa bodo veličastna parada, mimohod vseh udeležencev in zbor v žalskem športnem parku, drugi dan pa bodo pripravili volitve in podelili najvišja državna gasilska priznanja. Kongres bo velikega pomena, saj bodo na njem opredelili nova programska izhodišča do leta 2030. Ta bodo odgovorila na vse izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. Janko Cerkvenik je povedal še, da bo kongres imel tudi mednarodno udeležbo, za kar se lahko zahvalimo tudi dejstvu, da je predsednik mednarodne gasilske zveze Milan Dubravac iz Slovenije. Janko Kos je ob dobrodošlici dogodku prihodnjo jesen izrazil veselje, da bo kongres v Žalcu potekal ravno en mesec po občinskem prazniku, hkrati pa je poudaril, da sta šport in gasilstvo področji, v katerih se vsi najbolje ujamemo. Edvard Kugler, predsednik zveze organizatorice, je povedal, da so priprave na ta velik dogodek že stekle in so velik zalogaj, zato so veseli podpore občine in drugih deležnikov v tem okolju ter širše. Ob tej priložnosti so predstavili tudi nov logotip kongresa. 4 OBČINE ŠT. 10 I oktober 2022 Ob prazniku priznanja T. TAVČAR Naziv častni občan Občine Polzela je prejel Anton Mešič. Občina Polzela svoj praznik praznuje 2. oktobra. Akademija v počastitev praznika je bila letos na predvečer praznika pod šotorom na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Pred tem je bila sv. maša za mir in blagor v Občini Polzela v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli, ki jo je daroval domači župnik Urban Lesjak, na njej pa je zbrane nagovoril podžupan Miloš Frankovič. Slavnostni govornik na akademiji je bil župan Jože Kužnik, ki je govor pričel takole: »Začel bom z mislijo naše Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela: ‘Sreča je to, da življenja ne jemlješ tako neskončno zares.’ V svojih skoraj 92 letih je že marsikaj doživela, življenje jo je močno preizkušalo, zato vem, da je to njeno modrost dobro posvojiti …« V nadaljevanju je župan Kužnik govoril o delu od lanskega do letošnjega praznika, med pomembnimi dosežki pa je posebej omenil obnovljeno rojstno hišo Neže Maurer. Na svečanosti so podelili tudi priznanja Občine Polzela in županova priznanja. Naziv častni občan je prejel Anton Mešič za dolgoletno požrtvovalno delo, zasluge in družbeno angažiranost na gospodarskem, negospodarskem, okolijskem in političnem področju. Občinska grba Prejemniki priznanj z županom sta prejela Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij za prostovoljsko delo in Rudolf Jazbec za življenjsko delo na področju gasilstva in hortikulture. Plakete so prejeli Tomaž Cvikl za prispevek na področju športa in skrb za naravo, Iztok Drobež za uspešno delo na področju gasilstva ter društvenega delovanja in Rok Bastl za prispevek k razvoju in promociji gasilstva. Županova priznanja so prejeli: Mirko Jegrišnik za uspešno vodenje Planinskega društva Polzela v obdobju 2017–2022 ter za sodelovanje na državnih in mednarodnih Rebalans za letos, predlog za naprej D. NARAGLAV Zadnji septembrski dan je potekala 31. redna seja občinskega sveta Občine Prebold. Med glavnimi točkami sta bila rebalans letošnjega proračuna in predlog proračuna za leto 2023, ki je bil dan v 15-dnevno javno obravnavo. Svetniki so razpravljali o novih cenah predšolske vzgoje v Vrtcu Prebold. Javni zavod OŠ Prebold – enota Vrtec je pripravil predlog nove ekonomske cene za programe predšolske vzgoje zaradi povečanja stroškov dela in planiranih materialnih stroškov. Ker je na dan 1. januarja 2022 presežek prihodkov nad odhodki preteklih let znašal dobrih 16.800 evrov, je zavod pripravil tudi ustrezno korigirano ceno in za znesek presežka znižal stroške. Tako naj bi predlagana znižana polna cena za I. starostno obdobje bila 536,38 evra, kar je za 6,22 evra manj, za II. starostno obdobje pa 392,21 evra, kar je za 4,45 evra manj. Svetniki so nove cene potrdili, veljati pa so začele od 1. oktobra. V nadaljevanju seje je župan predstavil rebalans proračuna za leto 2022. Skupni prihodki proračuna se z rebalansom za leto 2022 znižujejo za dobrih 25.000 evrov, kar predstavlja 0,40 %, skupni odhodki pa se povečujejo za dobrih 100.700 evrov, kar predstavlja 1,7 %. Svetniki so oba rebalansa tudi potrdili. Prav tako so v nadaljevanju potrdili tudi predlog proračuna za leto 2023, ki pa ne vsebuje veliko projektov, saj se sedanjemu občinskemu svetu izteka mandat. V predlog proračuna so uvrstili le dva investicijska projekta: investicijo v kuhinjo vrtca in izgradnjo novega vhoda na Bazen Prebold. Obe investiciji sta pripravljeni, tako da bo nov župan skupaj z občinskim svetom že v začetku mandata lahko začel z realizacijo. Pred zaključkom seje so se svetnice in svetniki seznanili še z analizo izvajanja strategije razvoja Občine Prebold za leto 2021. Občinski svet Občine Prebold je namreč že leta 2017 sprejel Vizijo in strategijo razvoja Občine Prebold. Del sprejete strategije je tudi zaveza za vsakoletno spremljanje rezultatov strategije razvoja z anketiranjem občanov in uporaba računalniškega orodja za spremljanje rezultatov izvajanja strategije. Analizo odgovorov naključno anketiranih občanov so opravili v mesecu marcu letos za leto 2021. V anketi so občani kot najpomembnejši vrednoti izpostavili občutek varnosti bivanja in dobro zdravstveno oskrbo, kar kaže na to, da občani varnost in zdravje postavljajo visoko in ju cenijo bolj kot kakšne druge, morda bolj potrošniško usmerjene vrednote. Tema dvema vrednotama sledijo še urejena infrastruktura in dobra oskrba prebivalcev s trgovino in storitvami. Dobri medsosedski odnosi so v letošnji anketi na petem mestu. Sledijo še dobre prometne povezave, dobri pogoji v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, dobre možnosti za šport in rekreacijo, zagotovljene socialne aktivnosti, delovna mesta v bližini, dobra turistična ponudba in dobra duhovna oskrba. Vrednote dobre kulturne ponudbe v letu 2021 med pomembne postavlja manj kot 2 % anketirancev. Tudi v spodnjem delu lestvice ni večjih premikov na področju vrednot, kar kaže na stabilni vrednostni sistem občanov v Občini Prebold. tekmovanjih v planinski orientaciji, Darko Hlupič za aktivno sodelovanje pri projektu Evropski teden mobilnosti in za predanost polzelski košarki ter Mladinska sekcija Kulturnega društva Andraž za uspešno delo, ki bogati Andraž nad Polzelo. Kulturni program slavnostne akademije, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so poleg glasbenega dua Maraaya sooblikovali Pihalni orkester Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl, praporščaki, ki jim je poveljeval vodnik Matija Glažar, in libojske mažoretke. Proračuna 2023 in 2024 v javno obravnavo T. TAVČAR Braslovški svetniki so na 25. redni seji v sredo, 12. oktobra, med drugim potrdili predlog drugega rebalansa letošnjega proračuna. V drugem rebalansu proračuna Občine Braslovče 2022 se tako prihodki znižujejo za 1.987.157 evrov in znašajo 7.492.519 evrov. Odhodki so se prav tako znižali, in sicer za 1.848.366 evrov ter so planirani v višini 7.695.746 evrov. Znižanje tako prihodkov kot odhodkov je posledica prenosa nekaterih investicij v leto 2023, od teh je vrednostno najvišja izgradnja novega Športnega parka Braslovče v ocenjeni višini 1.800.000 evrov. Z rebalansom se v leto 2023 dodatno zamakne tudi investicija v pridobitev projektne dokumentacije za objekt »DPN Ločica Letuš – ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša« v višini 450.000 evrov. V rebalansu je v naslednje leto prestavljen tudi projekt odvajanja komunalnih odpadnih voda z območja Letuša – levi breg z vakuumsko postajo, ki ga bodo gradili v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki. V nadaljevanju je sledila splošna obravnava predloga proračuna Občine Braslovče za leti 2023 in 2024. Planirani prihodki za leto 2023 znašajo 9.097.916 evrov, odhodki 10.200.919 evrov, za leto 2024 planirani prihodki 7.136.192 evrov, odhodki pa 7.360.795 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se bo zapirala s preostankom sredstev na računu konec leta in z zadolževanjem. Oba predloga proračunov sta predvsem investicijsko naravnava, občinski svet pa je soglasno sprejel sklep, da sta predloga Odloka o proračunu Občine Braslovče za leti 2023 in 2024 ustrezna podlaga za 20-dnevno javno obravnavo, ki bo potekala med 13. oktobrom in 1. novembrom 2022. V drugi obravnavi so bili sprejeti predlagani Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje turističnih dejavnosti in storitev na območju Občine Braslovče, ki bo podlaga za podelitev koncesije za izvajanje javne lokalne gospodarske službe s področja turizma, in spremenjen Odlok o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialni servis. S to spremembo se bo višina subvencije povišala na sto odstotkov stroška naročnine na osnovni paket, kar bo v praksi pomenilo, da bo za občane Občine Braslovče odslej naročnina brezplačna. Ob koncu seje je župan Tomaž Žohar svetnikom odgovoril na nekatera vprašanja ter podal informacije o investicijah v teku in o tekočem dogajanju v občini. Za 9,4 odstotka večji prihodki in izdatki T. TAVČAR V torek, 18. oktobra, je v sejni sobi Občine Vransko potekala 25. redna seja občinskega sveta Občine Vransko, na kateri je občinski svet med drugim potrdil rebalans proračuna Občine Vransko za leto 2022. Z njim se načrtovani prihodki in odhodki povečujejo za 9,4 odstotka, tako da prihodki znašajo 3.826.456 evrov, odhodki pa 3.676.146 evrov. Sprejeli so tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v višini 0,33 evra za dobljeni glas na volitvah v občinski svet in 0,12 evra za dobljeni glas na volitvah za župana. V nadaljevanju so podali soglasje k prenosu koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti Marija Brišnik – lekar- nar na gospodarsko družbo Lekarna Vransko, d. o. o., kot univerzalnega pravnega naslednika ter izvolili Rafaela Novaka iz Zajasovnika za elektorja iz Občine Vransko v volilno telo 5. volilne enote za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet Republike Slovenije 2022. Na zadnji seji potrjen drugi rebalans T. TAVČAR Polzelski svetniki so se v torek, 18. oktobra, zbrali na 28. redni seji, ki je bila zadnja v tokratnem sestavu. Med desetimi točkami je bila osrednja pozornost namenjena drugemu rebalansu proračuna. Najprej so pozornost namenili občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za območje kmetije Vasle iz Založ. Prostorski dokument, ki kmetiji omogoča postavitev novega hleva, je predstavila krajinska arhitektka Saša Piano. Občinski svet je odloka soglasno sprejel. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o drugem rebalansu proračuna, ki ga je predstavila finančnica Monika Hauptman. Rebalans, za katerega je glasovalo 12 svetnikov, štirje so bili proti, je bil potreben zaradi manjših prihodkov, kot so sprva načrtovali. Finančna vrzel v višini 328 tisoč evrov je v prvi vrsti nastala zaradi 238 tisoč evrov, ki jih je ministrstvo za okolje in prostor obljubilo za projekt Varna oskrba s pitno vodo, a jih občina še ni prejela. Proračunski primanjkljaj je po novem 833.900 evrov, medtem ko skupno zadolževanje v letu 2022 znaša 1.531.000 evrov. Dolg na prebivalca občine je po novem 372 evrov, kar je še vedno manj od državnega povprečja, ki znaša 510 evrov na občana. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili s poročilom o opravljenem nadzoru Občine Polzela, ki ga je predstavil predsednik nadzornega odbora dr. Robert Radkovič. Obenem so sprejeli cenik za prodajo turističnih spominkov, vodenih ogledov ter najema prostorov in opreme na Gradu Komenda. Svetniki so kot predstavnika Občine Polzela v volilno telo za volitve člana državnega sveta – predstavnika lokalnih interesov izvolili Antona Kandutija in Aleša Trbežnika. Pod točko razno je župan Jože Kužnik povedal, da je občinski svetnik Felix Skutnik 13. oktobra županu in občinski upravi posredoval vprašanja, vsebina katerih naj se uvrsti pod točko pobude in vprašanja na 28. seji občinskega sveta. Občinska uprava je pisne odgovore na vprašanja svetnikom posredovala po elektronski pošti. Obenem so objavljena med gradivom seje na občinski spletni strani. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OBČINE ŠT. 10 I oktober 2022 Plaketa OKS Simonu Ograjenšku Višje cene vrtca D. NARAGLAV Na 29. redni seji občinskega sveta Občine Tabor, ki je potekala na zadnji septembrski ponedeljek v sejni sobi občine, so med drugim obravnavali predlog za spremembo ekonomske cene programov v OE Vrtec Tabor. Cene vrtca se višajo zaradi povišanja stroškov za živila, nekoliko pa tudi stroškov dela, medtem ko so se materialni stroški znižali na račun financiranja koronskih zaščitnih sredstev s strani pristojnega ministrstva. Občinski svet je s 1. septembrom potrdil predlagano spremembo cen, in sicer 513,89 evra za 1. starostno obdobje in 478,48 evra za 2. starostno obdobje. V zvezi z izvajanjem proračuna Občine Tabor za prvega pol leta 2022 so povedali, da je bila realizacija 54,7 odstotka planiranih prihodkov ali v višini 1.006.275 evrov. Odhodki so bili realizirani v višini 927.665 evrov, kar pomeni 40,35 odstotka od planiranih odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki po bilanci prihodkov in odhodkov za prvo polletje tako znaša skoraj 78.630 evrov. Občina je v prvem polletju leta 2022 odplačala 13.889 evrov iz naslova dolgoročnih kreditov pri banki in 12.171 evrov odplačil pri državnem proračunu. Na podlagi polletne realizacije proračuna ocenjujejo, da bo realizacija prihodkov in odhodkov do konca leta v okviru sprejetega proračuna. Z rebalansom se načrtuje okrog 2.464.400 evrov odhodkov, kar predstavlja 160.662 evrov oziroma 7 odstotkov več v primerjavi s prejetim proračunom, predvsem iz naslova investicijskih odhodkov, in okrog 2.233.700 evrov prihodkov, kar je za 32.650 evrov oz. 1,5 odstotka več od sprejetega proračuna, iz naslova transfernih prihodkov. Svetniki so predlagani rebalans tudi potrdili. Prav tako so v nadaljevanju potrdili spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila, ki se nanaša na zmanjšanje stroškov, tako da se iz glasila delno izvzamejo uradne objave, ki se bodo poslej objavljale le v elektronski obliki. V Novicah izpod Krvavice bi namesto celotnega besedila uradnih objav občine tako objavili le nazive podzakonskih aktov, sklepov, javnih razpisov ter druge objave, ki se po zakonu ali predpisih objavijo v uradnem glasilu in ki jih sprejme občinski svet. Bralce bi ob navedbi njihovih nazivov napotili na spletno stran občine, na kateri bi si lahko prebrali njihovo celotno besedilo. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega na območju k. o. Ojstriška vas zaradi prodaje zemljišča. Poleg tega so potrdili zvišanje cen izvajalcem zimske službe; cena za storitev posipanja tako znaša 42 evrov na uro, prav toliko pa tudi za storitev pluženja ter povračilo stroškov izvajalcem zimske službe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Potrdili so elektorja za izvolitev člana državnega sveta RS. To vlogo bo imela Vanja Lednik. Svetniki so nato sprejeli še sklep o dopolnitvi letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Tabor za leto 2022. Razlog za dopolnitev je interes po nakupu parcele št. 657/7, k. o. Ojstriška vas, v izmeri 2.061 m². Stavbno zemljišče se nahaja v neposredni bližini objekta Šporn. Sejo so končali še s pobudami in vprašanji, pri tem pa je župan svetnike seznanil z izgradnjo Jurjevega trga, problematiko s TD Tabor ter s projektom kanalizacije Ojstriška vas, II. faza, za katerega se pridobiva uporabno dovoljenje. Za večjo požarno varnost T. TAVČAR Gasilci PGD Grajska vas so s krajšo slovesnostjo svojemu namenu predali »novo« gasilsko vozilo GVC24/50. Gre za rabljeno vozilo z nadgradnjo letnik 2002. Znesek investicije je bil 60.000 evrov. Polovico sredstev je prispevala Občina Braslovče, ostalo pa donatorji in krajani. V preteklih dveh letih so gasilci za ta namen organizirali dve akciji nabiranja odpadnega železa in akcijo zbiranja lesa. Po nakupu je bilo vozilo potrebno dodelati, opremiti in olepšati. Gasilci so v to vložili 400 delovnih ur. Na slovesnosti ob predaji vozila so zbrane nagovorili predsednik PGD Grajska vas Iztok Derča, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in poveljnik GZ Žalec Franci Rančigaj. Vsi so poudarili T. TAVČAR Dnevi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez so letos ob 30-letnici potekali v Ljubljani. Vsako leto ob tem dogodku podelijo tudi plakete in listine zaslužnim strokovnim delavcem na področju športa. Iz Spodnje Savinjske doline je letos plaketo prejel Simon Ograjenšek iz Andraža nad Polzelo, ki je s športom povezan od leta 1973 dalje. Simon Ograjenšek se je že zgodaj posvetil prostovoljnemu delu v športu in prispeval tudi k vzpostavitvi športne infrastrukture. Pred 40 leti je bil pobudnik za ustanovitev Športnega društva Andraž, kasneje tudi pobudnik za ustanovitev Zveze športnih društev Polzele, v letu 1998 pa je postal njen prvi predsednik. Pod njegovim vodenjem je šport v Občini Polzela dobil ustrezno mesto. Delo predsednika zveze je opravljal Simon Ograjenšek skoraj 18 let in v tem obdobju skrbel za razvoj športa, športnih programov in športne infrastrukture v Polzeli in okolici. Vaja v mesecu požarne varnosti D. NARAGLAV V občinski vaji GPO Braslovče je sodelovalo vseh sedem gasilskih društev s sedmimi vozili za prevoz moštva (GVM) in petimi vozili za prevoz opreme in vode (GVC). Sodelovali so tudi gasilci PGD Žalec z avto lestvijo, vajo pa je izvajalo 90 gasilcev. Operativno taktična vaja z naslovom »Gašenje požara in izvedba evakuacije iz objekta podjetja Kronoterm v Trnavi« je bila izvedena v okviru meseca požarne varnosti, zajemala pa je gašenje požara na industrijskem objektu, oskrbo ponesrečencev in dobavo požarne vode gasilskim enotam. Vodja vaje Igor Kotnik, podpoveljnik GPO Braslovče, je povedal, da so vsi, ki so sodelovali v vaji, svoje delo opravili brez napak, še posebej pa se je zahvalil podjetju Kronoterm. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je v vaji sodeloval z gasilci PGD Parižlje, se je ob koncu vaje zahvalil za tvorno sodelovanje na vseh področjih in poudaril, da brez dobrih in kvalitetnih vaj tudi ni uspešnega posredovanja na pravih intervencijah. Nova pridobitev je več kot dobrodošla. nujnost tovrstne investicije in se zahvalili vsem, ki so pripomogli k izvedbi. Blagoslov vozila je opravil župnik Martin Cirar. Z dr. Manco Košir ob 35. obletnici T. T. V Kulturnem domu na Polzeli je potekal dogodek v počastitev 1. otroškega turističnega festivala v Sloveniji – Turizmu pomaga lastna glava, od katerega je minilo okroglih 35 let. Festival je takrat organizirala Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Osnovno šolo Z okrogle mize Vere Šlander Polzela, kot se je šola takrat imenovala. Spomine so z obiskovalci delili soustvarjalci zmagovalnega turističnega projekta v letu 1987. Program večera so pripravili nekdanja ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl in nekdanji člani novinarskega 5 krožka: Andreja Basle, Tanja Cizej Baletić, Natalija Pilko in takratna producenta filma Robi Zoffel ter Igor Pungartnik. Osrednja gostja večera je bila dr. Manca Košir. Sodelovali so Regina Mratinković, devetošolka OŠ Polzela Klara Jug in vodja TIC Polzela Damjan Jevšnik. Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Andreja Basle, so se dotaknili tematike turizma, uspeha osnovnošolcev na festivalu Turizmu pomaga lastna glava leta 1987 ter razvoja turizma v občini v preteklosti, danes in v prihodnosti. Ogledali so si prvi film o Polzeli, ki sta ga po scenariju mladih novinarjev z mentorico Valerijo Pukl zrežirala ter posnela Robi Zoffel in Igor Pungartnik, ter najnovejši film o turističnih znamenitostih Občine Polzela, ki je nastal v režiji in produkciji fotografa Mateja Vraniča. Večer so sklenili s pesmijo Moja dežela, ki jo je ob spremljavi Mladinskega pevskega zbora OŠ Polzela zapela Tanja Cizej Baletić. Reševanje ponesrečencev iz prostorov podjetja Kronoterm PO DOLINI 6 ŠT. 10 I oktober 2022 Sedemdeset let podpore hmeljarstvu L. KOLAR T. TAVČAR Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je minuli petek, 21. septembra, v Domu II. slovenskega tabora praznoval svojo 70. obletnico. evropskih pivovarjev. Hmelj je bil že od nekdaj izvozni artikel, s tem pa podvržen izredni konkurenci, zato se je zelo zgodaj izrazila želja po dodatnem znanju. Pred desetletji je bila le ena sorta, do danes pa so razvili 21 sort hmelja. »Želimo si, da bi se te sorte res prijele. Kdor hmeljarstva ne pozna, ne ve, koliko je dela s to branžo. Hmeljarstvo je ena velika družina, od največjega do najmanjšega, vsi moramo preživeti,« je dejal Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, ki je bil pobudnik ustanovitve inštituta. V svetovni pridelavi ima Slovenija pomemben delež in se uvršča na Z okrogle mize ob obletnici IHPS IHPS je 1. avgusta 1952 ustanovila Okrajna zadružna zveza v Celju. Na jubilejni slovesnosti v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so o pomembnosti inštituta za slovensko hmeljarstvo in kmetijstvo nasploh razpravljali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, direktor IHPS Bojan Cizej, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, predsednik Združenja hmeljarjev in starešin Janez Oset in župan Janko Kos. Inštitut je ob ustanovitvi zaposloval sedem uslužbencev. Leta 1956 se je preoblikoval v finančno samostojen zavod in pričel z znanstvenoraziskovalnim delom za potrebe hmeljarstva ter istega leta tudi zgradil rastlinjak. Danes delo inštituta teče v šestih oddelkih, zaposlenih pa je sedem doktorjev znanosti, štirje magistri, devet univerzitetnih inženirjev in 37 ostalih sodelavcev. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim V avli doma so prikazali sorte hmelja. delom danes pomembno prispeva k razvoju slovenskega hmeljarstva in ostalih kmetijskih panog. Delo posameznih oddelkov in sodelavcev sta predstavila in jih na oder Doma II. Človek – človeku D. NARAGLAV Dobrodelni koncert je bil posvečen letos umrlemu predsedniku MDI Žalec Janezu Megliču, ki ga je vsa leta pripravljal. V dvorani Doma II. slovenskega tabora je v nedeljo, 16. oktobra, Medobčinsko društvo invalidov Žalec uspešno izpeljalo že 18. dobrodelni koncert Človek – človeku, ki je znova navdušil in pokazal, da je to prireditev, ki se je usidrala v zavest mnogih, ki so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim. Prireditev v žalskem domu kulture bi morala biti že jubilejna, dvajseta, če ne bi bilo koronavirusa. Klicu pomoči se je odzvalo veliko ljudi, ki so prišli na koncert, pa tudi nekaj donatorjev. V prvi vrsti so se temu klicu odzvali tudi vsi izvajalci programa, ki so se povsem odpovedali honorarju in tudi potnim stroškom. Zbrani denar od vstopnine in donacij bodo po poplačilu organizacijskih stroškov tokrat namenili za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki, saj je vse več takšnih, ki se ob vse večji draginji težko preživljajo. Dobrodelni glasbeni dogodek je z uvodnim nagovorom odprl predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Marijan Turičnik. V njem je na kratko predstavil delovanje MDI Žalec, ki deluje že 52 let in v katerega so vključeni invalidi in podporniki društva iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Ob tem je izpostavil tudi, da sta v zadnjih letih že dve občini, Žalec in Prebold, pridobili listino Zveze delovnih invalidov Slovenije »občina po meri invalidov«, letos decembra pa bo to listino prejela tudi Občina Polzela. Za vse to gre velika zasluga letos umrlemu predsedniku MDI Žalec Janezu Megliču, v njegov spomin pa je bil tudi ta koncert. V ta namen so bili na koncert povabljeni tudi vsi njegovi najbližji, žena, hčerka, vnukinja in ostali sorodniki. Na koncertu so nastopili učenci glasbene šole Risto Savin Žalec, kantavtor Adi Smolar, Mešani pevski zbor MDI Žalec, mlad pianist Urh Štrakl, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, citrarka Tanja Zajc Zupan in pevski zbor Štore, ansambel Tapravi trije, ansambel Okajeni muzikantje, ansambel Zeme, ansambel Klateži, ansambel Vera in Originali ter ansambel Mira Klinca, ki je ob koncu zaigral skladbo, posvečeno Janezu Megliču. Prireditev je povezovala Urška Majcen. Obletnici so prisostvovali številni gostje. slovenskega tabora povabila moderator prireditve Boštjan Romih in dr. Andreja Čerenak z IHPS. Raziskovalno delo IHPS je organizirano v raziskovalni skupini za rastline, tla in okolje, ki je vodena v evidenci Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Usmerjeno je na področja rastlin, tal, okolja, varstva rastlin, agrokemije in pivovarstva. Vsa ta področja se medsebojno dopolnjujejo. Na področju raziskav v hmeljarstvu je glavna naloga inštituta žlahtnjenje sort hmelja, ki so prilagojene domačemu okolju. Direktor Inštituta za hmeljarstvo Bojan Cizej je poudaril, da se je skozi leta inštitut razvil v vzorčen primer prenosa znanja in raziskav, ki so ciljno naravnane. Rezultati inštituta v zadnjih nekaj desetletij se kažejo tudi v tem, da je vedno manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev: »Hmelj se sicer že mnogo let prideluje po sistemu integrirane pridelave. V zadnjih nekaj letih smo za polovico zmanjšali porabo teh sredstev,« je povedal Cizej. Inštitut sicer svetovno in evropsko znanje prenaša v Slovenijo. Je član različnih komisij, odborov, med drugim Ekonomske komisije Svetovne hmeljarske organizacije IHGC in Združenja tretje mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko, ter na peto mesto na svetu, še za ZDA in Kitajsko (od več kot 20 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah). Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je dejala, da ministrstvo prepozna inštitut kot strateškega partnerja, ki deluje uspešno, in poudarila njegovo pomembnost v današnjih časih: »Časi, ki so pred nami, niso najboljši, strokovno znanje in raziskovalne dejavnosti so še kako pomembni, da se bomo lahko prilagodili časom, ki prihajajo.« Roman Žveglič, predsednik KGZS, je poudaril, da je hmeljarstvo edina panoga v Sloveniji, ki ima svoj inštitut. Po njegovem mnenju je najpomembnejša vloga inštituta prenos znanja: »Znanje je vedno tisto, ki je vodilo k napredku. To je treba prenesti do uporabnika, do kmeta. Naloga Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je, da takšen način prenosa znanja, kot ga vidimo v hmeljarstvu, prenesemo na ostale panoge.« Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 odstotek njivskih površin. V Sloveniji pridelamo skupno v povprečju od 2.000 do 2.500 ton hmelja letno, pri čemer izvozimo 99 odstotkov pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic. Župan Občine Žalec Janko Kos je ob pohvalah glede sodelovanja z IHPS, ki vari tudi domače pivo Kukec, izpostavil tudi potrebo po tem, da bi imela v tako pomembni in za prestolnico hmelja ključni inštituciji kakšnega predstavnika tudi lokalna skupnost, direktor Bojan Cizej pa je ob pogledu v prihodnost obljubil tudi razmislek o tej pobudi. IHPS je ob jubileju izdal tudi jubilejni časopis Hmeljar. Ansambel Mira Klinca je posebno skladbo namenil spominu na Janeza Megliča. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2022 7 Voda ponovno čista D. N., T. T., L. K. Oktobrsko dogajanje v zvezi s prisotnostjo bakterij in norovirusa je opozorilo na ranljivost vodovodnih sistemov. Župan Občine Žalec Janko Kos je bil sklicatelj prve izredne seje v Žalcu in bil tudi prvi govoroec sveta ustanoviteljev JKP Žalec. Javno komunalno podjetje Žalec je prejšnji teden, 18. oktobra, v krajih, ki so vezani na vodovodni sistem Šempeter, to je v Matkah, Šeščah, Sv. Lovrencu, Šempetru, Spodnjih in Zgornjih Grušovljah ter na Ločici ob Savinji, dokončno preklicalo ukrep prekuhavanja pitne vode, potem ko so mikrobiološke analize in analize na prisotnost norovirusa v pitni vodi, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pokazale, da je voda zdravstveno ustrezna in primerna za uživanje. Voda onesnažena od začetka oktobra Ukrep prekuhavanja je trajal 15 dni. Začelo se je v ponedeljek, 3. oktobra, ko so Javno komunalno podjetje Žalec o tem, da je zaradi prebavnih motenj doma ostalo večje število otrok, obvestili iz Vrtca Šempeter. Medtem so začeli poročati tudi o izostanku več otrok v OŠ Šempeter in o naraščanju števila tistih, ki so zaradi hudih prebavnih motenj poiskali pomoč v Splošni bolnišnici Celje. JKP je preveril stanje takoj po prvem obvestilu v ponedeljek in ugotovil, da je na vodnem viru v Matkah, ki napaja vodovod Šempeter, prišlo do tehnične okvare na sistemu za pripravo pitne vode. Napako so identificirali in jo takoj odpravili, še prej pa pooblaščenem laboratoriju NLZOH naročili obširno analizo vode. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je že 3. oktobra vzel vzorce vode na treh lokacijah, naslednji dan še dodatne vzorce in najprej ugotovil, da so v prvih odvzetih vzorcih bakterije fekalnega izvora (enterokoki, escherichia coli, koliformne bakterije), tri dni po tem pa teh niso več našli, zaznali pa so prisotnost norovirusa (pri bolnikih v celjski bolnišnici so namreč zaznali okužbo s tem zelo nalezljivim virusom), kar je upravljalce vodovoda presenetilo. Takrat je direktor mag. Janez Primožič povedal: »Pojava norovirusa v vodovodnem omrežju ne pomnimo. S tem imamo širši zdravstveni problem, ki zahteva ukrepanje in sodelovanje zdravstvene stroke. Od NIJZ in Nacionalnega laboratorija pričakujemo in zahtevamo takojšnje usmeritve pri nadaljnjih ukrepih. Pojavil se je virus, ki je deset do stokrat manjši od bakterij. Ta virus in na splošno virusi pa niso moremo izključiti možnosti, da je dogodek posledica nenamernega ali namernega kaznivega ravnanja, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za zdravje ljudi in možne posledice na zdravje uporabnikov take vode, smo zaradi suma kaznivega dejanja smo podali prijavo policiji.« Z nacionalnim laboratorijem so se dogovorili, da so ponavljali teste na norovirus, ker pa takšni testi lahko trajajo tudi do pet dni, se je podaljšal čas veljavnosti ukrepa obveznega prekuhavanja vode. Natančnejša navodila je vendarle pripravil tudi NIJZ in določil, da se voda prekuhava ne le za pitje, ampak tudi za umivanje živil in umivanje dojenčkov, občutljivih oseb in umivanje obraza, kjer obstaja nevarnost, da pride okužena vodo v telo. JKP Žalec je medtem organiziral dostavo pitne vode na ogroženih lokacijah s cisternami. Na izredni seji v Žalcu so bili prisotni vsi spodnjesavinjski župani. plačila komunalnih storitev v celoti. Tudi preboldski svetniki so zahtevali zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo v času kontaminiranega vodovoda, tako kot tudi v drugih občinah. Svet ustanoviteljev zavrnil odstop direktorja Sveta ustanoviteljev JKP Žalec, ki ga sestavljajo župani vseh 6 občin soustanoviteljic podjetja, se je na izredni seji 11. oktobra seznanil z ustnim poročilom notranje revizije anja in HACCP načrt za predmetni vodni vir. Naložili so tudi, da JKP Žalec do konca leta pripravi načrt za učinkovitejšo organizacijo poslovanja podjetja. Svet ustanoviteljev je sicer soglasno zavrnil ponujen odstop mag. Janeza Primožiča z mesta direktorja JKP Žalec. Območje vodovodnega sistema Šempeter je za sedaj ponovno čisto, spremljali pa bomo, kako se bodo izvajali ukrepi, da se kaj takega v prihodnje ne bi moglo več pripetiti. Izredne seje v Žalcu, Preboldu in na Polzeli V občinah Žalec (7. 10.), Polzela (10. 10.) in Prebold (13. 10) so bile sklicane tudi izredne seje občinskih svetov, kjer je o nastali situaciji poročal direktor JKP mag. Janez Primožič in odgovarjal tudi na številna vprašanja razočaranih občanov, svetnikov, poslancev, na vsaki seji pa se je najprej opravičil uporabnikom za nastalo situacijo. JKP so med drugim očitali prepozno obveščanje Z izredne seje polzelskega občinskega sveta, ki je tokrat potekal v gradu Komenda. Mag. Janez Primožič na seznamu analiz, ki jih komunalno podjetje v skladu s pravili redno opravlja v vodnih sistemih.« JKP Žalec je medtem opravil interni nadzor v podjetju in kot so takrat povedali: »Ker še vedno ne Na osnovi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17) navajamo nekaj pravil: Od 15. novembra do 1. marca je prepovedano gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih (izjemoma se lahko obdobje skrajša na 15. februar, kadar pripravljamo zemljišče za setev jarih žit, trav, travno-deteljnih mešanic); Od 1. decembra do 15. februarja je gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom na njivah. In še: Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, je do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedan v razdalji 100 m od tega objekta. Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim. Dr. Alenka Trop Skaza uporabnikov pitne vode iz vodovoda Šempeter. Izredne seje občinskega sveta na Polzeli so se poleg svetnikov udeležili tudi predstavniki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poslanec v DZ Aleš Rezar (ki je bil prisoten tudi v Žalcu) in drugi. Predstojnica celjskega NIJZ prim. dr. Alenka Trop Skaza je na izredni seji povedala, da so norovirusi eni najbolj kužnih virusov, ki se prenaša preko kontaminirane hrane, vode in površin ter preko direktnega in indirektnega stika med ljudmi. Zato je tako pomembno pravilno umivanje rok in rokovanje s kontaminiranimi površinami. Na preboldski seji so v zvezi z nastalimi razmerami sprejeli tudi 4 sklepe: da mora JKP Žalec takoj pristopiti k izboljšanju načina obveščanja prebivalcev, da se natančno določi kontaminirano območje ter se v Sv. Lovrencu takoj namesti nov ventil na vodovodnih ceveh in hkrati poišče in sanira star ventil (kar je bil med drugim predmet razprave na tej seji). Prav tako so sprejeli sklep, da se odjemalce na ogroženih območjih oprosti v JKP Žalec, ki je ugotovila, da je prišlo do onesnaženja vodnega vira Matke z bakterijami fekalnega izvora in da poteka kriminalistična preiskava. JKP Žalec je naložil, da se kakovost vode na vsakem vodovodnem sistemu kontrolira vsakodnevno, da se do preklica ukrepa prekuhavanja pitne vode odjemalcem nudi dostava neoporečne pitne vode, da se izboljša sistem obveščanja uporabnikov, da se v enem tednu izvede izboljšava sistema tehničnega alarmiranja javljanja okvar in kontrole nad delovanjem in da se izdela nova ocena tveg- V Šempetru zbor krajanov Župan Občine Žalec je za danes, 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter sklical zbor krajanov Krajevne skupnosti Šempeter na temo onesnaženja in stanja vodnega vira Matke. Na zboru bodo predstavili načrtovane ukrepe za nemoteno delovanje vodovodnega sistema Šempeter, občane pa bodo seznanili tudi z ugotovitvami NIJZ in NLZOH. SPLETNA TRGOVINA • 24-urni dostop • Preglednost in enostavnost • Varno nakupovanje • Posebne ugodnosti www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! OSREDNJE TEME 8 ŠT. 10 I oktober 2022 Tudi novembra na volišča L. KOLAR 20. novembra nas čakajo že tretje letošnje volitve – redne volitve v občinske svete in volitve županov, v primeru 2. kroga volitev županov pa nas volitve čakajo tudi 4. decembra. Uradna volilna kampanja zanje se je začela minuli četrtek, 20. oktobra, ko se je iztekel tudi rok za vložitev kandidatur pri občinskih volilnih komisijah. Te lahko potrjene kandidature za župane in svetnike javno objavijo do 4. novembra. Najpozneje 9. novembra morajo občinskim volilnim komisijam sporočiti svojo željo glasovanja po pošti na območju Republike Slovenije invalidi, ki morajo ob tem predložiti odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo Državni volilni komisiji skupaj z omenjenim dokazilom. Glasovanje po pošti potem velja do preklica. Rok za glasovanje po pošti, 9. november, pa velja tudi za volivce, ki so v priporu ali prestajajo kazen v zavodu za prestajanje kazni, so v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo. Po pošti lahko glasujejo tudi volivci, ki jim je bila odrejena izolacija zaradi SARS-CoV-2, ki o tem predložijo dokazilo. Glasovanja po pošti iz tujine (ali glasovanja na konzularnih predstavništvih), kot veljajo na primer za državnozborske volitve, Zakon o lokalnih volitvah ne omogoča. Predčasno glasovanje na tokratnih lokalnih volitvah bo možno 15., 16. in 17. novembra. Do 16. novembra, torej najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, pa lahko svojo željo glasovanja na domu občinski volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik, sporočijo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču. Volilna kampanja se bo zaključila 24 ur pred začetkom glasovanja, torej 18. novembra opolnoči. Volilni dan je torej 20. novembra, rezultate glasovanja o kandidatih za župane pa bomo uradno izvedeli naslednji dan, neuradno najbrž še prej. Če noben kandidat za župana ne bo dobil večine glasov, bo drugi krog volitev 4. decembra. V terminih lokalnih volitev potekajo tudi volitve v svete krajevnih, vaških, mestnih in četrtnih skupnosti, zanje pa veljajo enaki roki. Volilna konferenca Socialnih demokratov D. N. Kdo so kandidati na lokalnih volitvah? L. K. V Občini Tabor bodo volivci tudi v naslednjih štirih letih imeli za župana Marka Semprimožnika, ki je edini kandidat na volitvah 20. novembra. Med največ kandidati za župansko funkcijo se bodo po neuradnih informacijah v spodnjesavinjskih občinah lahko odločali na Polzeli, kjer bo kandidatov kar pet. Med zgolj dvema kandidatoma bodo izbirali v Občini Prebold. V Žalcu bodo volivci lahko izbirali med štirimi kandidati, na Vranskem pa med tremi. Spodaj navajamo podatke o vloženih kandidaturah za lokalne volitve, za katere smo do zaključka redakcije (v ponedeljek, 24. oktobra) uspeli pridobiti podatke ali pa so nam jih organizatorji volilnih kampanj posredovali sami. Postopek preizkusa zakonitosti vloženih kandidatur namreč poteka vse do 30. oktobra. Najpozneje 4. novembra morajo občinske volilne komisije vse potrjene kandidature tudi javno objaviti. Navajamo sezname po abecednem vrstnem redu. OBČINA ŽALEC Kandidat za župana (v oklepaju predlagatelji): Blaž Kolar, Podvin (Gibanje Svoboda) Janko Kos, Ložnica pri Žalcu (Socialni demokrati) Matjaž Krk, Griže (Lista za mesto in podeželje) Srečko Lednik, Ponikva (SDS) V Žalcu volijo 27 članov občinskega sveta; do zaključka redakcije smo nam vložene liste kandidatov za svetniška mesta OS Žalec potrdili: Gibanje Svoboda, Lista za mesto in podeželje (Matjaž Krk), Slovenska demokratska stranka (SDS) in Socialni demokrati (SD). OBČINA BRASLOVČE Kandidat za župana: Tomaž Žohar (Tomaž Žohar in skupina volivcev) Janko Pirnat (Milan Košenina in skupina volivcev) 5 list kandidatov za volitve 15 članov občinskega sveta: Neodvisna lista Tomaža Žoharja – Ker se da, Slovenska demokratska stranka, Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka OBČINA POLZELA Skupinska slika delegatk in delegatov, ki so potrjevali kandidatne liste in kandidate za župane. V soboto, 15.oktobra, je v Preboldu potekala volilna konferenca območne organizacije Socialnih demokratov (SD), ki jo od letošnjega leta vodi mag. Marko Repnik, sicer tudi podžupan Občine Prebold. Na volilni konferenci so delegatke in delegati potrjevali kandidatne liste in kandidate za župane na prihajajočih lokalnih volitvah, ki bodo v soboto, 11. novembra 2022. Potrdili so liste za občinske svete občin Žalec, Prebold, Braslovče, Polzela in Vransko ter tri kandidate za župane. Za Občino Prebold so za kandidata za župana potrdili aktualnega podžupana mag. Marka Repnika, v Žalcu bo ponovno kandidiral aktualni župan Janko Kos, na Polzeli pa Anton Kanduti. Tomaž Žohar – Ker se da 8 list za volitve članov občinskega sveta: Gibanje Svoboda, DADA – Lista Dragice Sternad Pražnikar, NLER – Nestrankarska lista za enakomeren razvoj, Gibanje ZA Občino Polzela – Lista Jožeta Kužnika, Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Dobra država, Slovenska demokratska stranka – SDS OBČINA PREBOLD T. TAVČAR Na zadnji dan, ko so se še lahko vlagale kandidature za župana in liste občinskih svetov, je svojo ponovno kandidaturo napovedal dosedanji župan Občine Braslovče mag. Tomaž Žohar, in sicer na Neodvisni listi Tomaž Žohar – Ker se da. V avli Doma kulture v Braslovčah je na tiskovni konferenci predstavil Kandidat za župana: Aleš Goršak, Založe (Dobra država) Anton Kanduti, Polzela (Socialni demokrati) Bojana Kralj Kos, Ločica ob Savinji (Matjaž Dedič in skupina volivcev, podpora Gibanje Svoboda) Jože Kužnik, Andraž nad Polzelo (Dušan Pungartnik in skupina volivcev) mag. Dragica Sternad Pražnikar, Polzela (mag. Boštjan Pražnikar in skupina volivcev) program, ki ga je pripravil skupaj s kandidatkami in kandidati, ki kandidirajo za člane občinskega sveta na Neodvisni listi Tomaža Žoharja – Ker se da. Ponosen je, da jim je v tem mandatu na številnih področjih uspelo preseči program, ki so si ga zastavili pred dobrimi štirimi leti. Vse to pa seveda ne bi šlo brez odlične S tiskovne konference v avli Doma kulture v Braslovčah občinske uprave, pozitivne energije in pa tvornega sodelovanja občinskega sveta, je povedal Tomaž Žohar. Tudi tokratni program za obdobje 2022–2026 je s številnimi konkretnimi projekti še bolj ambiciozno zastavljen in namenja enakomerno porazdelitev sredstev med vsemi 22 kraji, različnimi panogami in nenazadnje med vsemi generacijami. Ljudje in njihove potrebe so tudi v tokratnem programu na prvem mestu. Zato nameravajo v naslednjem mandatu še povečati vpliv participativnega proračuna. Do sedaj so na to vplivali krajevni odbori, v bodoče pa bo lahko vsak občan pripravil svoj predlog idejnega projekta, s katerim se bo prijavil na razpis. Zunanja strokovna komisija se bo na podlagi že prej izdelanih kriterijev odločila za tiste najboljše predloge, ki jih bo realizirala lokalna skupnost. Kandidat za župana Občine Braslovče je ob tej priložnosti predstavil še svojo listo, s katero bodo polno zastopani v vseh treh volilnih okrajih v Občini Braslovče. Kandidat za župana: Marjan Golavšek (neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev) mag. Marko Repnik (SD) 7 list kandidatov za 15 mest članov občinskega sveta OBČINA VRANSKO Kandidat za župana: Nataša Juhart, Brode (Nova Slovenija – Krščanski demokrati – NSi) Arnold Marko, Prapreče (Vid Križnik in skupina volivcev) Florijan Rupnik, Zaplanina (Slovenska demokratska stranka – SDS) 34 kandidatur za 9 svetniških mest (10 Gibanje Svoboda, 11 Slovenska demokratska stranka, 11 Nova Slovenija – Krščanski demokrati, 1 SD, 1 Tilen Šmigoc in skupina volivcev v 9 volilnih enotah) OBČINA TABOR Kandidat za župana: Marko Semprimožnik (Urša Semprimožnik in skupina volivcev) 18 kandidatur za 7 svetniških mest (7 Slovenska ljudska stranka, 5 Slovenska demokratska stranka, 4 Nova Slovenija – Krščanski demokrati, 1 Mojca Hrastnik in skupina volivcev, 1 Tomaž Petrič in skupina volivcev v 7 volilnih enotah) OSREDNJE TEME ŠT. 10 I oktober 2022 Župan za četrti mandat L. KOLAR Cilj je 14 svetniških mest v 27-članskem občinskem svetu Občine Žalec. Žalski župan Janko Kos je kandidaturo za svoj četrti mandat napovedal 18. oktobra, prvi med štirimi kandidati, ki so vložili kandidature za to mesto. Na novinarski konferenci v prostorih Centra Golding oz. nekdanjega Hotela Žalec mu je podporo izrazil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. V duhovitem slogu je novinarsko konferenco vodil Peter Kavčič in Janko Kos je povedal, da ko slišimo glas komentatorja Petra Kavčiča, pomislimo na dobre rezultate in zmagovalce. V tem duhu je poudaril, da se mu zdi zelo pomembno, da se je Občina Žalec v preteklih treh mandatih razvijala uravnoteženo na vseh področjih – na gospodarskem, negospodarskem in socialnem področju. Kot predpogoj za razvoj negospodarskega in socialnega področja pa je izpostavil spodbudne pogoje za razvoj gospodarstva s kar 22 poslovnimi conami v občini. Minister Matjaž Han je pospremil kandidaturo strankarskega kolega Janka Kosa rekoč, da se je Žalec v zadnjih tridesetih letih vidno razvil v res lepo mesto, k temu pa je v svojih treh mandatih bistveno prispeval Janko Kos. Še posebej ga veseli, da so v Žalcu vzpostavili spodbudne pogoje za gospodarsko z velikim razvojem poslovnih con in da je občina postala Naročnik oglas: Ksenija Rozman za Listo Ksenije Rozman Matjaž Han, Janko Kos in Peter Kavčič ob predstavitvi četrte kandidature za župana gospodarstvu prijazna. Janko Kos je kot posebej pomembno izpostavil, da je ves čas svoje politične kariere zvest isti stranki in da je bil vedno socialni demokrat. Pri viziji razvoja v morebitnem četrtem mandatu pa je povedal, da želi nadaljevati enako delo kot do zdaj in še: »Lotili se bomo ureditve obrtne cone v Zaloški Gorici na območju nekdanje farme Hmezad kmetijstva. Končali bomo širitev obrtne cone v Arnovskem gozdu. Gradimo nov vrtec na obrobju Žalca. Pripravljamo se na gradnjo oskrbovanih stanovanj. Projektiramo vrtec na Ponikvi. Zavzemamo se za lekarno v Šempetru. Želimo uvesti participativni proračun, kar pomeni večjo neposredno vključenost ljudi na lokalnem nivoju v proračun, in Žalcu nadeti status mestne občine ...« Dodal je, da je pri tem zelo pomembno, da ne zapostavijo nikogar. Obljubil je, da bo v četrtem mandatu poskrbel tudi za še boljše obveščanje javnosti. Na novinarski konferenci so predstavili tudi kandidatno listo za člane občinskega sveta Občine Žalec, ki šteje 27 imen, med njimi 10 dosedanjih svetnic in svetnikov, pri čemer so poudarili, da so si za cilj na letošnjih lokalnih volitvah postavili 14 svetniških mest v 27-članskem občinskem svetu Občine Žalec. 9 Kandidat Svobode v Žalcu BINA PLAZNIK V prostorih Mladinskega centra v Žalcu se je 22. oktobra predstavil kandidat za žalskega župana na prihajajočih lokalnih volitvah Blaž Kolar, ki ga je podprlo Gibanje Svoboda. Od leve: Matjaž Omladič, Blaž Kolar, Urška Klakočar Zupančič in Aleš Rezar Zbrane je nagovorila tudi predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič. Predstavitev je vodil Matjaž Omladič, podporo kandidatu pa sta prišla izrazit tudi poslanca Gibanja Svoboda v državnem zboru Aleš Rezar in Dean Premik. Urška Klakočar Zupančič je izrazila veselje ob povabilu v Žalec ter med drugim naštela vrednote in načela Gibanja Svoboda, ki jih je označila kot splošna demokratična civilizacijska načela: demokratičnost, ustavnost, zakonitost, vključevanje, spoštovanje, mir, prijaznost drug do drugega, dobro socialno in ekonomsko politiko, skrb za okolje, spoštovanje vseh treh vej oblasti … Gre za stranko, ki si prizadeva za demokratično in moderno državo. Spomnila je, da je Gibanje Svoboda nastalo zato, ker so tisti, ki so se zbrali, želeli, da Slovenija ne krene še dlje od tiste države, ki smo jo začrtali, ko smo postali samostojni. Skratka, da bi vsi zadovoljno in kolikor je le mogoče srečno živeli. Blaž Kolar se je med drugim zahvalil za podporo in potrditev za kandidata za župana žalske občine. Predstavil je program, ki obsega tri glavna področja: dodatno subvencioniranje vrtcev in sofinanciranje oskrbe starostnikov, soodločanje občank in občanov pri porabi proračunskih sredstev ter obnovo komunalne in prometne ter nadgradnjo športne infrastrukture v Občini Žalec. Predstavil je tudi listo kandidatov za občinske svetnike Občine Žalec, ki obsega 11 kandidatk ter 11 kandidatov. Isti dan ob kasnejši uri so organizirali srečanje tudi na Gradu Komenda na Polzeli, kjer je Gibanje Svoboda podprlo kandidatko za županjo na Nestrankarske liste za enakomerni razvoj Bojano Kralj Kos. Predstavniki Gibanja Svoboda, poslanca Dean Premik in Aleš Rezar ter predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič so na Gradu Komenda izrazili podporo nestrankarski kandidatki za županjo Bojani Kralj Kos. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2022 Sekaško tekmovanje in hišni sejem D. NARAGLAV Na tretjo oktobrsko soboto so se lastniki gozdov Slovenije že šestič zapored preizkusili v veščinah dela z motorno žago. Po treh letih premora so predstavniki več plati gozdarstva – od izdelovalca in trgovca z opremo do profesionalnih gozdnih delavcev in lastnikov gozdov – ponovno združili moči, da bi lokalni in vseslovenski javnosti predstavili številne spretnosti, ki gozdarjem pomagajo, da svoje delo opravljajo varno, zanesljivo in učinkovito. Razširjeno sekaško tekmovanje in hišni sejem Uniforest so skupno organizirali podjetje Uniforest, Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline in Zavod za gozdove Slovenije – območna enota Celje. Zmagovalno lovoriko sekaškega tekmovanja v konkurenci lastnikov gozdov RS je osvojil Klemen Mazej, ki je za nagrado prejel hidravlični traktorski plato Gibon 200-125H podjetja Uniforest. Osmo tekmovanje lastnikov gozdov in šesto za lovoriko Uniforest je v goste privabilo kar 48 tekmovalcev, od tega 10 ekip iz osmih društev: Lisjak, Dravinja Hudinja, Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, Tisa Logarska dolina, Gornji Grad, Šaleška dolina, Ob Kolpi in Lamini ter Sopota Laško. Poleg tekmovalcev v konkurenci lastnikov gozdov so nastopili še drugi tekmovalci izven konkurence in poskrbeli za še bolj atraktivno tekmovanje. Med njimi so bili tudi tekmovalci, ki so postali državni prvaki konec septembra v Kočevju: Janez Meden, Zmagovalci izven konkurence z direktorjem Dragom Pintarjem Žiga Švigelj in Blaž Jurjavčič. Skupaj je izven konkurence tekmovalo 17 tekmovalcev in ena tekmovalka Taja Špeh. Vsi udeleženci so se pomerili v disciplinah, ki jih predvideva splošno veljaven pravilnik tekmovanja lastnikov gozdov RS v veščinah dela z motorno žago. To so: menjava verige in obračanje letve; kombiniran rez; precizen rez; zasek in podžagovanje; podiranje na balon in kleščenje, ki je še posebno atraktivno in zanimivo za gledalce. Zmagovalec Klemen Mazej in njegova ekipa Za pravilnost točkovanja je skrbelo 25 sodnikov iz območne enote Celje, območne enote Nazarje, območne enote Murska Sobota, območne enote Brežice in območne enote Postojna. Poleg tekmovalcev, sodnikov in pomočnikov so se dogodka udeležili tudi častni gostje: Jože Mori – predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, Marjan Hren – predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Aleksander Ratajc – vodja območne enote Celje Zavoda za gozdove RS, Rok Sedminek – podpredsednik Društva lastnikov gozdov in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Zmagovalec v skupnem seštevku posamično v konkurenci je postal Klemen Mazej, na drugo mesto se je uvrstil Marko Jelšnik, tretji pa je bil Dani Avbreht. Po številu zbranih Obnovili električno napeljavo D. NARAGLAV Vrednost investicije je okrog 100.000 evrov, z njo pa bodo racionalizirali tudi porabo električne energije in zmanjšali škodljiv vpliv svetlobe na kapnike. V Turističnem društvu Šempeter so se letos v Jami Pekel lotili tehnično in tudi finančno zelo zahtevnega projekta, ki se bo zaključil do konca tega meseca ob koncu redne sezone, ko bo jama zaprla svoja vrata. Najavljene organizirane skupine si jo bodo sicer lahko ogledale tudi po tem datumu. Posodabljanje električne napeljave v jami in velik del že opravljenega dela so v Turističnem društvu Šempeter proslavili s prijetnim dogodkom, s katerim so obeležili tudi 50-letnico prve elektrifikacije jame in odprtje jame za turistični obisk. Dogodek je bil načrtovan v sklopu vsakoletne prireditve Pozdrav jeseni, ki pa je bila zaradi slabega vremena odpovedana. Ni pa odpadla jubilejna slovesnost, ki se je odvijala v jami. S kulturnim programom so jo obogatili učenci OŠ Šempeter, z nagovori pa poleg predsednice društva Ivice Čretnik še nekateri gostje. Po besedah Ivice Čretnik je obnova električne napeljave, ki vključuje celovito zamenjavo električne napeljave vključno z novimi svetili, zelo pomembna za nadaljnji razvoj tega turističnega bisera. Ob tem se je zahvalila vsem donatorjem, Občini Žalec in vsem tistim, ki so in še sodelujejo pri tem projektu, ter tudi jamarskemu društvu Črni galeb iz Prebolda, katerega ustanovitev je tesno povezana z odkritjem zgornje etaže jame leta 1969 in posledično tudi z odprtjem jame za turistični ogled. V jami med nagovorom predsednice Ivice Čretnik, ob njej glavni izvajalec projekta Zvone Arčon Zahteven projekt zamenjave svetil je pripravil Zvone Arčon iz Nove Gorice, ki ima za sabo že več podobnih projektov v slovenskih turističnih jamah. V jamo poleg električnih vodov polagajo tudi optična vlakna, ki bodo namenjena vzpostavitvi komunikacije z zunanjostjo. Na nujnost ureditve razsvetljave so več let opozarjali tudi na Zavodu za varstvo narave. Po besedah Ljudmile Strahovnik iz celjske enote se namreč v jamah, ki so osvetljene, začne razvijati tako imenovana lučna flora, ki se nalaga na kapnikih in jim preprečuje nadaljnjo rast. Z novo osvetlitvijo se bo vpliv svetlobe bistveno zmanjšal, poleg tega pa bo za obiskovalce jama postala še bolj zanimiva. Za okoli 70 odstotkov se bo zmanjšala tudi poraba energije, kar je v teh časih energetske krize in draginje še toliko pomembnejše. O pomenu investicije sta spregovorila še predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in župan Janko Kos, ob tem pa izrekla vse čestitke turističnemu društvu in predsednici za uresničitev tega projekta, ki je vreden preko 100.000 evrov. Po uradnem odprtju, ki so ga z baklami popestrili trije preboldski jamarji, je sledil še ogled jame. Z novo razsvetljavo bo jama razkrila tudi kakšno do sedaj še neopaženo lepoto tega kraškega bisera, ki ga letno obišče okoli 12 tisoč obiskovalcev. Tekmovanje v kleščenju je najbolj dinamično. točk jim od četrtega mesta dalje sledijo: Miha Kaker, Uroš Šustar, Aleksander Bobovnik, Ivan Praznik, Tomaž Mernik, Mihael Brlec, Jernej Goličnik, Martin Medved, Mirko Komprej, Peter Ločnikar, Jernej Doler, Roman Trogar, Rok Švegelj, Peter Mikek, Franc Blagotinšek, Matej Stropnik, Anže Rifel, Stanislav Bobovnik, Ernest Mikek in Janez Kovše. Največ točk je na tekmovanju osvojila ekipa Duseti Šoštanj, v kateri je bil tudi zmagovalec posamezno Klemen Mazej, druga je bila ekipa Gornji Grad, tretja pa ekipa OE Slovenj Gradec. Med tekmovalci izven konkurence je zmagal aktualni državni prvak Janez Meden, na drugo mesto se je uvrstil državni podprvak Žiga Švigelj, na tretje pa Matija Oblak. Kot edina ženska pa je brez konkurence pokal in nagrado osvojila Taja Špeh, ki je kasneje med vsemi tekmovalci izžrebala tudi dobitnika posebne nagrade, ki je prejel motorno žago Husqvarna. Varnost na prvem mestu Varnost je prva, pravi trajnostna strategija v podjetju Uniforest, ki ji sledijo od leta 2020. Poleg razvoja, oblikovanja in izdelave varnih in uporabniku prijaznih strojev je med dolgoročnimi trajnostnimi cilji tudi poudarek na ozaveščanju gozdnih delavcev o varnem delu. Zato so na letošnji hišni sejem povabili tudi strokovnjake Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Profesorja Gregor Češarek in Janez Horvat sta gledalcem v okviru demonstracije vzrokov za nesreče in preprečevanja nesreč predstavila pomen varnega dela in OVO z motorno žago ter delo z vitlom. Podjetje Uniforest vsako leto predstavi nove stroje in tudi letošnje ni bilo izjema. Poleg tekmovanja so si obiskovalci lahko ogledali demo prikaz delovanja strojev podjetja Uniforest ter tudi demo prikaz delovanja strojev sopokrovitelja, podjetja Profi Kmet, ki je na lokacijo pripeljal svojo gozdarsko prikolico. Zadnja tri leta je podjetje Uniforest ne le povečalo skladiščne kapacitete in nadgradilo proizvodne procese z digitalizacijo ter elementi vitke proizvodnje, ampak tudi razvilo nove stroje ter izboljšave na obstoječih. Najbolj prepoznaven stroj tega leta je TITAN 53/40 PREMIUM, rezalno-cepilni stroj velike delovne kapacitete s številnimi patentiranimi rešitvami za varno, ergonomsko in učinkovito delo. In kaj je o letošnjem tekmovanju in sejmu povedal direktor podjetja Drago Pinter? »Od zadnjega hišnega sejma in sekaškega tekmovanja so minila že tri leta. Zato mi je v še večje zadovoljstvo, da se nas je letos zbralo tako lepo število in da smo skupaj obeležili ta naš lokalni gozdarski praznik. Verjamem, da je vsak obiskovalec našel kaj zanimivega in da je bilo na voljo dovolj raznolikega dogajanja za vse. Hvaležen sem vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega dogodka; sekačem, sodnikom, demonstratorjem, predvsem pa zaposlenim, ki so srce našega podjetja in seveda razlog, da takšne organizacijsko zahtevne projekte sploh lahko izpeljemo. Vsem udeležencem tekmovanja želim varno in uspešno delo v gozdu ter na tekmovališčih in se veselim našega naslednjega srečanja.« HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2022 11 Najboljši med invalidskimi podjetji Mlekarna gostila mlekarje T. T. ARHIV SICO T. T., L. K. Podjetje Sico je prejelo nagrado za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2021. Podjetje Sico iz Arje vasi, ki je imelo konec leta 2021 med 62 zaposlenimi kar polovico invalidov, je v sklopu Javnega natečaja za podelitev letnih nagrad za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2021 zmagalo v skupini invalidskih podjetij in na tradicionalnih dnevih poklicne in zaposlitvene rehabilitacije (REHA dnevih) prejelo letno nagrado. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je aprila na spletni strani objavilo Javni natečaj za podelitev letnih nagrad za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2021. Na natečaj je v roku prispelo 17 predlogov za posamične skupine: organizacije (zavod, ustanova, društvo), mikro in male družbe, srednje družbe, velike družbe, invalidska podjetja in zaposlitvene centre. V skupini invalidska podjetja je razpisne pogoje izpolnjevalo invalidsko podjetje Sico, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. Podjetje Sico je bilo ustanovljeno leta 1994 pod imenom SIP SICO kot hčerinska družba podjetja SIP, d. d., v letu 2004 pa se je privatiziralo ter preimenovalo v SICO, d. o. o. V svojih več kot 25 letih poslovanja so uspeli pridobiti status uglednega poslovnega partnerja, medtem ko imajo status invalidskega podjetja že vse od začetka delovanja. Uspešno in redno sodelujejo z različnimi ustanovami, Mlekarna Celeia je 24. septembra gostila tradicionalno vseslovensko srečanje mlekarjev, ki se ga je udeležilo 65 mlekarjev iz domače mlekarne, Pomurskih Mlekarn, Mlekarne Planika, Ljubljanskih mlekarn in Inštituta za mlekarstvo Nagrajenci; direktor podjetja Sico Marjan Volpe je drugi z leve, poleg njega na desni pa strokovna sodelavka za kadre Ariana Volpe. ki delajo na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije invalidov, od regijskih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije do regijske enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako že vrsto let aktivno sodelujejo z različnimi invalidskimi organizacijami, predvsem z zagotavljanjem denarnih sredstev ter ostalih donacij, pohvalijo pa se lahko tudi s tem, da so uradni sponzor slovenske ekipe v sedeči odbojki. Podjetje Sico je imelo konec leta 2021 skupaj 62 zaposlenih, od tega polovico invalidov. Stabilna in varna zaposlitev invalidov na različnih področjih v podjetju, v katerem je večina delovnih mest prilagojena njihovemu delu, omogoča delovne razmere, enakovredne razmeram drugih zaposlenih. MLEKARNA CELEIA Na tradicionalnih dnevih poklicne in zaposlitvene rehabilitacije – REHA dnevih 2022, ki so letos potekali v Portorožu, je državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac podelil letne nagrade za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Nagrado za podjetje Sico je prevzel direktor Marjan Volpe, ki je ob tem izpostavil: »Izredno nas veseli dejstvo, da je bilo podjetje Sico spoznano za dobrega delodajalca na tem področju. Zavedati se je treba, da si invalidi zaslužijo enako socialno vključenost na vseh ravneh javnega življenja kot ostali.« Podjetje Sico je poleg nagrade prejelo še listino, s katero so pridobili pravico do uporabe promocijskega logotipa Invalidom prijazno podjetje. Pod delovnim naslovom Spoznajte lokalne bisere so si zaposleni v tej veji industrije v neformalnem druženju izmenjali poglede na stanje v mlekarstvu in izzive, ki čakajo panogo, ob tem pa spoznavali lepote Savinjske in Šaleške doline. »Namen našega celodnevnega druženja je bil pogovore o izzivih in stanju v mlekarski industriji pospremiti s prijetnim druženjem, številnimi ogledi in aktivnostmi v Savinjski in Šaleški regiji,« so ob dogodku povedali v Mlekarni Celeia. V Žalcu so si udeleženci ogledali Fontano piv Zeleno zlato. Od tam jih je pot vodila na Velenjski grad in Velenjsko jezero ter k večernemu druženju. »Tovrstna druženja so zagotovo pomembna, saj se s Del udeležencev srečanja kolegicami in kolegi iz naše panoge sproščeno pogovorimo o stanju v mlekarstvu, izzivih, ki nas čakajo, in pristopih, kako se z njimi soočamo,« so po koncu srečanja povzeli v Mlekarni Celeia. V Mlekarni Celeia, ki ji je bila zaupana organizacija tokratnega srečanja, sicer prav letos praznujejo 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne ceste, ki trenutno povezuje kmetije iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije. Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Številni izdelki nosijo tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenija. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2022 Ponovno v čas gospode Žovneške D. NARAGLAV Tretji srednjeveški dan na Gradu Žovnek je privabil okrog tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. nika Občine Braslovče uspešno izpeljal tretji srednjeveški dan, ki tako postaja še ena tradicionalna prireditev v tej spodnjesavinjski občini. Dogodek je odprla domača žovneška konjenica, vse zbrane pa je nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Prireditev, na kateri se je ves dan odvijala zanimiva in napeta zgodba o zaprti čarovnici, ki je z ljubezenskim napojem očarala viteza in je bila kljub številnim bitkam za Kulturna skupin Lonca iz Škofje Loke z najmlajšim vitezom Grad Žovnek je že lep čas cilj mnogih obiskovalcev, s sedanjo podobo pa je še toliko bolj privlačen in vreden ogleda. Na njem se odvi- Minka Jerebič jajo tudi razne prireditve, ena od teh, ki je morda najpomembnejša, pa je bila sredi oktobra. Takrat je grad znova oživel, življenje na gradu pa se je vrnilo v srednji vek. Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem (ZIKŠT) 3 jezera Braslovče je namreč v okviru občinskega praz- osvoboditev obsojena na grmado, je povezovala grajska gospa Hema (Jasmina Roter Jager), v programu pa je sodelovalo okoli sto nastopajočih. S srednjeveškimi plesi so program popestrile srednjeveške plesne skupine, ki delujejo v okviru društva Cesarsko kraljevi Ptuj, in sicer Pellegrina, pa skupina iz Kulturnega društva Lonca iz Škofje Loke ter plesna zasedba članov Vitezov Šaleške doline, ki so v svojem taboru ponujali tudi številne zanimive srednjeveške igre za otroke. V taboru Vitezov najemnikov celjskih knezov, ki so na čelu z vitezom Petrom Koželjem eni ključnih akterjev pri celodnevni zgodbi in bitkah ter iz krogov katerih je prihajala tudi na grmadi zažgana čarovnica Marija, so se lahko obiskovalci preizkusili celo v viteškem ringu in mečevanju. Nepogrešljivi, predvsem v bitkah in zgodbi, so tudi Maistri Marpurgi iz Maribora, ki so se tudi letos odzvali povabilu in dali svoj pečat prireditvi. Enako tudi Ojstriška gospoda, ki se je predstavila z veličastnim taborom, s seboj pa so pripeljali Posebna paša za oči je bila tudi žovneška konjenica KK Mustang Gomilsko. grajsko vedeževalko, grajske slikarke ter orientalski plesalki, ki sta popestrili kulturni program. Njihova paža sta pekla kostanj, katerega vonj se je omamno širil med grajskimi zidovi in privabljal tako otroke kot ostale obiskovalce. Otroke sta zabavali kar dve predstavi. V sklopu otvoritve je številne akrobatske vrline pokazal dvorski norček Matjaž Kekec, popoldne pa so uživali ob doživljajski predstavitvi srednjeveških živali. V programu so sodelovali tudi člani Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek, ki pod vodstvom Franca Kralja že 30 let obnavljajo grad in so zaslužni, da se lahko tovrstni dogodki sploh izvedejo. Pripravili so svoj mini tabor, pekli palačinke, Franci Kralj je vodil po razstavi Friderika in Veronike, člani mečevalne skupine pa so prikazali nekaj dvobojev srednjeveških borilnih veščin HEMA. Otroci so se lahko preizkusili tudi v peki kruha na srednjeveški način in ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, ki jih je pripravil ZIKŠT 3 jezera. Za lačne in žejne želodčke je poskrbela Žovneška krčma s pečenimi piščančjimi kračami, ajdovo kašo in medeno omako ter hladno pijačo. Tretji srednjeveški dan je bil res nepozabno doživetje za številne obiskovalce iz raznih krajev Slovenije, ki so uživali v vsebinsko pestrem programu in hkrati tudi spoznavali zgodovino gradu, ki je pomembna tudi za zgodovino našega naroda in Ojstriška gospoda ob grajski gospe Hemi, ki je povezovala dogodek. zaveda pomena tega zgodovinskega kraja in z veseljem sodeluje pri uresničevanju tega dolgoletnega projekta obnove gradu, kar posredno prispeva pomemben delež v turistični ponudbi občine in celotne Spodnje Savinjske doline.« Med tistimi, ki so dali svoj prispevek k srednjeveški podobi tokratne prireditve, je bil tudi Miran Harper – vitez Okroglih sodčkov D Harbi, katerih domicil je na Ptuju. »Zelo sem vesel, da sem tudi letos prišel na Žovnek s svojo skupino, v kateri nas je približno polovica tudi iz Maribora. Žovnek je nekaj posebnega, je center zgodovine, in kdor pozna zgodovino Celjskih grofov, mora poznati tudi Žovnek, poznati zgodovino te dinastije, ki se je tu začela, še bolj pa njihovih vitezov, se pravi nas, Okroglih sodčkov, ki smo s Ptujskimi in Celjskimi od vsega začetka skupaj. Nad tem, kaj se je Miran Harper prostovoljno naredilo v vseh letih na Žovneku, sem izjemno navdušen, saj bi kaj podobnega težko našli. Kot televizijec-snemalec sem videl, kako je to izgledalo pred desetletji in kako je danes. Vse čestitke KZD Žovnek in vsem, ki so in še delajo na tem projektu, ter tudi organizatorjem za to srednjeveško prireditev, ki je res enkratna, saj je, kot bi zavrteli časovni stroj nekaj stoletij nazaj. Z veseljem pridemo spet prihodnje leto,« je še dejal Harper in se skupaj s svojimi vitezi prepustil toku prireditve, ki je nedvomno imenitno uspela in dala organizatorjem novo motivacijo, moč in voljo za naslednji srednjeveški dan ob letu osorej. Boj za osvoboditev zapornice, ki so jo obsodili čarovništva. naše države, kar je v svojem nagovoru tudi poudaril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Veliko lepih besed o tem srednjeveškem dnevu in gradu je imela tudi državna sekretarka z Ministrstva za kulturo Minka Jerebič, ki nam je med drugim povedala: »Moram reči, da je to nekaj prekrasnega, kar lahko vidimo in doživljamo danes, še posebno, če vemo, da je grad, takšen kot je sedaj, plod velikega prizadevanja nekaterih domačinov, članov Kulturno-zgodovinskega društva, ki se že tri desetletja trudijo in obnavljajo grad, ki je bil pred tem le še pozabljena ruševina. Gre jim velika zahvala, da lahko danes uživamo v tem zanimivem in pomembnem zgodovinskem prostoru ter spoznavamo nekdanje življenje prebivalcev gradov in nasploh srednjeveškega časa. Tudi sama delujem v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalke v Zalogu pri Ljubljani, z veseljem pa tudi pri Ojstriški gospodi iz Občine Tabor, tako da znam še toliko bolj ceniti vsa prizadevanja prostovoljcev, ki obnavljajo grad. Nedvomno pa gre velika zahvala tudi občini, ki se ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec V Braslovčah na pobočju zakrasele planote Dobrovelj stojijo obnovljene ruševine in objekti enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč mogočnega in pomembnega Gradu Žovnek, ki je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov, ki so v srednjem veku močno zaznamovali razvoj celotne srednje Evrope. Njihove tri rumene zvezde krasijo tudi slovenski grb in zastavo. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 10 I oktober 2022 13 Na poligonu predsedniški krog T. TAVČAR S kandidati za predsednika države so se na Vranskem pogovarjali o trajnostni mobilnosti. Avto-moto zveza Slovenije je v ponedeljek, 17. oktobra. v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem organizirala srečanje kandidatov za predsednika republike, na katerem so spregovorili o svojih pogledih in predsedniških ciljih na področju mobilnosti. Srečanja so se udeležili dr. Milan Brglez, dr. Anže Logar, Janez Cigler Kralj, dr. Nataša Pirc Musar in dr. Vladimir Prebilič. torjev varne vožnje z avtomobilom odpeljali »predsedniški krog«, ki je bil zasnovan na podlagi dolgoletnega dela AMZS na področju usposabljanja voznikov. In kako so izziv AMZS doživeli predsedniški kandidati? Kaj se jim na tem področju zdi najpomembneje? Dr. Milan Brglez: »Nujno je zmanjševanje emisij v letalskem prometu. To bo vplivalo na vse druge oblike Spolzek teren je izkusila tudi kandidatka za predsednico Nataša Pirc Musar. Pri AMZS ocenjujejo, da je svet z vidika reševanja podnebne krize pred velikimi izzivi, pri čemer promet prispeva pomemben delež škodljivih emisij. Tovrstne izzive bomo lahko reševali le s skupnimi močmi in v duhu sodelovanja vseh deležnikov, dejavnih na tem področju. Predsednik Republike Slovenije je lahko pri tem pomemben družbeni kompas – s svojim zgledom in ravnanji lahko utira pot družbenim spremembam, ki so – tudi na področju mobilnosti – nujno potrebne. Predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez je v pozdravnem nagovoru med drugim povedal: »Prepričani smo, da je mogoče s položaja predsednika države veliko narediti na področju prometne varnosti. Še bolj kot prej bo pri korakih za zmanjšanje števila žrtev na naših cestah pomembna osnovna človeška sposobnost, da pri svojih ravnanjih najprej pomislimo na druge in ne samo nase. Da znamo biti strpni, da znamo pomagati. Dvig prometne kulture je nujen in tu lahko na pomoč priskoči tudi predsednik oziroma predsednica države.« Kandidate za predsednika/predsednico so povabili tudi na poligon. Predsedniški kandidati in kandidatka so v spremstvu AMZS inštruk- mobilnosti in temu je treba prilagoditi infrastrukturo ter zagotoviti povezljivost različnih oblik mobilnosti. Predsednik lahko strokovnim razpravam o tem, kakšna bo naša mobilnost v prihodnje, daje težo. Drugi del je lasten zgled predsednika, pri čemer pa je treba ob izbiri okolju najmanj škodljivih prevoznih sredstev upoštevati tudi varnostne parametre.« Dr. Anže Logar: »Sem zaprisežen kolesar in prisegam na zeleno tehnologijo. To je ena ključnih točk mojega programa. Menim, da je pred nami zelo zahtevno obdobje zelene preobrazbe, kjer lahko ima predsednik republike pomembno vlogo predvsem s svojim zgledom, z jasnim opominjanjem, kako pomembno je, da spreminjamo svoje navade.« Janez Cigler Kralj: »Močno podpiram vse preventivne akcije za varnost v prometu, prav tako pa tudi posodabljanje prometne infrastrukture in vozil, ki gredo v smeri večje varnosti. Zelo pomembno je, da na varnosti v prometu delujeta tako država kot civilna družba. Praktično celoten svet je prišel do točke, ko trajnostna mobilnost ne more biti le stvar izbire, ampak logične odločitve. Moj osebni prispevek k temu je pogosta uporaba javnega prometa in zavestna uporaba le enega družinskega avtomobila – kljub temu da smo šestčlanska družina.« Nataša Pirc Musar: »Da bomo uspešni pri izpolnjevanju zavez podnebne nevtralnosti in tudi mobilne prihodnosti, je bistveno, da okrepimo in posodobimo javni prevoz, ki mora biti bližje potrebam in cenovno sprejemljiv današnjemu načinu življenja. Nujna je razpršitev delovnih mest izven mest, izkoristiti potenciale digitalizacije, razmišljati tudi o novih alternativah goriva za cestni prevoz.« Dr. Vladimir Prebilič: »V Sloveniji je promet sektor z največjim deležem emisij toplogrednih plinov; cestni promet prispeva več kot 99 odstotkov vseh izpustov. Če želimo rešiti ta problem, moramo zagotoviti boljše sodelovanje države z občinami ter koordinirana vlaganja v infrastrukturo – za postopen prehod z avtomobila na trajnostnejše načine prevoza.« Večina kandidatov za predsednika iz prvega kroga. Da bi izvolili predsednika/ predsednico bomo šli na volitve še drugič Predsednik v drugem krogu T. TAVČAR V prvem krogu volitev za predsednika države minulo nedeljo, 23. oktobra, je ob volilni udeležbi dobrih 51 odstotkov največ glasov prejel Anže Logar (skoraj 34 %), a bo za končno odločitev vendarle potreben drugi krog. Spopadel se bo z drugo uvrščeno kandidatko Natašo Pirc Musar (skoraj 27 %). 13. novembra bomo torej odločili o novem predsedniku ali – prvič – predsednici države. Nekoliko več od slovenskega deleža se je na volišča odpravilo volivcev v naši dolini. V volilnem okraju Žalec 2 kar 56,15 % (ali 10.493 glasov), v volilnem okraju Žalec 1 pa 52,94 % (ali 9.552 glasov). Skupaj je v naši dolini glasovalo 20.045 volivcev. V obeh okrajih Spodnje Savinjske doline so volivci še nekoliko bolj izdatno podprli Anžeta Logarja (dobrih 39 % v VO Žalec 1 in dobrih 37 % v VO Žalec 2) in nekoliko manj Natašo Pirc Musar (24,2 % v VO Žalec 1 in 25,7 % v VO Žalec 2), vendar pa je vrstni red enak kot v državi in potrjuje drugi krog volitev obeh omenjenih kandidatov. Tudi vrstni red ostalih kandidatov za predsednika države po glasovanju v obeh okrajih Spodnje Savinjske doline je enak kot na državnem nivoju, odstotki pa se nekoliko razlikujejo. Dvojici z vrha sledijo Milan Brglez s 15,11 % v VO Žalec 1 in 14,38 % v VO Žalec 2, Vladimir Prebilič z 8,88 % v VO Žalec 1 in 8,86 % v VO Žalec 2, Sabina Senčar s 6,08 % v VO Žalec 1 in 6,3 % v VO Žalec 2, Janez Cigler Kralj s 4,4 % v VO Žalec 1 in 5,67 v VO Žalec 2 ter Miha Kordiš z 1,94 % v VO Žalec 1 in 1,81 v VO Žalec 2. Rezultat Slovenije po 99,93 % preštetih glasovnic: VIR: DVK O oboroževanju v Sloveniji T. TAVČAR Ženski forum SD je 27. septembra v avli Doma II. slovenskega tabora pripravil zanimiv razgovor s prof. dr. Ljubico Jelušič, predavateljico na Fakulteti za družbene vede (Katedra za obramboslovje) in nekdanjo obrambno ministrico RS. V pogovoru, ki ga je vodila predsednica Ženskega foruma SD Žalec Tanja Razboršek Rehar, so govorili o oboroževanju v Sloveniji, o tem, ali so bile odločitve zadnjih vlad o nabavah orožja in vozil za vojsko pravilne ali nepravilne, o obveznostih do NATA in o tem, kako varni smo Slovenci pred oboroženim spopadom ali vojno. K širini tematike je prispevala še ena nekdanja obrambna ministrica iz vrst SD Andreja Katič, vsebina pa je k vprašanjem in mnenjem spodbudila tudi številno občinstvo, med njimi župana Občine Žalec Janka Kosa, ki je izrazil dobrodošlico v Žalcu. Ženski forum SD je marca v goste že povabil dr. Emilijo Stojmenovo Duh, izr. prof. na Fakulteti za elektrotehniko, sedaj pa ministrico za znanost in tehnologijo, s katero so osvetlili temo digitalizacije in vloge žensk v politiki in drugih sferah javnega življenja, maja pa so povabili neodvisno strokovnjakinjo dr. Valerijo Korošec, ki je predstavila koncept univerzalnega temeljnega dohodka. Tematika oboroževanja, ki jo je predstavila dr. Ljubica Jelušič, dodatno pa osvetlila še Andreja Katič, je zbudila precejšnje zanimanje. 14 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2022 Peš iz Prebolda skoraj do Triglava D. NARAGLAV Planinci Planinskega društva Prebold so se v sklopu prireditev ob 50. obletnici društva odpravili na jubilejni spominski pohod iz Prebolda do Triglava. Šest pohodnikov je v petih dneh prehodilo 142 kilometrov in 5.220 višinskih metrov, žal pa se zaradi izredno slabega vremena niso povzpeli na Triglav, ampak na najbližji dvatisočak Viševnik. Pobuda za ta pohod se je porodila že v začetku letošnjega leta, ko so v društvu načrtovali program v sklopu počastitve 50-letnice društva in 50-letnice njihovega planinskega doma v Mariji Reki pod Reško planino. Kot je povedal predsednik društva Matic Pečovnik, so se dogovorili, da vodniški odsek društva organizira spominski pohod na Triglav, a ne iz katerega izmed znanih izhodišč pod triglavskim vznožjem, temveč od doma – iz Prebolda. Traso, ki se je izognila asfaltnim cestam in je kljub več prehojenim kilometrom potekala po hribih in podeželju, je začrtal Miran Žohar, načelnik vodniškega odseka društva in vodja pohoda. Šest članov društva Kristjan Pesjak, Članice društva Podeželskih žena z dobrotami 15. Bučijada v Braslovčah T. T. Šesterica v prvem delu poti v Kamniku Jani Pilko, Andrej Polak, Bojan Rogl, Tone Žohar in Miran Žohar je na pot iz Prebolda krenilo prvo septembrsko soboto zgodaj zjutraj. Pot jih je po lokalnih cestah vodila do Vranske- Na vrhu dvatisočaka Viševnika, ki je bil vsaj majhen obliž namesto Triglava. ga, kjer so se priključili na štajersko Jakobovo pot, ki do Kamnika poteka po gozdovih in pašnikih pod vznožjem Menine planine. Iz Kamnika so mimo manjših zaselkov in vasi nadaljevali do Naklega, kjer so se priključili na gorenjsko Jakobovo pot iz Ljubljane do Sv. Višarij. Pot jih je vodila tudi mimo bazilike Marije Pomagaj na Brezjah ter naprej preko Radovljice do gorenjskega bisera Bleda. Od tu so se po planinski poti povzpeli do Pokljuke, kjer naj bi se šesterici pri osvojitvi očaka Triglava pridružilo še več članov društva. A vmes je posegla narava z večdnevnim poslabšanjem vremena, močnim dežjem in nalivi, tako da je bil vzpon na Triglav odpovedan. Ker so vremenske razmere naslednji dan zgodaj zjutraj še dopuščale krajši vzpon, se je del ekipe odločil, da v soju naglavnih svetilk osvoji vsaj najbližji dvatisočak Viševnik, kar jim je pred spremembo vremena tudi uspelo. Tako so zaokrožili svoj petdnevni podvig. Kljub neosvojenemu cilju so obljubili, da Triglav še pride na vrsto, čeprav se je vseh šest nanj doslej že večkrat povzpelo, vendar le iz enega od izhodišč, kar je bistveno drugače kot po že prehojenih 142 kilometrih in več kot pet tisočih višinskih metrih. Deset let jutranje telovadbe T. TAVČAR Letos septembra je minilo deset let, odkar vsako jutro od ponedeljka do petka na športnem igrišču v Parižljah poteka jutranja telovadba v okviru Šole zdravja – 1000 gibov, v katero je v Sloveniji vključenih veliko skupin. »Pred desetimi leti smo začeli z jutranjo telovadbo, imenovano tudi pozdrav soncu, pozneje v okviru Šole zdravja. Na začetku sem bil bolj sam, po dobrem mesecu pa nas je bilo že 15 takšnih, ki smo se odločili, da nekaj več naredimo za svoje zdravje in se hkrati imamo lepo. Vesel sem, da se je to ohranilo in da se nadaljuje. Mene že štiri leta sicer ni več tukaj, ker sem se preselil, vendar zmeraj še rad pridem v to družbo in skupaj z njimi potelovadim. Zlasti ob petkih, ko se po telovadbi zadržimo in poveselimo ob kavici in kakšnih dobrotah, kot recimo danes,« je povedal Zvone Korenjak. Jubilejnega druženja se je udeležilo 14 ljubiteljev skupne jutranje telovadbe. Za šalo so tudi sešteli svoja leta in ugotovili, da so skupaj stari 1.152 let, najstarejša med njimi pa je 90-letna Slavica Pšaker. Povedala je, da se jutranje telovadbe v okviru Šole zdravja udeležuje že od vsega začetka. »Letos sem se sicer morala temu odpovedati, vseeno pa rada pridem na skupna druženja, kakršno je tokratno, ko praznujemo tudi desetletnico našega delovanja,« je dejala Slavica Pšaker. Jubilejnega druženja sta se udeležila tudi predsednik DU Braslovče Andrej Korošec in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter ob tem izrazila vse čestitke udeležencem za njihov jubilej ter poudarila pomen tovrstne aktivnosti za zdravje in socialno vključenost starejših v tretjem življenjskem obdobju. Udeleženci tokratne jubilejne telovadbe in druženja z županom Tomažem Žoharjem in predsednikom DU Braslovče Andrejem Korošcem Društvo podeželskih žena Braslovče, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja, je v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 15. Bučijado – razstavo užitnih in okrasnih buč. Ker je bil letošnji pridelek buč zaradi suše slabši, je bila razstava temu primerna, za degustacijo pa je bilo vseeno na voljo veliko dobrot iz buč. Tudi letos sta bila obiskovalcem najboljša bučna torta in bučni kruh z raznimi namazi. Zelo so pohvalili tudi bučni zavitek in bučne palčke. Otroci so najraje posegli po drobnem pecivu iz bučnic. Letošnja Bučijada pa je bila obogatena tudi z nekaterimi novostmi. Prva je bila risanje otrok na okrasne buče, druga pa razstava slik članic likovnega krožka KUD Polzela. Dogodek sta popestrili še aktualna miss Slovenije Vida Milivojša, ki je skuhala bučno juho, in citrarka Slavica Biderman. Ida Šarlah, ki je pripravila razstavo ročnih del. Dan odprtih vrat DU Polzela T. T. Dan odprtih vrat Doma upokojencev Polzela že vrsto let združujejo s svetovnim dnevom starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra. Že leta 1990 je namreč Generalna skupščina Združenih narodov prepoznala, kako izjemno pomemben del družbe so starejši, ter jim namenila svoj dan. Po dveh napornih letih, polnih omejitev, prilagajanj in strahu pred neznanim, ko so dogodek pripravili v okrnjeni obliki, so bili letos še posebej veseli, da so lahko vrata na strežaj odprli vsem, ki radi prihajajo v dom. Za dan odprtih vrat na Polzeli je vse zbrane pozdravila direktorica mag. Eva Lenko, nato pa še ravnateljica OŠ Polzela Bernardka Sopčič in predsednica Medgeneracijskega društva Mozaik generacij Polzela Marjana Šmajs. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Polzela in domski pevski zbor Šeneški glas. Po zaključenem uradnem delu sta sledila pogostitev in ogled razstave ročnih del naše stanovalke Ide Šarlah. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2022 15 Adijev bivak na Reški planini D. NARAGLAV Prva oktobrska sobota popoldan je z odprtjem Adijevega bivaka na Reški planini zaokrožila letošnje dogodke, posvečene 50-letnici Planinskega društva Prebold in tudi 50-letnici planinskega doma pod Reško planino. Člani društva s predsednikom, ki so aktivno sodelovali pri postavitvi bivaka. Tako delovanje PD Prebold kot planinskega doma je neločljivo povezano z Adijem Vidmajerjem, ki je imel tudi željo, da se na vrhu Reške planine postavi razgledni stolp. Tega žal ni bilo mogoče uresničiti zaradi birokracije in predpisov, je pa namesto tega bil postavljen bivak, ki so ga planinci v spomin na Adija poimenovali po njem. Udeleženci slovesnega dogodka so se proti vrhu 910 m visoke Reške planine podali s parkirišča pred cerkvijo sv. Marije, uro zatem pa so bili že na vrhu. Prisotne, med katerimi je bila tudi Adijeva družina, je pozdravil predsednik PD Prebold Matic Pečovnik. »Samo dokumentacijo za postavitev bivaka smo začeli pripravljati nekje pred tremi leti, zaradi različnih težav pa smo s samimi deli pričeli 1. junija letos. Sedaj bivak stoji, ostaja še par fines, ker pa smo nekako uspeli pričarati tudi razgled, se je porodila še ena ideja, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost …« je med drugim povedal Matic in nato tudi izpostavil vse, ki so z delom pomagali uresničiti zastavljeno nalogo. To so bili: Andrej Polak, Branko Vračko, Bruno Roter, Dušan Vedenik, Gorazd Krajnc, Gregor Fonda, Jani Pilko, Jani Zagožen, Jure Jošt, Kristjan Arh, Lovro Pečovnik, Matic Pečovnik, Miha Fonda, Miran Žohar, Mirko Stojnič, Nina Fajfar, Rudi Sitar, Uroš Ledinek in Živo Pečovnik. S traktorskimi prevozi jim je pomagal Jernej Dolar, velika zahvala pa gre tudi njegovemu očetu Daniju Dolarju, ki je omogočil postavitev bivaka na lokaciji, ki je njihova last. Večino finančnih stroškov je krilo samo planinsko društvo, malo pa jim je finančno pomagala tudi Športna zveza Prebold. Po nagovoru predsednika Matica je tablo Adijevega bivaka odkril Miha Fonda, ki je tablo tudi izdelal, nato pa sta žena Hedvika in sin Uroš Vidmajer skupaj s predsednikom društva prerezala otvoritveni trak. Zbranim je v imenu Adijeve družine spregovoril sin Uroš in ob tem izrekel vso zahvalo planincem za postavitev bivaka v spomin in čast očetu, ki je nadvse ljubil planine in gore ter bil ponosen na PD Prebold in na njihov planinski dom pod Reško planino. Zagotovo bi bil ponosen tudi na bivak, ki bo poslej marsikoga privabil v ta lep planinski svet marijereških hribov tudi zaradi njegovega bivaka, ki predstavlja svojstven pomnik spomina na njegovo delo in življenje, povezana s planinstvom in planinskimi prijatelji v društvu in širom Slovenije. Predstavnik GZ Slovenije je društvu ob 100-letnici podelil odlikovanje za posebne zasluge. Ob 100-letnici društva še slovesnost D. NARAGLAV V soboto, 8. oktobra, je v dvorani PGD Ložnica pri Žalcu potekala še ena izmed prireditev, posvečena 100-letnici delovanja njihovega gasilskega društva. Tokrat so se gasilci z gosti zbrali na jubilejni seji, na kateri so podelili zahvale svojim podpornikom in za uspešno medsebojno sodelovanje. Predsednik PGD Ložnica Matej Antloga je predstavil zgodovino društva, ki se začenja v letu 1922, podžupan Občine Žalec Roman Virant pa je društvu čestital za visok jubilej tudi v imenu župana Janka Kosa. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Boris Lambizer je v nadaljevanju podelil odlikovanje za posebne zasluge ob 100-letnici društva zaradi aktivnega dela na vseh nivojih in področjih. Društvu je bil ob tej priložnosti podeljen tudi srebrni znak Civilne zaščite RS, ki ga je predsedniku društva Mateju Antlogi izročil predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje – izpostava Celje Dejan Žele. Predsednik in poveljnik društva sta podelila tudi 34 zahval društva organizacijam, podjetjem in posameznikom za pomoč in podporo ter gasilskim društvom za medsebojno sodelovanje. Poseben pozdrav je bil namenjen tudi najstarejšemu, 96-letnemu članu PGD Ložnica Martinu Šonu. Visok jubilej so počastili tudi številni gostje, s pesmijo pa so ga obogatili pevci Moškega pevskega zbora Gotovlje. V Latkovi vasi kuhali vampe D. NARAGLAV V soboto, 15. oktobra, je Športno društvo Latkova vas v svojem športnem parku poskrbelo za prireditev, ki je bila kulinarično obarvana. Vse tri najboljše ekipe z zmagovalcem Tomažem Turkom v sredini Tretjič so namreč organizirali tekmovanje v kuhanju vampov, katerega osnovni namen je predvsem druženje, kar smo vsi močno pogrešali v času epidemije. Zaradi nje podobnega dogodka ni bilo mogoče organizirati v letih 2020 in 2021. Tekmovanja se je udeležilo kar 12 ekip. Prijeten je bil že pogled na stojnice, na katerih so bile pripravljene potrebne sestavine in začimbe. Tekmovalne ekipe so se potrudile dodati še kakšno svojo dekoracijo in dobrote – od salam in kruha do peciva in raznih pijač, ki so jih lahko okušali med kuhanjem vampov in z njimi tudi postregli kakšnega gosta. Da je razpoloženje ob kuhanju in nasploh med udeleženci bilo še prijetnejše, je skrbel povezovalec prireditve Niko Vihar, ki je hkrati skrbel tudi za glasbo in njen izbor. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Beno Pepelnak, Franc Škrabe in Milan Vogrinc, je ves čas spremljala pripravo vampov za kuhanje, urejenost kuharskega prostora, izvirnost ekipe … in samo kuhanje, na koncu pa tudi ocenila njihovo kulinarično mojstrovino. Po ocenitvi in seštevku točk je zmagal kuharski tandem, ki sta ga sestavljala Tomaž Turk in Zofija Trogar, ki sta izstopala tudi po svojih oblačilih. Na drugo mesto se je uvrstil kuharski par, ki sta ga sestavljala Aljaž Zupanc in Matjaž Stepišnik, tretja pa sta po številu zbranih točk bila Stane Skok in Leon Jošt. Vse tekmovalne ekipe so prejele praktične nagrade, zmagovalne tri pa tudi denarne nagrade v vrednostnih bonih. Prva nagrada je bila brezplačen najem športnega parka, drugi dve pa 50 oziroma 30 evrov za koriščenje v gostišču Lisjak. Zmagovalna ekipa je prejela tudi prehodni pokal, ki bo v njeni lasti do naslednje vampijade. Tekmovalci so bili izvirni tudi pri okraševanju, manjkali niso niti jurčki. Nastop varovancev VDV Muc Braslovče Ko spregovori srce, zmore glava … T. TAVČAR Po dolgem času so se v okviru dogodka Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke sredi oktobra v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec družili stanovalci domov in varovanci društev, ki jim knjižničarke Medobčinske splošne knjižnice Žalec enkrat mesečno pripovedujejo zgodbe, se z njimi pogovarjajo in pojejo. Stanovalci in varovanci so prišli iz Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold, Doma upokojencev Polzela, Zavoda sv. Rafaela Vransko, VDC Muc Braslovče in Medobčinskega društva Sožitje Žalec. V uvodu jih je pozdravila in prireditev povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Nekaj prijaznih besed so jim namenili župan Občine Prebold Vinko Debelak, župan Občine Vransko Franc Sušnik in predsednica Sožitja Žalec Ivanka Venišnik. V osrednjem delu so se predstavile knjižničarke, ki mesečno obiskujejo domove: Laura Jelen, Valerija Jerman, Irena Štusej in Nina Trbovšek. Za svojo predanost so prejele darilo zahvale. Pozdravila jih je tudi Fanika Burjan, ki jim vsako leto pripravi kaj sladkega. Za popestritev programa je poskrbela Godba veteranov UTŽO Žalec pod vodstvom dirigenta Marka Repnika. Nastopali so tudi posamezniki iz domov. Ob zaključku dogodka so nekateri obiskovalci na poskočne ritme godbe tudi zaplesali. Ogledali so si lahko razstavo ročnih del, ki so jih prinesli iz domov. Po veselem druženju so ob odhodu prejeli sladka darilca. 16 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2022 Savinjski Oktoberfest letos v polnem žaru BINA PLAZNIK, L. KOLAR BINA PLAZNIK, TOMAŽ REHAR, L. KOLAR Na prvi oktobrski dan so v Žalcu organizirali 6. Savinjski Oktoberfest in hmeljarski likof – za vse, ki živijo s hmeljem, ki imajo radi hmeljarsko dediščino in ki se radi zabavajo. Skupina Chicas je ogrela in napolnila plesišče. jska kraljica, stara je 23 let: »Zelo sem vesela, da so me povabili na tale dogodek, z veseljem spoznavam novo kulturo.« Osemnajstletna Julia Eichstetter, vice hmeljska kraljica: »To je moj prvi obisk v Sloveniji, ljudje so izjemno prijazni. Vesela sem, da sem spoznala Žalec.« Kot že rečeno, je dogajanje dodatno popestril izbor naj dirndla in najštevilčnejše lederhosen skupine. Naziv za »naj dirndl« je prejela nekdanja hmeljska princesa Barbara Bosnar iz Gotovelj, najštevilčnejša »leder- Ane Mari Aubreht Petre Prireditev so pospremili s povorko skozi žalsko mestno jedro, dogajanje pod šotorom pa so odprli z zabijanjem pipe v sod. Pripravili so več kot 14 tisoč vrčkov piva. Obiskovalce so zabavali Godba in mažoretna skupina Laško, skupina Chicas in skupina Vigor. Na letošnjem Savinjskem Oktoberfestu so izbirali najlepši dirndl, tradicionalno in najštevilčnejšo lederhosen skupino. Posebni gostji sta bili nemška hmeljska kraljica Susane Kaindel in vice hmeljska kraljica Julia Eichstetter. Glavni organizator dogodka je Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest z Miro Petre in hčerko Ane Mari Petre Aubreht na čelu. Ljubitelje piva privabijo tudi klobase, preste, glasbe- Veselo vzdušje po zabijanju pipe v sod Srce in duša okroberfesta Mirica Petre z aktualno hmeljsko princeso Minco Marovt v družbi z nemško hmeljsko kraljico Susanne Kaindel (na skrajni levi) in vice kraljico Julio Eichstetter (na skrajni desni) hosen« skupina pa je bila druščina fantov iz okolice Žalca. Tokrat je v poznih večernih urah pokalo po šivih. Zabavo so v odličnem vzdušju, za katerega so poskrbeli dekleta iz ansambla Chikas iz domačih krajev in popularna hrvaška skupina Vigor, zaključili krepko čez polnoč. Hrvaška glasbena skupina Vigor je poskrbela za vroče vzdušje in strastne odzive med množico obiskovalcev. Kar nekaj fantov je navdušilo v opravi z »lederhosni« ni izbor in vesele točajke. Ane Mari Petre je povedala: »Letos je spet normalno vzdušje, kar vidimo tudi po številu obiskovalcev, šotor se je zelo hitro napolnil. Goste imamo iz cele Evrope; Nemčije, Avstrije, Srbije in še katere države, tako da smo že malce internacionalni. Med drugim je na primer župan belgijskega mesta Popering želel obiskati Savinjsko dolino in tako smo združili prijetno s koristnim. Tradicionalno se nam pridruži tudi nemška hmeljska kraljica. Letos smo izbirali najlepši dirndl oziroma dekle, ki zna najlepše nositi to bavarsko narodno nošo, ter najšte- vilčnejšo ‘lederhosen’ skupino.« Del dogajanja je tradicionalni hmeljarski likof, na katerem hmeljarji ob koncu obiranja hmelja potegnejo črto pod hmeljarsko sezono. Letošnja sezona je bila občutno slabša zaradi velike suše. Podelili so priznanja najzaslužnejšim hmeljarjem. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, je povedal: »Tako se javno zahvalimo ljudem za njihov trud in delo v Savinjski dolini.« Odlično razpoloženi gostji, mladi Nemki iz okolice Münchna, sta se veselo družili s stanovskimi kolegi. Susanne Kaindel je letošnja hmel- Izbor najlepših dirndlov je zabaval udeleženke in nabito polno dvorano. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2022 November OBČINA ŽALEC Sreda, 2. 11. 8.00- (do 4. 11.) Počitniške delavnice, prostori MC kavarne in hotela, 12.00 org. Mladinski center Žalec 16.30 Druženje študijsko-bralnega kluba, Četrtek, 3. 11. 18.00 19.00 Sobota, 5. 11. 19.00 20.15 15.00 in 18.00 Nedelja, 18.00 6. 11. 19.00 Poned., 7. 11. 19.00 Torek, 8. 11. 19.00 Sreda, 9. 11. 19.00 18.00 Četrtek, 10. 11. 18.00 19.00 Petek, 11. 11. Sobota, 12. 11. Nedelja, 13. 11. Poned., 14. 11. Sreda, 16. 11. 17.00 17.00 … 20.00 ... 19.00 19.30 16.30 18.00 Četrtek, 20.00 17. 11. Petek, 18. 11. Sobota, 19. 11. Nedelja, 20. 11. 20.00 21.00 9.00 … 17.00 knjižnica Žalec, org. MSK Žalec in UPI Žalec Slika pove nešteto besed, odprtje razstave avtoric Klare Divjak in Laure Kegu, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. TKD Levec in ZKŠT Žalec (do 20. 11.) Moj život je RokentRol, igrajo in pojejo: Gojmir Lešnjak Gojc s prijatelji, glasbena komedija, Dom krajanov Vrbje, org. KD Vrbje Razočarana gospodinja pri seksologu, komedija za odrasle, Dom kulture Svoboda Griže, org. KUD Svoboda Griže (vsaka sob.) Rekreativna košarka, telovadnica OŠ Polzela, org. Študentski klub Žalec Najlepše melodije Dalmacije, koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. TA Ojla Peš iz Porta do Santiaga, potopisno predavanje, MC kavarna in hotel, org. Študentski klub Žalec Razočarana gospodinja pri seksologu, komedija za odrasle, Zadružni dom Ponikva pri Žalcu, org. KUD Svoboda Griže Utrip domoznanstva: predstavitev projekta Starejši za starejše DU Vrbje, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Predstavitev knjige Egejski veter avtorice Maje Horvat, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Predstavitev knjige Niti koraka več avtorice Janje Vidmar, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Martinova večerja, MC kavarna in hotel, org. Mladinski center Žalec Narava govori in mi molčimo, odprtje rasztave likovnih del Marike Vicari in Jerneja Forbicija, Savinov likovni salon Žalec, org. ZKŠT Žalec Zaključna prireditev izbora Najlepši kraj, hiša in kmetija 2022 v Občini Žalec z nastopom Skupine Zaka' pa ne in Francijem Podbrežnikom, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Martinovanje na Podeželjski tržnici, krst mošta, stojnice vinogradnikov in gost Miro Klinc, tržnica pri fontani, org. Društvo Savinjskih vinogradnikov 50-let Sožitja - 50 let mavrice v dlaneh , Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Društvo Sožitje Pohod na Mrzlico, org. Študentski klub Žalec Večer salse, MC kavarna in hotel, org. Mladinski center Žalec (po maši ob 10.00) Blagoslov vina in Martinove dobrote iz zaselkov in društev KS Galicija, pod Farovškim kozolcem, org. TD Galicija Pogovor z Beletrininim turbadurjem Goranom Vojnovićem, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Tutošomato, komedija za gledališki abonma, v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, org. ZKŠT Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Potovanje vile Andantine, glasbenobaletna pravljica v izvedbi Glasbene šole Risto Savin Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Glasbena šola RS Žalec Boeing boeing, komedija v izvedbi Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater in ZKŠT Žalec Zdrava pamet, možganska monokomedija v izvedbi Nika Škrleca , Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Rumena zavesa d. o. o. in ZKŠT Žalec Selotejp, v MC klubu, org. Mladinski center Žalec Martinov pohod po vinskih poteh okoli Bukovice, odhod iz parkirišča pod Lurdom v Migojnicah, org. Društvo Savinjskih vingradnikov Dan slovenskih splošnih knjižnic in pričetek 16. sezone branja za odrasle Savinjčani beremo 2022/23, org. MSK Žalec Citrlajf, koncert za citrarski abonma in izven, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, org. ZKŠT Žalec Torek, 22. 11. Sreda, 23. 11. Četrtek, 24. 11. Petek, 25. 11. Sobota, 26. 11. Poned., 28. 11. Torek, 29. 11. Sreda, 30. 11. Pogovor z dr. Andrejem Rahtenom in dr. Jurijem Perovčkom o monografije Anton 19.00 Korošec: slovenski državnik kraljeve 16.30 17.00 19.30 16.00 19.30 … 20.00 17.00 Jugoslavije, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Dobrodelni adventni bazar, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. Lina Pilih in Katja Koselj Preplet šansona in swinga, koncert in predstavitev albuma v izvedbi Ani Frece in Hotel za srečo, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Ani Frece in ZKŠT Žalec Delavnica vzrejanja gob, MC kavarna in hotel, org. Mladinski center Žalec Dinamitke, koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Prospot d. o. o. in ZKŠT Žalec Kulinarični izlet v odprte hrame na Slapu pri Vipavi, org. Študentski klub Žalec Vročica, komedija v izvedbi Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater in ZKŠT Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Pravljična ura: Po pravljici diši, 18.00 knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik, 16.30 knjižnica Žalec, org. MSK Žalec OBČINA PREBOLD Petek, 4. 11. Sobota, 5. 11. Naš kraj lep in urejen, zaključna 19.00 prireditev, Dvorana Prebold, org. Občina in TD Prebold Poned., 7. 11. 17.00- z Laro Ocvirk - obvezne prijave 19.00 na tel. 051 344 255, DC Marof, org. Torek, 8. 11. Sreda, 9. 11. Četrtek, 10. 11. 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold (vsak pon.) Začetni tečaj risanja Medgeneracijski center Prebold torek) Zmanjševanje 9.00- (vsak pandcev v starosti, DC Marof, 10.30 org. MCP in društvo Zimzelen 9.30- (vsako sredo) Zborovsko petje, DC Marof, 11.00 org. Medgeneracijski center Prebold 17 OBČINA BRASLOVČE Sobota, 5. 11. merjenje krvnega tlaka, 8.00- Brezplačno holesterola in sladkorja, v Kulturnem 9.00 domu Letuš, org. RK KO Letuš Odbojkarski turnir (starejše deklice), 9.00 Športna dvorana Braslovče Brezplačno merjenje krvnega Nedelja, 7.30- tlaka, holesterola in sladkorja, v 11.00 mali sejni sobi Občine Braslovče, 6. 11. Nedelja, 13. 11. Četrtek, 17. 11. Petek, 18. 11. Sobota, 19. 11. Petek, 25. 11. Nedelja, 27. 11. Sreda, 30. 11. org. RK KO Braslovče-Gomilsko Pohod na Dom na Travni gori, odhod izpred OŠ Braslovče, … PD Dobrovlje Braslovče Poklon Himalaji, potopisno predavanje 19.00 Barbare Popit, knjižnica Braslovče, org. Občinska knjižnica Braslovče 15. obletnica Kvarteta Savinja z gosti MoPZ Karel Virant Braslovče, Braslovškim 19.00 oktetom in Klapo Skala, Kulturni dom Letuš, vstop prost; org. KD Letuš Izobraževanje o temeljnih postopkih … oživljanja, org. PD Dobrovlje Braslovče 9.00- Pregled gasilnih aparatov, gasilski 11.00 dom Gomilsko, org. PGD Gomilsko Adventni sejem, Kulturni dom 17.00 Letuš, org. KD Letuš Otroška lutkovna predstava Pikec 17.30 Ježek in gasilko Jež, Kulturni dom Letuš, vstop prost, org. KD Letuš Pohod na Dom na Travni gori, odhod izpred OŠ Braslovče, … PD Dobrovlje Braslovče Otroška igrano-lutkovna predstava 17.00 Snežna kraljica, Dom kulture Braslovče, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče Pravljična ustvarjalnica, knjižnica 17.00 Braslovče, org. Občinska knjižnica Braslovče E ZAKLJUČEK VII. SEZON (v času odprtosti knjižnice, do 7. 12.) Krajina in pripoved: razstava del likovne … sekcije KUD Žalec, knjižnica Prebold, org. Občinska knjižnica Prebold čet.) Kvačkanje in pletenje, 17.00- (vsak DC Marof, org. Medgeneracijski 18.30 center Prebold Literarno-glasbeni večer: Vrvohodka v krogu svetlobe ljubezni in slovenske 19.00 besede, knjižnica Prebold, org. Občinska knjižnica Prebold 9.00- Joga in meditacija z Amalijo, DC Marof, 10.30 org. Medgeneracijski center Prebold 16.00- Sejem smučarske opreme SK Prebold, 20.00 Dvorana Prebold, org. SK Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. Sobota, 10.30 Občina in TD Prebold Sejem smučarske opreme SK Prebold, 9.00-oktober ŠT.11. 10 I 26. 2022 12. 19.00 Dvorana Prebold, org. SK Prebold Petek, 11. 11. Leto: XXII Pohod v spomin na pokojne 8.00 planice v Marijo Reko, zbor pri Nedelja, Cena: 1,46 EUR OŠ Prebold, org. PD Prebold 13. 11. 9.00- Sejem smučarske opreme SK Prebold, Dvorana Prebold, 13.00 30. novembra 2022. org. SK Prebold bo izšla Praznični bazar in Praznična ulica, Utripa Savinjske 17.00 OŠdoline Prebold, org. OŠ Prebold Naslednja številka Četrtek, Preprosti triki za izboljšanje domačih 17. 11. Petek, 18. 11. Sobota, 19. 11. fotografij, predavanje Simone 19.00 Lustek Vrankar, knjižnica Prebold, 8.4510.45 17.00 8.0010.30 org. Občinska knjižnica Prebold Vplivi visoke frekvence in vibracije na naše življenje z Natašo Meznarič, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Otroški abonma: Snežna kraljica, Gledališče Smejček, Dvorana Prebold, org. KUD Svboda Prebold Odrasli abonma: Zakonci stavkajo, gledališka sekcija KUD Svoboda Prebold, Dvorana Prebold, org. KUD Svoboda Prebold Poned., 18.00- Meritve krvnih vrednosti, prostori RK 19.00 KO Prebold, org. RK KO Prebold 21. 11. Otroci sveta, potopisno predavanje Četrtek, 18.00 Zorana Furmana, knjižnica Prebold, 24. 11. org. Občinska knjižnica Prebold Sobota, 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold 26. 11. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06€ s 5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Za naročnike, ki bodo svoje naročilo oddali do vključno 13. januarja 2023, nudimo 1 številko časopisa GRATIS. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. 18 KULTURA ŠT. 10 I oktober 2022 Odsev časa Nuše Ilovar BINA PLAZNIK Pesmi Nuše Ilovar izražajo razočaranje nad svetom, zamero, nerazumevanje, da je v svetu toliko sovraštva, in jezo na ljudi, ki so samo tiho. Sveža pesniška zbirka, odeta v črno barvo, ter optimistična fotografija pesnice na zadnji platnici. v svetu, ter jezo na ljudi, ki so samo tiho. Kot da so se vsi umaknili v svoje kote, misleč – če bom tiho, se mi ne bo nič zgodilo. Pesmi so temačne in izhajajo iz lastnega spraševanja.« Spremno besedilo v knjigi je prispeval pesnik Matej Krajnc, ki je med drugim zapisal: »Nove pesmi Nuše Ilovar so kronistične, a hkrati to kronističnost presegajo, kar na brezkompromisen način opisujejo kot nadčasovne stvari. Stvari, ki jih nismo in jim očitno nikoli ne bomo kos. A, ker upanje umre zadnje, tudi poezija ne umre kar tako. Zdi se nam celo, da bo poezija umrla z upanjem.« Zaključil je z besedami: »Nuša Ilovar je znova napisala svojo definitivno zbirko. Znova pravim zato, Nuša Ilovar je 7. oktobra v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavila svojo osmo pesniško zbirko z naslovom Odsev časa. Večer je vodila Lidija Koceli, ki je podrobneje predstavila zbirko pesmi ter vse sodelujoče. Med drugim je povedala, da je pesniško zbirko oblikovala Simona Kropec, ki je oblikovala tudi večino njenih zbirk. Pesmi je z ilustracijami pospremil slikar Dare Zavšek: »Dare ustvarja slikovne zgodbe, ki so odsev Nušinih pesmi, in tudi svoje doživljanje njenih pesmi. Nušine pretekle zbirke so bile na videz zelo optimistično Pesnica Nuša Ilovar z mamo Anico Nasprotje (iz zbirke Odsev časa) Ja, prihodnost je lahko lepa, posuta z mavričnimi dragulji bivanja. A jaz občutim le izgubo, ki se zrcali v prostranstvu. naravnane. Živih, toplih barv, žareče. Vse do te zadnje, ki je črno-bela. Tudi njene pesmi so dualne. Iz njih vejejo optimizem, življenjska moč, zaupanje, veselje ter tudi jeza, žalost, krik, upor. Včasih je bilo veliko več prvega, v pričujoči zbirki pa se prevesi v razočaranje nad svetom, v zamero in nerazumevanje, da je toliko sovraštva ker nobena njena knjiga ni samo znamenje ob poti, ampak vedno ‘statement’. Kot to mora biti.« Recital iz pesniške zbirke sta izvedli Simona Kropec in Vlasta Dolinšek, glasbeno popestritev pa je pričarala mlada pevka Urška Videnšek. Mini, Maksi – cvetje je veselje T. TAVČAR Likovni ustvarjalci ob odprtju razstave v Savinovem likovnem salonu. V Savinovem likovnem salonu bo do 5. novembra odprta skupinska razstava članov likovnega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec (UTŽO), ki nosi naslov Mini, Maksi – cvetje je veselje. Ob odprtju je zbrane najprej nagovoril strokovni delavec ZKŠT Žalec Uroš Govek, ki je predstavil Likovni krožek UTŽO, ki ga vodi Lidija Tamše: »Z risanjem so začeli že od ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje, to je dobrih 22 let. V najboljših časih sta delovala kar dva krožka s po dvanajstimi člani. Samo eno leto so prekinili delo zaradi korone. Skupinsko so razstavljali skoraj v vsakem hramu kulture v Spodnji Savinjski dolini, pa tudi v različnih poslovnih objektih. Štiri članice (Mojca, Marija, Pavlina, Lidija), ki so še danes aktivne, so se prve ojunačile in imele prvo razstavo v Domu kulture v Grižah, pa tudi vso organizacijo, ki je potrebna ob takšnem dogodku, so izvedle same. Kasneje so skoraj vsi člani imeli samostojne razstave …« O razstavi je mentor krožka Oskar Sovinc povedal: »Razstava izraža nežnost cvetja in zavzetost do spoznavanja likovnih prvin slikarstva ter s poustvarjanjem daje svežino v galerijskem prostoru, mestu Žalec pa utrinek s kulturnim dogodkom, ki vabi k ogledu. Društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec je že izdalo program za šolsko leto 2022–2023, v svoj likovni krožek pa vabimo tiste posameznike, ki čutijo željo do ustvarjanja.« Na razstavi se predstavljajo Pavlina Jošt, Ida Krašovec, Marija Studnička, Franica Šporn, Mojca Šporn, Lidija Tamše in Karel Podpečan. V kulturnem programu je s svojo poezijo sodelovala Mateja Mohorko, razstavo pa je odprla Andreja Štajner. Razstavljena dela 32. likovne kolonije T. TAVČAR Uroš Koceli: Plečnik 150 T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora bo do 30. oktobra odprta razstava akvarelov Uroša Kocelija na temo znamenitih zgradb slovitega slovenskega arhitekta in svetovljana Jožeta Plečnika. Naslov razstave je Uroš Koceli: Plečnik 150. Kot je na otvoritvi povedala Lidija Koceli, je razstava plod sodelovanja med očetom in sinom, slikarjem Urošem in gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem. Iz Plečnikovih besedil je Jaša za Mestno gledališče ljubljansko ustvaril monodramo o umetnikovem življenju, ki je bila konec letošnjega junija premierno uprizorjena na terasi Plečnikove gimnazije v Ljubljani, Uroševi akvareli z motivi znamenitih Plečnikovih ljubljanskih zgradb pa so nagovarjali gledalce s sten stopnišča, ko so prihajali ali odhajali s predstave. Vlogo Plečnika je odigral igralec Alojz Svete. »Odraščal sem v Žalcu, kjer me je ustvarjanje navduševalo že od malih nog. Že v osnovni šoli sem risal stripe in karikature. Ker je imel moj oče doma obrt – bil je mizar –, sem se po osnovni šoli vpisal na Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani in zatem na Fakulteto za lesarstvo. Ob šolanju me je veselje do risanja vedno spremljalo, resno pa sem se mu začel posvečati leta 1979. Fascinirala me je človeška figura, predvsem portre- ti in anatomija, kar sem upodabljal v tehnikah oglja, tuša, olja in pastela. Prvo razstavo sem imel na Gradu Komenda na Polzeli. V letih 1982 in 1983 sem likovno opremljal kulturni bilten žalske mladinske organizacije ter izdal prvo serijo grafik v sitotisku. Leta 1991 sem samostojno razstavljal v Savinovem salonu v Žalcu kot drugi amaterski slikar, za Goranom Horvatom. Po večletnem mirovanju sem se vključil v Likovno sekcijo Žalec, s katero smo imeli več skupnih razstav. Pod mentorstvom P. Ščureka, D. Džokovića in U. Potočnika sem spoznal tehniki akrila Uroš Koceli ter akvarela. Poleg likovne sekcije sem večletno sodeloval v slikarski šoli Chiaroscuro v Novem Celju pod mentorstvom Rudija Španzla. Z večanjem slikarskega opusa so sledile samostojne razstave v Etolu v Celju, v Schwentnerjevi hiši na Vranskem, ponovno v Savinovem salonu v Žalcu ...« je povedal Uroš Koceli in dodal: »Danes slikanje še vedno predstavlja velik del mojega ustvarjalnega izražanja. Navdihe najdem v posameznikih in skupinah ljudi ter v krajini, urbanih izsekih, predvsem pa v vsakodnevnem življenju.« Razstavo je odprl župan Janko Kos. Z razstave 32. likovne kolonije Na letošnji likovni koloniji prijateljstva Polzela je slikalo sedemintrideset ljubiteljskih slikarjev iz mnogih krajev Slovenije. Tudi letos so jim bile navdih arhitekturne znamenitosti, običaji in posebnosti kraja. Likovna dela je na odprtju razstave na Gradu Komenda 7. oktobra predstavil in ocenil strokovni vodja in mentor likovne kolonije Tomaž Milač. Številna dela z različnimi motivi v tehniki akrila in akvarela so razstavljena v šestih skupinah, vsaka skupina pa predstavlja celoten pogled v znamenitosti okolja. Za kulturni program je na odprtju razstave poskrbel in prisotnim polepšal večer mag. Marko Repnik z branjem avtorskih pesmi iz svoje zbirke ILUZIJA. Kot vodja JSKD, izpostava Žalec, je s predsednikom KUD Polzela Markom Slokarjem podelil priznanja avtorjem likovnih del. Sekretarka Ministrstva za kulturo RS mag. Minka Jerebič je pohvalila prizadevnost in vztrajnost likovnih ustvarjalcev, ki s svojim delom znatno prispevajo k prepoznavnosti kraja. Nagovorila sta jih tudi podpredsednica Likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec in podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, ki je tudi uradno odprl razstavo, ki bo na ogled do 2. novembra. KULTURA ŠT. 10 I oktober 2022 19 Prepih Grešnih sapic D. NARAGLAV Koncert, ki so ga glasbeniki pripravili ob izidu novega albuma z naslovom Prepih, je domala obnorel občinstvo. Grešna sapica je navdušenem občinstvu pihala na dušo tudi v avli kulturnega hrama. Zadnji septembrski večer je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bil nabit z izjemno energijo, glasbo, pesmijo in svojstvenim humorjem, ki ga je ustvarila glasbena skupina Grešna sapica z Mladenom Melanškom na čelu. Svoje so pridali še odlični gostje: Uroš Perić s prijatelji in atraktivne plesalke Šole irskega plesa iz Ljubljane. Skupaj so tako ustvarili izjemen koncert, ki se je po zaključku v dvorani nato nadaljeval še v avli dvorane kot nekakšen koncert po koncertu. V prvem delu koncerta so predstavili svoje nove avtorske skladbe, ki so vesele in nekoliko hudomušne ter se stilsko spogledujejo z ritmi, kot so dixieland, charlston in ragtime. Skladbe, ki so nastajale zadnja tri leta, so izdali na zgoščenki z naslovom Prepih. Na njej je 12 skladb z naslovi, ki že sami po sebi napovedujejo vsebino: Petek, Prerokba, Tista budala, Dan potem, Restan krompir, Rojstni dan, Včasih zjutraj, Pridu s’m nazaj, V gore, Vesoljci, Bar odrešitve in Ringlšpil. V drugem delu večera pa so ob podpori plesalk irskega plesa iz Ljubljane zaigrali še nekaj veselih tradicionalnih irskih skladb, s katerimi je skupina Grešna sapica do sedaj najbolj prepoznavna in so na njihovem rednem programu na nastopih po Sloveniji. Nove skladbe z albuma so naletele na izjemen odziv občinstva in predstavljajo svežino na nastopih te glasbene skupine, ki jo sestavljajo Savinjčani Mladen Melanšek kot umetniški vodja, Ana Vrabič, Rok Pogačnik, Vojko Divjak in Boštjan Čuvan ter Ljubljančan Aleksander Jovetić. Instrumenti, na katere posamezniki igrajo, pa so: irska flavta, saksofon, violina, banjo (bendžo), akustične kitare, irski boben – bodhran in bas. Glasbeno, likovno in besedno popotovanje na Gradu Komenda Odmev Nežinih pesmi T. TAVČAR Z dogodkom, ki je bil 2. oktobra, na praznik Občine Polzela, na Gradu Komenda na Polzeli, so zaključili dneve odprtih vrat, ki so spremljali odprtje obnovljene rojstne hiše Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela. Zbrani so se podali na glasbeno, likovno in besedno popotovanje, katerega navdih so bile Nežine pesmi. Izpod rok Gašperja Smisla je nastalo šest skladb s skupnim naslovom Ljubezenski triptih, napisanih posebej za dogodek ob odprtju njene obnovljene rojstne hiše. Glasbene skice pesmi Neže Maurer za trio flavte, klarineta in klavirja so izvedli Eva Černec, Meta Podbregar in Gašper Smisl, avtor zaigranih skladb. Likovniki Likovne sekcije KUD Polzela so pesmi Neže Maurer upodobili na razstavi Upodobljene pesmi, z Nežinimi verzi pa so dogodek obogatile knjižničarke iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Navzoči, med katerimi je bila tudi Minka Jerebič, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, so prisluhnili kulturnemu programu. V spomin na odprtje obnovljene rojstne hiše Neže Maurer so polzelski likovniki Občini Polzela podarili sliko s prvo upodobitvijo obnovljene Nežine rojstne hiše. V Preboldu otroški gledališki abonma D. NARAGLAV občinstvo. Naslednja abonmajska predstava bo 18. novembra v izvedbi gledališča Smejček, ki bo gostovalo s predstavo Snežna kraljica. Leto 2023 se začenja z abonmajsko predstavo 13. januarja s KUD Dramšpil in njihovo predstavo Maček Mačkursson. V prvi polovici februarja (10. 2.) bo na sporedu četrta predstava v izvedbi Društva Škratovo lutkovno gledališče, in sicer lutkovna predstava Trije čiči junačiči. Zaključek abonmajske sezone bo 10. marca s čarodejem Tonijem. Jamarji na pogovornem večeru z videopredstavitvijo in odprtjem razstave. Preboldski jamarji razstavljajo L. K.., I. L. V Občinski knjižnici Prebold je od 13. oktobra na ogled razstava, ki prikazuje delo preboldskih jamarjev v več kot petih desetletjih njihovega obstoja, od leta 1969 do 2022. Dogodek so pripravili v okviru Utripa domoznanstva pod okriljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Z jamarji, nekdanjima dolgoletnima predsednikoma Silvom Ramšakom in Darkom Naraglavom ter sedanjim predsednikom kluba Tonijem Podgorskim se je pogovarjala Lea Felicijan. Odprtje razstave, ki bo na ogled do 8. novembra, je bilo pospremljeno s projekcijo arhivskih fotografij, ki jo je pripravil Tone Vedenik, prvi predsednik kluba, ki je v vseh teh desetletjih beležil delovanje kluba tudi z živo sliko, z raznimi kamerami. Bogata zgodovina delovanja Črnih galebov skozi čas zajema prve začetke raziskovanja, vključno z odkritjem zgornje etaže Jame Pekel, raziskave doma in po svetu (Ekvador, Galapaški otoki, Kolumbija, otok San Andres, otok Kreta, tri odprave na filipinski kras, več odprav na tleh nekdanje Jugoslavije) ter tudi delovanje na drugih športnih področjih, kot je planinska in jamarska orientacija, kjer so bili vedno med najboljšimi in tudi večkratni prvaki. Prvaki so bili tudi v občinski ligi v nogometu, ki je zajemala nekdanjo skupno Občino Žalec. Njihovo bogato dediščino predstavljajo tudi številne publikacije, na primer bilteni Črni galebi pišejo in knjižne izdaje v okviru publikacije Jamarske zveze Slovenije Naše jame ali v samostojnih izdajah, posvečenih ekspedicijam in njihovim okroglim jubilejem. Izdajali so tudi stenske koledarje, ki so jih v veliki nakladi, tudi v 20.000 izvodih, v preteklosti izdajali za prodajo, zadnjih nekaj let pa le za svoje potrebe. Posebno poglavje njihovega dela pa zajema tudi turistično delovanje z upravljanjem Snežne jame na Raduhi, ki so jo odkrili leta 1981, od 1990 pa je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Tokratni večer so s kulturnim programom obogatili tudi učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, kitarski trio v sestavi Matevž Hrboka, Bor Kodrun in Aljaž Lamot pod mentorstvom Katje Klinc in v organizaciji Maje Keblič. Otroci so s Piko veselo potelovadili. Po dveh letih gledališkega posta, ki ga je povzročila zdravstvena kriza, so v KUD Svoboda Prebold spet pripravili otroški gledališki abonma. V okviru le-tega si bodo otroci in njihovi spremljevalci lahko ogledali pet predstav. Prva od abonmajskih predstav je bila v petek, 14. oktobra, ko je gostovalo Kukec gledališče s predstavo Pikina velika pustolovščina. Na njej so otroci resnično uživali, saj je Pika Nogavička znala ustvariti svojstveno vzdušje in v dogajanje pritegniti vse Pika Nogavička je navdušila ŠPORT 20 ŠT. 10 I oktober 2022 Savinjčan v jadralni reprezentanci D. NARAGLAV OSEBNI ARHIV G. S. Po uspehih na državnem prvenstvu Gašper Strahovnik sedaj tudi član posadke za zlati pokal SSL v jadranju. Gašper Strahovnik iz Žalca, 19-letni študent drugega letnika na Fakulteti za management Koper, ki vzporedno študira še na Fakulteti za pomorstvo in promet, je tudi letos zabeležil pomembne uspehe v jadranju. Junija je postal državni prvak v razredu jadrnice Moth. Tretji septembrski vikend se je udeležil odprtega tridnevnega državnega prvenstva Hrvaške v Splitu, kjer je zmagal v vseh šestih plovih in osvojil prvo mesto odprtega državnega prvenstva v razredu Moth. Že lani pa je Gašper postal član slovenske jadralne posadke za zlati pokal v jadranju, ki prvič v zgodovini v jadralnem športu prinaša soočenje državnih reprezentanc sveta. V oktobru in novembru jih tako čaka tekmovanje v Bahrajnu, majhni arabski otoški državi, ki leži v jugovzhodnem delu Perzijskega zaliva. Tja so se uvrstili na prvih kvalifikacijah letos maja na Neuchatelskem jezeru v Švici, kjer so osvojili prvo mesto. Enajstčlansko posadko vodi kapetan Vasilij Žbogar, ki ga je Svet Zlatega pokala SSL kot najboljšega jadralca vseh časov in dobitnika treh olimpijskih medalj imenoval za vodjo slovenske ekipe med prvo dvajseterico izbranih s celega sveta, v olimpijskem muzeju v Lozani pa so predstavili ta povsem nov koncept – jadralno prvenstvo, ki bo po vzoru svetovnega prvenstva v nogometu določilo najboljšo jadralno državo na svetu. Slovenska jadralna reprezentanca za SSL Gold club z 19-letnim Gašperjem, ki ima številko 1 in je tudi najmlajši od vseh. V tekmovanje vstopilo 56 držav Gašper Strahovnik s svojim plovilom, s katerim je postal tudi državni prvak in zmagal na odprtem prvenstvu Hrvaške. Kot je v potrdilu o sodelovanju v posadki za Zlati pokal v jadranju za Gašperja Strahovnika napisala Eldina Domazet, koordinatorka slovenske ekipe za Zlati pokal SSL, je to tekmovanje, ki so ga v jadranju pogrešali. »Gre za klasične jadrnice, ki bodo enake, vse posadke bodo enajstčlanske in vse države bodo imele enako število treningov, zato bodo o rezultatu odločali jadralci in ne tehnologija. Skupaj z ekipo olimpijskih športnikov so začeli z globalno SSL lestvico, ki danes upošteva več kot 100.000 športnikov, ki tekmujejo na več kot 15.000 regatah v več kot 80 razredih. K sodelovanju so povabljene članice svetovne jadralske organizacije World Sailing in 56 držav je vstopilo v kvalifikacije za finale, vključno s Slovenijo. Vsaki državi pripada enako število treningov na prizorišču tekmovanja. Naša ekipa Petič jurišali na Hmezad T. TAVČAR Posadka z najboljšimi slovenskimi jadralci Slovensko reprezentanco bodo poleg kapetana Vasilija Žbogarja sestavljali še Igor Lah, izkušen krmar v razredu RC44, ki je bil v posadko imenovan kot prvouvrščeni slovenski skiper po lestvici SSL, prav tako je lestvica v posadko določila Tino Mrak, našo vrhunsko olimpijsko jadralko razreda 420. V posadki sta še Tomaž Čopi in Mitja Margon, olimpijska jadralca v razredu 470, ki sta za Slovenijo prijadrala prve medalje z velikih prvenstev, v razredu RC44 pa sta trikratna svetovna prvaka in Jani Klemenčič, ki ga sicer dobro poznamo iz tekmovalnega veslanja, saj je bil naš prvi olimpijec, ki si je pred 30 leti (1992) v Barceloni v četvercu brez krmarja okrog vratu nadel prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. V posadki sta še izkušena jadralca Vid Jeranko in Mitja Beltram, na premcu pa naš Gašper Strahovnik, ki se je tudi na kvalifikacijski tekmi odlično odrezal in bil tako imenovan v posadko, v kateri je kot rezerva še olimpijska jadralka Veronika Macarol. Za Gašperja, čigar športna pot se je začela pred slabimi desetimi leti (2013) z začetnim tečajem jadranja in včlanitvijo v Jadralni klub Pirat Portorož, je vključitev v jadralno slovensko reprezentanco, ki jo sestavljajo izjemni jadralci, kot pravi, velika čast in nadgradnja vseh njegovih dosedanjih uspehov. Najboljši veteran na Balkanu T. TAVČAR Na najvišjo stavbo v Savinjski dolini, ki v višino meri 55 m, so tekli po 256 stopnicah, razporejenih v 15 nadstropij. V organizaciji ATD Savinjčan je 1. oktobra potekal sedaj že tradicionalni 5. Juriš na Hmezad. Tekaško-zabavne prireditve, ki vključuje tek po stopnicah po principu kronometra na najvišjo stavbo v Savinjski dolini, se je udeležilo kar 92 tekačev in tekačic, udeležba pa je bila mednarodna. Pomerili so se lahko v kategorijah otrok, policistov z neprebojnimi jopiči, gasilcev v polni gasilski opremi in v kraljevski disciplini. V slednji so tekli tisti, ki so na vrh najvišje stavbe tekli s 5 kg težkim nahrbtnikom hmelja. Pri osnovnošolcih sta s stopnicami najhitreje opravila Tjaša Šuper in Nejc Pesjak, oba iz ATD Savinjčan. Med policisti sta slavila Petra Podlesnik iz Maribora in Vinko Jošt iz Celja. Med gasilci posamično sta najhitreje tekla Gašper Trotovšek iz PGD Ljubečna in Teja Završnik iz PGD Prekopa Čeplje Stopnik, medtem ko je ekipno lovoriko med gasilci že tretjič zapored osvojilo PGD Ljubečna, drugo uvrščena je bila ekipa PGD Ločica ob Savinji, tretje mesto pa so si letos pritekli člani PGD Zabukovica. je lani izvedla trening na prizorišču v Grandsonu med 25. in 29. avgustom, nato pa izjemno uspešno sodelovala tudi na testni regati v oktobru. Kako so uspešni, pa so pokazali letos maja v Švici, kjer so osvojili prvo mesto v kvalifikacijah in se bodo pomerili v Bahrajnu med 24 reprezentancami sveta.« Zmagovalci letošnje prireditve V kraljevski disciplini teka s petkilogramskim nahrbtnikom je zmaga letos pripadla Roku Kuserbanju iz RK Team Braslovče (1 minuta, 14 sekund in 92 stotink). Med ženskami je bila najhitrejša Špela Jelovčan iz KD Selce. Kot zanimivost naj povemo, da se Juriš na Hmezad uvršča v enega izmed tekov v okviru mednarodne mreže tekov »Towerrunning world association«, ki se odvijajo po vsem svetu, tako pa tudi letos ni izostala mednarodna udeležba tekačev, ki so v velikem številu prišli iz sosednje Avstrije, vsi pa so pohvalili prelep ambient mesta Žalec in samo organizacijo prireditve. Atletski veterani iz Slovenije, med katerimi je zelo uspešen tudi Marko Božiček iz Ločice ob Savinji, so zaključili svojo tekmovalno sezono v grškem Solunu, kjer so konec septembra potekale 31. balkanske igre v veteranski atletiki – BAMACS 2022. Marko Božiček je v svoji kategoriji M60 osvojil kar tri zlate medalje, in sicer na 300 m z ovirami, 100 m z ovirami in v teku na 400 m, tej beri pa je dodal še bronasto v teku na 200 m. Tekmovanja se je udeležilo 847 atletov in atletinj iz 13 držav, 44 je bilo članov slovenske reprezentance. Marko je v svoji 15-letni karieri na balkanskih prvenstvih veteranskih kategorij do sedaj skupaj nabral kar 42 medalj, od tega 27 zlatih. Kot pravi sam, so veliko pomembnejše tiste, ki jih je osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih; tudi teh se je nabralo 16, največ pa mu seveda pomenita naslova svetovnega in evropskega prvaka, ki ju je osvojil Marko Božiček pred petimi leti, ko je bil proglašen tudi za najboljšega atleta veterana na Balkanu. Še en zlati veteran Tekmovanja atletskih veteranov v Solunu se je udeležil tudi Alojz Snedič iz Malih Braslovč. V teku na 100 metrov je v kategoriji nad 80 let osvojil zlato medaljo. ŠPORT ŠT. 10 I oktober 2022 Absolutni balkanski prvaki v orientaciji Svetovni podprvak v lokostrelstvu B. PLAZNIK 21 T. T. B. PLAZNIK, WORLD ARCHERY Osemnajstletni Polzelan Tim Jevšnik, član lokostrelskega kluba Gornji Grad, je na svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto. zadetek, vendar je bil moj nasprotnik žal za nekaj milimetrov bližje kot jaz in je on prevzel zlato. V Yanktonu je vrh svetovnega lokostrelstva, pripravili so tekmovanje na vrhunskem nivoju. Organizatorji so za finale odlično poskrbeli. Streljali smo pod kotom 40 stopinj v zrak, v tarčo na žerjavu. Prvič v življenju sem doživel kaj takšnega. Tudi med tekmovalci je bilo odlično vzdušje, ni bilo nobenega rivalstva, le prijateljstvo.« Ob prihodu iz Amerike so mu na njegovem domu v Dobriču pri Polzeli družina, sokrajani in prijatelji lokostrelci pripravili topel sprejem. Tim Jevšnik ob prihodu domov ni skrival navdušenja: »Rad bi se zahvalil za Topel sprejem na domu v Dobriču. V Yanktonu v Združenih državah Amerike so od 3. do 9. oktobra 2022 organizirali svetovno prvenstvo v lokostrelstvu – World Archery Field Championships Yankton 2022, na katerem se je pomerilo 189 tekmovalcev iz 24 držav sveta. Za slovenske lokostrelce se je tekmovanje uspešno zaključilo. Slovenska reprezentanca je prišla domov s tremi srebrnimi in dvema bronastima medaljama. Tim Jevšnik je v kvalifikacijskih tekmah, ki po strmo razgibanem terenu potekajo več dni, pri streljanju na neznane in znane razdalje osvojil prvo mesto z 802 točkama. V polfinalu je premagal Francoza Duboisa (69 : 65), v finalnem dvoboju pa je osvojil drugo mesto, potem ko je v izločilnem strelu za las izgubil (66 : 66, 5 : 5+) proti Kanadčanu Watsonu. Tim Jevšnik je komentiral: »Kar se tiče same tekme, je šlo vse kot po maslu. Kvalifikacije so bile zelo uspešne. Dobro sem streljal na sicer zelo Na Pokljuki je potekalo balkansko prvenstvo v planinski orientaciji, ki ga je pripravil mladinski odsek Planinske zveze Slovenije. V kategoriji članov (starejši od 18 let) so člani ekipe PD Polzela postali balkanski prvaki. Na prvenstvu, ki se ga je udeležilo 32 ekip iz Slovenije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije, je polzelska članska ekipa z imenom Voluharji v sestavi Martin Gulin, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Julija Trobina pokazala vrhunsko kondicijsko pripravljenost, odlično iznajdlji- zahtevni progi. V eliminacijah sem se prebil do samega finala za zlato, ker sem na odru streljal identično kot moj nasprotnik. V tako imenovanem ‘shoot offu’ sva oba ustrelila isti tale lep sprejem. Vrhunsko je priti po takem lepem doživetju iz daljne Amerike v domači kraj in videti toliko ljudi, ki so me prišli pozdravit.« D. NARAGLAV v Gornjem Gradu je v kategoriji dečki goli lok U15 Urban Jurhar osvojil prvo mesto, v kategoriji kadeti goli lok U18 je državni prvak postal Roy Lah, podprvak pa njegov klubski kolega Jan Jurhar. Njihov trener in tekmovalec Marjan Izgoršek je v kategoriji člani dolgi lok osvojil 4. mesto. vost na terenu in izvrstno teoretično znanje. Zmagali so v svoji kategoriji ter postali absolutni zmagovalci celotnega prvenstva. V kategoriji pionirjev (mlajši od 15 let), v kateri so tekmovale ekipe iz osnovnih šol, so se na drugo mesto uvrstili fantje iz PD Žalec, na tretje pa dekleta in fantje iz PD Polzela. Tekmovalci so se na zahtevnem terenu preizkusili na nočni in dnevni tekmi. Poleg orientacijskega znanja in odlične telesne pripravljenosti so se morali izkazati tudi v znanju vozlov. Hopsi izgubili v podaljšku Zmagoslavje v Ameriki. Hmeljčki zelo uspešni Člani Lokostrelskega kluba Hmeljček so se v septembru udeležili državnega prvenstva v disciplini AH 12+12, državnega prvenstva v 3D-disciplini in svetovnega prvenstva v 3D-disciplini ter dosegli lepe rezultate. Na državnem prvenstvu AH 12+12 Od leve proti desni balkanski prvaki, člani PD Polzela, starejši od 18 let: Martin Gulin, Lev Podbregar, Julija Trobina in Bor Kunstelj Na državnem prvenstvu na Vrhniki v 3D-disciplini, v kateri se strelja na makete živali v naravni velikosti, je Roy Lah v kategoriji kadeti goli lok U18 osvojil 2. mesto, v kategoriji članice goli lok je Andreja Izgoršek postala državna prvakinja, njen mož Marjan Izgoršek pa je v kategoriji člani goli lok ponovno zasedel 4. mesto. Na svetovnem prvenstvu 3D-discipline v Mokricah, kjer je tekmovalo 405 tekmovalcev v šestih tekmovalnih slogih, je Marjan Izgoršek osvojil visoko 6. mesto. »Prvenstvo je trajalo ves teden. Tri dni so potekale kvalifikacije, v petek je bilo ekipno tekmovanje, sobota pa je bila namenjena finalnim obračunom. V finale se nas je uvrstilo prvih šest tekmovalcev iz vsake kategorije, ki smo si to mesto morali izboriti v kvalifikacijah.« T. TAVČAR Hopsi s Polzele so v domači dvorani lovili prvo zmago v sezoni v 4. kolu košarkarske Lige Nove KBM proti ekipi Rogaška, ki pa so jo gostje po podaljšku dobili z rezultatom 83 : 87. Mlada ekipa Hopsov je na srečanju vodila tudi s 15 točkami, a so gostje iz Rogaške Slatine uspeli obrniti izid v svojo korist. Največ točk za Hopse – 23 je dosegel Marko Vrankovič, pri gostih pa Jure Špan – 22 točk. Hopsi bodo v naslednjem, 5. kolu gostovali v ponedeljek, 31. oktobra, pri ekipi LTH Castings. Matjaž Čuješ, trener Hopsov Polzela: »Ekipi Rogaške čestitam za zmago. Imeli so nekaj več športne sreče, lahko bi se obrnilo tudi v drugo smer. Vemo, da je podaljšek loterija. Mislim, da smo mi odigrali zelo dobro tekmo, morda je odločila njihova daljša klop. Fantom nimam česa očitati, verjamem v ekipo in verjamem, da se bo naslednjič obrnilo nam v prid.« ŠPORT NA KRATKO T. T. ODBOJKA Druga članska ekipa odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska KEA Šempeter je v 1. krogu 3. DOL – vzhod gostila ekipo OK Celje. Po petih nizih so se mlade Šempetranke veselile zmage s 3 : 2. V savinjsko-šaleškem derbiju 3. kroga 1B. DOL sta se pomerili ekipi, ki letos še nista doživeli poraza, SIP Šempeter in Šoštanj Topolšica. Srečanje se je končalo s 3 : 2 v nizih za Šempeter. NOGOMET Odbojkarice Calcit Volleyja so v 4. krogu Sportklub prve odbojkarske lige za ženske doma premagale SIP Šempeter s 3 : 0. V medobčinski nogometni ligi so nogometaši Žalca v 6. kolu doma premagali ekipo Moc Claudius z rezultatom 1 : 0. Na lestvici so s 15 točkami na prvem mestu. Matic zmagovalno v Dalmaciji P. K. Najboljši tekmovalci LK Hmeljšek z medaljami z državnega prvenstva v 3D-disciplini pred maketo jelena (od leve trener Marjan Izgoršek, Roy Lah, Andreja Izgoršek ter Urban in Jan Jurhar) Savinjski ultra »stezičar« Matic Čačulovič je ob koncu sezone še enkrat dokazal svoje izjemne tekaške sposobnosti in vzdržljivost. Na prestižni najdaljši preizkušnji Dalmacije ultra traila je zmagal s prednostjo več kot štirideset minut pred najbližjim zasledovalcem. Pot do zmage ga je vodila po 122 kilometrov dolgi stezi, na kateri je moral premagati kar 5.680 višinskih metrov. S progo od Solina do Omiša je opravil v dobrih 14 urah in poskrbel za slovensko zmago v konkurenci tekmecev iz 15 držav. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA NOVEMBER 2022 OVEN BIK DVOJČKA Vaš vladar Mars se bo ves mesec november pomikal retrogradno, kar pomeni, da se bodo vaše aktivnosti pričele nekoliko ustavljati. Mogoče se jih boste lotili z manj poguma kot sicer, pa tudi borbenost bo precej nihajoča. Vsekakor je november mesec, v katerem se boste skoraj zagotovo vrnili v preteklost in kaj spremenili ali popravili. Pazljivost velja pri denarju – računajte le na tisto, kar trdno držite v rokah! Druga polovica meseca bo v čustvenem smislu bolj prijazna. ŠT. 10 I oktober 2022 Pridružili so se največjemu podnebnemu teku BINA PLAZNIK Večje število planetov v vam nasprotnem znamenju za vas predstavlja pritisk in nujnost, da se prilagajate ljudem v svoji delovni in zasebni sferi. Medosebni odnosi bodo zagotovo igrali veliko vlogo, že zlasti v času popolnega luninega mrka, ki 8. v mesecu nastopi prav v vašem znaku. Lahko, da boste z nekom popolnoma prekinili odnose, saj boste ugotavljali, da vse skupaj več ne vodi nikamor. Previdnost velja na finančnem področju – denar vam lahko vse prehitro spolzi med rokami. Večjo pozornost namenite tudi svoji vitalnosti! Prva polovica meseca bo za vas bistveno bolj naporna in vas bo izčrpavala v primerjavi z drugo. Energija in pripravljenost za delo bosta zelo nihajoči, Mars bo namreč ves november R v vašem znaku. To predstavlja nujnost, da se zelo zavestno potrudite delovati v skladu s potrebami. Situacija se bo bistveno izboljšala v drugi polovici meseca, ko bo veselo, družabno, mogoče se celo odpravite na pot! RAK LEV Vaša vladarica Luna bo 8. novembra »mrknila« sočasno s polno luno v znamenju bika. Vsekakor se morate že pred tem datumom zavedati, da bo čustvena energija nakopičena, strasti in strahovi pa povečani! Vsekakor se morate obrniti vase in zelo temeljito razmisliti, kaj vas ovira na vaši poti in kdo so ljudje, ki vas izčrpavajo. Čas za čistko čisto na vseh nivojih je kot naročen! Odlično se boste počutili, ko se boste znebili ljudi in stvari, ki ne služijo ničemur več. Ogromno pozornost boste namenili svojim zasebnim zadevam, domu in družini. V prvi polovici meseca boste izredno zaposleni, najboljša družba boste sami sebi. Nič hudega, saj se bo situacija na glavo obrnila že v drugi polovici meseca. Kar nekaj planetov vam bo naklonjenih, življenje bo dobilo pospešen tempo. Vi sami boste drzni, željni novih dokazovanj, spoznanj, potovanj ... DEVICA V čustvenem smislu vam je odlično naklonjena prva polovica novembra. Pred vami je zanimiv mesec, v katerem se boste lahko dokazali tam, kje bodo drugi odpovedali. Mirno, preudarno in zelo prepričljivo boste krmarili skozi vse čeri, ki vam jih to obdobje prinaša. Napeto bo okoli polne lune in popolnega luninega mrka, ki nastopita 8. Če ste hoteli uvajati novosti ali kaj spreminjati, tega ne storite v tem času, ki nikakor ni dober za to. TEHTNICA Prva polovica novembra bo precej naporna – čutili boste težo bremen, vaša domišljija pa bo videla še tista, ki jih sploh ni. Vsekakor se boste nehali smiliti sami sebi, potrudite se za zelo realen pogled na situacijo. Čustveno boste preobčutljivi, česar se morate zavedati in temu ne pripisovati prevelike pomembnosti. Vse mine, tudi to bo! Druga polovica meseca bo bistveno bolj prijazna, sprostile se bodo nakopičene napetosti. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. ŠKORPIJON Izredno pomemben mesec, ki je sočasno tudi čas vaše vladavine, nahajate pa se tudi v sezoni mrkov, ki sta povezana s spomladanskima. Tako lahko ponovno pride do situacije, s katero ste se soočali v spomladanskem času. Temeljito boste prevetrili svoje delovne in zasebne odnose! Na trenutke ste lahko preveč energični. Vaše reakcije so lahko mimogrede pretirane, celo agresivno obarvane zaradi vpliva R Marsa. STRELEC V prvi polovici meseca boste precej zadržani, obrnjeni vase, zunanji svet bo videti oddaljen. Potrebovali boste več miru in časa zase. Še zlasti to velja za čas polne lune in njenega popolnega mrka 8. novembra. O vaši pasivnosti pa ne bo ne duha ne sluha v drugi polovici meseca, ko se pričanja čas vladavine vašega znaka. Čez noč boste oživeli, postali zelo aktivni, zanimale vas bodo prihodnost, priložnosti … KOZOROG Čutili boste povečano notranjo moč in točno boste vedeli, kam vas pelje vaša pot. Ambicioznosti vam že v osnovi ne primanjkuje. Tokrat ji boste dodali še ščepec osebnih kvalitet in oboje bo garancija za uspeh. Razmišljali boste o dolgoročnih ciljih in energijo usmerjali vanje. Okoli polne lune in popolnega mrka tudi za vas velja svarilo, da ste previdnejši. Lahko pride do kakšnega problema, vendar ga boste uspešno rešili. VODNAR RIBI Zelo bo izpostavljeno delovno področje. Želeli boste spremembe, novosti, vendar se boste še vedno počutili kot ujetnik razmer. Brez potrebe – odločitve so v vaših rokah in niste nemočna figura, ki jo premetava sem ter tja. Veliko olajšanje boste občutili že v drugi polovici novembra, ko bo marsikaj bolj jasno. Sprostili se boste, mogoče se odločite tudi za potovanje. Večje število planetov v vodnem znamenju vas bo napolnilo z dobro energijo, zato bo tudi počutje temu primerno. Če boste hoteli kakšne spremembe, bodite zelo previdni, saj polna luna in popoln lunin mrk opozarjata, da lahko mimogrede naredite napako. Lahko ste tudi premalo potrpežljivi, zato se morate umiriti. Čas za uvajanje novosti je najbolj primeren v zadnji tretjini novembra, zato počakajte na to obdobje. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer v družbi učencev Na I. osnovni šoli v Žalcu so 20. oktobra za učence od 6. do 9. razreda organizirali športni dan – kros pri Ribniku Vrbje. Ta dan so v sodelovanju z ZKŠT Žalec obarvali tudi s štafetnim tekom z naslovom Čas se izTEKa – podnebni tek s skupnim ciljem: ukrepati za podnebje, proti podnebnim spremembam, za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih virov. Od šole do Vrbja so se odpravili peš ter ob ribniku pod vodstvom športnih pedagogov tekli kros, se okrepčali in odigrali nekaj športnih iger. Delček dneva so posvetili podnebnim spremembam in odtekli štafetni tek. Ravnateljica Andreja Špajzer je povedala, da žalska šola sodeluje v projektu »Eko šola kot način življenja«, v sklopu katerega so jim med drugim ponudili tudi aktivnost sodelovanja v podnebnem teku, na katero je prijavila šolo: »Podnebna štafeta je potovala od Škotske do Egipta in je prečkala 18 držav ter zaključi svojo pot 6. novembra v Sharm El Sheikhu v Egiptu, ko se začne Podnebna konferenca COP27. Učenci so idejo sprejeli zelo pozitivno. Na hitro smo splanirali kros, ki smo mu priključili to štafeto, ki ozavešča o varovanju okolja in o boljšem počutju vsakega posameznika, kar pa je tudi ključ do uspeha vseh nas in do izbranih in željenih ciljev naših otrok v šoli.« V sklopu projekta Podnebni tek so morali izdelati štafetno palico, ki jo je skupaj z učenci na žalski šoli ustvarila likovna pedagoginja Neli Šuler. Šola za sodelovanje prejme certifikat. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je spregovoril nekaj besed o zdravem načinu življenja ter o skrbi za naravo, okolje in podnebje. Nonet pod vodstvom Tine Jošovc je poskrbel za glasbeno in plesno popestritev dneva. Športni dan so zaključili s podelitvijo medalj najboljšim tekačicam in tekačem. Štafetni tek za ozaveščanje o podnebnih spremembah PISMA BRALCEV »Zdravnik mi je rešil življenje, delovni terapevt je naredil vrednega živeti« Že več kot 55 let poznamo poklic delovni terapevt, pa nas še vedno redki poznajo. Verjetno tudi zato, ker delovni terapevti praviloma ne delujemo na primarni ravni, bolj na sekundarni in terciarni, kar pomeni, da nas spoznajo le tisti, ki nas nujno potrebujejo. In potem zgoraj v naslovu navedeno še kako drži. Kot za vse zdravstvene delavce se je tudi za nas, delovne terapevte, delo v času covida korenito spremenilo. Med epidemijo smo v domu zavzeli stališče, da moramo kljub vsem omejitvam stanovalce obdržati aktivne in pokretne, da čim manj občutijo vpliv. Lahko zatrdiva, da je bil cilj dosežen. Največja sprememba, ki še vedno traja, pa je t. i. »čas po covidu«. To je čas, ko so se začele kazati posledice bodisi prebolevnosti bodisi nedostopnost do zdravljenja med epidemijo za druge bolezni. V dom smo na novo sprejeli veliko novih stanovalcev, težje pokretnih ali nepokretnih. Pri njih sva izvajali treninge dnevnih aktivnosti (trening oblačenja, slačenja, posedanja, presedanja na voziček, ponovno učenje uporabe stranišča, hoje). S takim pristopom želiva človeka čim bolj osamosvojiti in mu vrniti aktivno vlogo v vsakdanjem življenju. Zaznan je tudi velik upad na področju kognicije – spomina. Zato na enoti z osebnim spremljanjem vsakodnevno izvajava vaje za krepitev spomina, pozornosti in orientacije. Na svetu je že 49 milijonov ljudi, ki trpijo za demenco, ta številka pa naj bi se do leta 2050 potrojila. Zato temu področju posvečava še posebno pozornost. Mednarodni dan delovne terapije 27. oktober je pri nas letos posvečen prav temu področju. Za stanovalce smo pripravili kviz, ki je vzpodbudil razmišljanje, spomin in orientacijo v kraju ter času. Naše druženje je bilo prijetno in stanovalci so bili zelo zadovoljni, za kar se tudi trudiva. Petra Kos in Nevenka Šalamon, delovni terapevtki v Domu upokojencev Polzela UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 10 I oktober 2022 23 Prva mini olimpijada v Braslovčah T. TAVČAR Osnovna šola Braslovče je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije v tednu otroka pripravila prvo mini olimpijado v Braslovčah. Prireditev, ki so jo pripravili v petek, 7. oktobra, je bila namenjena otrokom od šestega do desetega leta starosti. 200 otrok vrtca in osnovne šole je najprej opravilo olimpijski protokol s himno, zastavo in olimpijsko baklo. Prebrali so tudi svečano olimpijsko zaobljubo. Dogodka se je udeležil Franček Gorazd Tiršek, slovenski športni strelec, ki je na paraolimpijskih igrah osvojil tri srebrne in eno bronasto medaljo. Slovenski olimpijec je poudaril, da je za uspeh ključna osredotočenost, ter še, da ubiranje bližnjic na poti do uspeha ni dopustno. V nadaljevanju so se otroci udejstvovali v različnih športnih disciplinah. Pri izvedbi prireditve so sodelovali odbojkarji Odbojkarskega kluba Braslovče in Ženskega odbojkarskega kluba Braslovče, športna delavca Namiznoteniškega kluba Savinja, judoisti Judo kluba Braslovče, planinci Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, nogometaši Otroške nogometne šole, gasilci Prostovoljnega društva Braslovče in športni delavec Športnega društva Ris. Namen programa je bil ob začetku šolskega leta otrokom predstaviti možnosti vpisa v različna športna društva in tako spodbuditi otroke k redni športni aktivnosti ter jih navdušiti za šport in aktivno življenje. Ob koncu prireditve so udeleženci ugotovili, da so zmagovalci vsi. Prejeli so zaslužena priznanja in se zaobljubili, da se v prihodnjem letu zopet preizkusijo na mini olimpijadi. Celotno prireditev je otrokom delal družbo lisjak Foksi, slovenska olimpijska maskota. S svečanega odprtja mini olimpijade Tekaški kros v čast slovenskega športa Najboljši s pokali (manjka Marko Zagožen) s pobudnikom in glavnim organizatorjem Rafaelom Končino, ki je za svoj trud od otrok prejel kolesarsko majico. V Šeščah dirkali otroci D. NARAGLAV Drugega oktobra so na Gmajni v Šeščah pripravili kolesarsko dirko, četrto po vrsti. Tudi tokrat je potekala pod budnim očesom kolesarskega veterana Rafaela Končine. Letos so udeleženci sodelovali pri organizaciji že nekaj dni pred tekmo. Na kartončke so namreč narisali, kar jim je pri srcu, vsi tekmovalci in prisotni starši pa so ta kartonček dobili za spomin. Tekmovalci so vozili kronometer na progi, dolgi 600 metrov. Sodelovalo je 28 otrok, ki so se nadvse motivirano podajali na progo v razmaku ene minute. Vsak je želel doseči čim boljši čas. Ob progi so jih spodbujali starši in drugi gledalci. V kategoriji dečkov je bil najhitrejši Domen Motoh, ki je zmagal že na lanski dirki, drugo mesto je osvojil Urban Prodnik, tretje pa Marko Zagožen. Pri deklicah je bila najhitrejša Špelca Švencbir, prav tako že lanska zmagovalka, na drugo mesto se je uvrstila Blažka Končina, tretja pa je bila Nika Zobovnik. Vsi najboljši so prejeli pokale in praktična darila, teh pa so bili deležni tudi ostali tekmovalci. Prireditev sta podprla Sandi Skornšek, oskrbnik doma na Homu, in podjetje Tehnos, ki je prispevalo praktične nagrade. D. NARAGLAV V čast dnevu slovenskega športa in vsem športnikom ter ljubiteljem športa so na OŠ Šempeter organizirali prvo šolsko tekmovanje v krosu. Trasa je bila izpeljana po športnem parku in travniku ob šoli v treh različno dolgih ter razgibanih krogih. Športni dogodek sta s svojim obiskom popestrila nekdanji smučarski skakalec Matjaž Debelak in najstarejši krajan Franc Udrih, ki bo kmalu dopolnil 100 let. Po skupnem ogrevanju ob glasbi so učenci iste generacije, ločeno po spolu, tekmovali in se borili za medalje. Ob tem je bilo ustvarjeno izjemno vzdušje z veliko pozitivne energije. V takšnih okoliščinah so vsi po svojih najboljših močeh premagali traso, ki je bila izpeljana v neposred- ni bližini šole. »Na prireditev smo povabili tudi otroke iz vrtca, ki so zelo glasno vzpodbujali vse učence in se hkrati tudi sami uspešno spopadli s tekom. Vsi učenci prve triade so prejeli spominsko priznanje in balone za igro ter seveda tudi pozitivne tekaške izkušnje. Prireditev smo popestrili z nagradnimi vprašanji in žrebanjem praktičnih nagrad,« je povedal učitelj športne vzgoje Grega Štorman. Športni dogodek sta z obiskom obogatila tudi dvakratni dobitnik olimpijske kolajne v smučarskih skokih Matjaž Debelak, ki je leta 1988 na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojil srebrno medaljo na ekipni tekmi na veliki skakalnici in še bronasto medaljo na posamični tekmi na veliki skakalnici, ter najstarejši krajan KS Šempeter Franc Udrih, dedek savinjskih košarkarjev Sama in Bena Udriha, ki je ponosno povedal, da bo kmalu dopolnil 100 let (21. januarja 2023). Ob tem je učencem namenil vzpodbudne besede, da je šport bistvenega pomena za dobro počutje in zdravje, z njimi pa se je tudi fotografiral. Otroci ene od skupin s članicami krožka in vzgojiteljicami Zelišča spoznavalo 160 otrok D. NARAGLAV Kros je potekal v okolici šole. Študijski krožek Zelišča, narava in zdravje Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec je že četrtič v okviru tedna vseživljenjskega učenja pripravil zanimivo druženje z najmlajšimi v zeliščnem vrtu pri obrambnem stolpu v Žalcu. Tja so povabili okrog 170 otrok iz žalskih vrtcev, ki so pod vodstvom članic krožka v osmih skupinah spoznavali zelišča in njihovo namembnost. Kakšno stvar so tudi poskusili, predvsem pa povonjali. Med drugim tudi citronko, ki so ji dali kar svoje ime »limonka«, saj ima vonj in okus po limoni: »Seznanili smo jih tudi, kako se kuhajo čaji in za kaj so zdravi. Marsikateri otrok pozna le čaje, ki so v vrečkah, ali pa še teh ne, zato je zanje spoznavanje rožic in zelišč, ki se uporabljajo za razne čaje, še toliko bolj zanimivo,« nam je na druženju z otroki povedala predstavnica tega krožka Andreja Šteiner. Srečanje z najmlajšimi otroki, ki so nadvse vedoželjni, pa jim je še v posebno veselje, je poudarila tudi mentorica krožka Cvetka Mastnak Čulk, nekdanja vodja vrta zdravilnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, ki je letos prevzela tudi vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ob zaključku spoznavanja zelišč je vsaka skupina lahko poskusila tudi razno pecivo z janežem, pehtranom, meto … ter se odžejala s čajem in raznimi sokovi (bezgov, ribezov, iz aronije …), ki jih članice krožka pripravljajo doma. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2022 Stoletnica Marta živi s turizmom D. NARAGLAV Življenje Marte Vozlič je zaznamoval turizem, z delom v domačem kampu pa je spoznala ljudi z vse Evrope in tudi sveta. V Občini Prebold, natančneje v Dolenji vasi, že več kot 60 let deluje turistični kamp Dolina, ki je tudi najstarejši zasebni turistični kamp v Sloveniji. Zaslugo za to imata že dolgo pokojni Ivo Vozlič in njegova žena Marta Vozlič, ki je sedaj tudi najstarejša občanka Občine Prebold. V torek, 27. septembra, je namreč dopolnila 100 let. Bila je tudi v partizanih in nato zaprta v celjskem Starem piskru – v času, ko so okupatorji iz zaporov odpeljali 100 talcev in jih obesili na jablane ob cesti pri Frankolovem. Njeno ter tudi moževo življenje so tako zaznamovale tudi grozote II. svetovne vojne, po njej pa družina, skrb zanjo in nato vse od leta 1961 do danes življenje, povezano s turizmom. Med turisti je lepo število takšnih, ki se k njim vračajo leto za letom in so postali kar družinski prijatelji. Lani, ob 60-letnici kampa, so imeli veselo praznovanje skupaj z nizozemskimi prijatelji, stalnimi gosti. V minulem mesecu, ko je Marta praznovala 100 let, sta dva para z Nizozemske, ki sta bila na dopustu pri njih že ves avgust, še enkrat prišla v Slovenijo, da sta ji lahko osebno čestitala za njen visoki jubilej. Sicer pa v tistih dneh ni manjkalo obiskov številnih sorodnikov, znancev, prijateljev in sosedov, ki so ji prišli čestitat za jubilej. Med njimi so bili tudi predstavniki občine z županom Vinkom Debelakom ter predstavniki Društva upokojencev Prebold, Rdečega križa Prebold in KO ZB za vrednote NOB Prebold. V partizanih in Starem piskru Stoletnica Marta Vozlič se je rodila mami Valčki in očetu Edvardu Vale v Laškem, kjer so starši imeli trgovino, njena teta pa hotel. »Osnovno šolo sem najprej obiskovala v Laškem, nato v Šoštanju, kamor smo se preselili, končala pa pri teti v Laškem, kjer sem se tudi izučila v gostinskem poklicu in tam delala osem let, vse do odhoda v partizane sredi leta 1944. Dobila sem namig, da me lahko Nemci aretirajo, zato sem zapustila teto in odšla v gozd. Malo prej, 18. maja 1944, sem se poročila z Ivom Vozličem, ki je že bil v partizanih, tako da sva skupaj prestala tudi veliko hajko pod Mrzlico (13. 10. 1944, o. p.), v kateri je bilo ubitih šest borcev. Spomenik njim v spomin stoji pod Likovičevo kmetijo v Matkah,« med drugim pove Marta, ki se je po hajki skupaj z možem zatekla na eno od kmetij nad Vranskim, kjer je bilo veliko otrok. Zaradi bojazni, da bi družino okupator pokončal zaradi njiju, sta odšla od njih, bila zajeta in odpeljana v celjski Stari pisker, v katerem sta tudi dočakala konec vojne. Nadaljevanje tradicije izpred 60 let Srce kampa sta recepcija, ki je pod zanimivim kozolcem, in zgradba s sobami in apartmajem ter potrebno infrastrukturo za Žalec Po vojni sta mlada zakonca nekaj mesecev še živela v Laškem, nato pa sta se preselila v Dolenjo vas, v tovarniško stanovanje Tekstilne tovarne Prebold, v Havze (kot še danes Naročnik: Gibanje Svoboda, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana, gibanjesvoboda.si • ZA obnovo komunalne in prometne ter nadgradnjo športne infrastrukture! Glasujte za! GS-Zalec-oglas-svetniki.indd 1 Ponosna na kamp in potomce Marta Vozlič je pri svojih stotih letih nekaj posebnega med preboldskimi starostniki, tako kot je v slovenskem prostoru poseben kamp Dolina, ki se lahko pohvali s tem, da so v njem bili gostje z vsega sveta. »V prvi vrsti so to Holandci, pa Nemci, Francozi, Avstrijci, skratka – iz Evrope in drugih kontinentov sveta: iz Avstralije, Amerike, Nove Zelandije, Afrike ...« povesta Marta in sin Tomaž, ki nam tudi razkaže njihovo recepcijo pod kozolcem, kjer je tudi manjši gostinski lokal, v njem pa je med drugim tudi zanimi- Stoletnica Marta in njen sin Tomaž, ki je druga generacija nadaljevanja tradicije, ter njegova hčerka Petra in njen mož Matjaž, ki sedaj vodita kamp, pa so ponosni tudi na sliko v recepciji, na kateri je nekdanji predsednik Jugoslavije, pred njim pa stojita Martin mož Ivo in sin Tomaž. • ZA soodločanje občank in občanov o porabi občinskih sredstev! Naše aktivnosti lahko spremljate na družbenih medijih. rečejo temu kompleksu stanovanj, zgrajenih nekaj let pred II. svetovno vojno). Tam je z mamo živel tudi naš poznani pesnik in pisatelj Ervin Fritz, ki ga je Marta enkrat pošteno oštela, ker bi lahko padel z balkona. Nedaleč stran od Havz pa sta živeli tudi moževa mama in teta, ki je bila tudi lastnica zemljišča, kjer je poleg dveh njihovih stanovanjskih hiš že 60 let turistični kamp. »Mož se je zaposlil v tekstilni tovarni, jaz pa sem gospodinjila ter skrbela za družino. Najprej se je leta 1946 rodil sin Zdenko, dve leti kasneje pa še sin Tomaž. Nekaj let kasneje sva z možem na tetinem zemljišču, kjer je sedaj tudi kamp, začela graditi hišo, v katero sva se Kandidati za občinske svetnike • ZA dodatno subvencioniranje vrtcev in sofinancirano oskrbo starostnikov! Več o programu in kandidatih preberite na spletni strani gibanjesvoboda.si Marta s sinovoma Tomažem in Zdenkom ob stoletnici pred recepcijo kampa Blaž Kolar, Alenka Omladič, Matjaž Omladič, Tanja Basle, Martin Poteko, Katja Veligošek, Gregor Zidanšek, Suzana Vombek, Danijel Novak, Katarina Vasle, Aleksander Plaskan, Jasmina Pepel, Andrej Drevenšek, Marioneta Avbelj, Dejan Cencelj, Katarina Novljan, Tadej Jezernik, Sabina Žagar, Dragan Pavlovič, Lidija Tamše, Mateja Rednak, Nejc Boškovič vselila po treh letih. Ker sta otroka že bila dovolj velika, sva se z možem odločila, da si dodaten denar služiva tudi z oddajanjem prenočišč, saj teh v Preboldu ni bilo, potrebe pa so bile, saj je v tovarno prihajalo več raznih strokovnjakov. To pa je bil tudi začetek najinega turističnega delovanja, ki sem ga nadaljevala tudi po moževi smrti; umrl je pred 28 leti. Pri delovanju kampa nama je bil v pomoč sin Tomaž z družino, ki je po moževi smrti tudi prevzel to delo ter posodobil celotno infrastrukturo, jaz pa sem pomagala, kolikor je bilo treba. Že vrsto let sedaj to turistično tradicijo nadaljuje moja vnukinja Petra z možem Primožem Lesjakom, seveda pa z veseljem vsi pomagajo, če je treba,« s ponosom pove Marta, ki bi ji težko prisodili 100 let, saj je še vedno nadvse vitalna in razumna. Vsak dan, če ni preveč slabo vreme, se poda na sprehod, sicer pa rada rešuje križanke, bere, gleda televizijo … in je povsem na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. 21/10/2022 12:32 va slika s Titom, s katerim sta se oče Ivo in Tomaž slikala v Logarski dolini. Na posebnem mestu so tudi številna priznanja, ki so jih prejeli od Turistične zveze Slovenije za najbolje urejen kamp v kategoriji malih kampov, ter tudi razna druga priznanja za njihovo turistično dejavnost. Kamp so v svoje turistične vodiče uvrstile tudi vse evropske turistične organizacije. Marta je zelo vesela, da se njeno in moževo delo tako uspešno nadaljuje in nadgrajuje, hkrati pa je zelo vesela in ponosna tudi, da ima okrog sebe potomce, ki znajo ceniti tradicijo in spoštujejo vse, kar se je naredilo in ustvarilo skozi desetletja. Ponosna je na svojo družino, na sinova Tomaža in Zdenka, na vnuka Primoža in vnukinjo Petro ter njenega moža Primoža ter tudi na pravnuke in pravnukinje Saro, Laro, Tjašo in Žana, ki ji vsakič, ko je z njimi, polepšajo dan. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2022 25 Četrtkarji na Hvaru D. NARAGLAV V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu so 17. oktobra predstavili knjigo o dosežkih enega najprepoznavnejših in najuspešnejših slovenskih športnih delavcev Toneta Vogrinca. S svečanega odprtja mini olimpijade Vsi me kličejo Tona Planinsko društvo Zabukovica je letos organiziralo letovanje za udeležence četrtkovih planinskih izletov. Ljubitelji četrtkov, skrajšano Četrtkarji, kot so si nadeli ime, se sicer vse od leta 2011 odpravljajo na pohode in izlete vsak tretji četrtek v mesecu. Doslej je bilo organiziranih že 133 izletov ob četrtkih, po več dni pa so bili tudi ob morju in na otokih. Tako kot minuli mesec, od 11. do 18. septembra, ko so skupaj letovali na otoku Hvaru. Skupno se je doslej izletov in letovanj udeležilo že 9.265 ljubiteljev četrtkov. Kot je povedal Franci Naraks, je tokratno letovanje na Hvaru bilo že peto doslej, kot vedno pa so se imeli zelo prijetno. Na izletih, ki so jih imeli po otoku, so se povzpeli do trdnjave Fortica, od koder je čudovit razgled na mesno jedro Hvar, bili so na pohodu do Svetega Nikole, ki je s 628 m najvišji vrh Hvara in tretji najvišji med jadranskimi otoki, z ladjico so se en dan podali na izlet na Peklenske otoke, bili pa so tudi na pohodu na vrh Napoleon z 227 m nadmorske višine, kjer je astronomski observatorij. Udeležili so se tudi trgatve pod vrhom Svetega Nikole in spoznavali druge lepote tega najbolj zelenega jadranskega otoka ter se polni nove energije in lepih vtisov vrnili domov, kjer spet nadaljujejo s svojimi četrtkovimi izleti. T. BINA PLAZNIK V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu so 17. oktobra predstavili knjigo o dosežkih enega najprepoznavnejših in najuspešnejših slovenskih športnih delavcev Toneta Vogrinca. tistih naših uspešnih smučarskih časov.« Marko Radmilovič, lucidni kolumnist, novinar, scenarist, režiser in avtor oddaje na Valu 202 Zapisi iz močvirja, je dejal, da je bilo njegovo prvo vodilo pri pisanju in zbiranju spominov, da mora biti napisano tako, da bo za bralce zanimivo: »Stala sva pred veliko dilemo, ali narediti almanah slovenskega smučanja ali napiševa Tonetovo osebno zgodbo, ki je tesno povezana z zgodovino slovenskega smučanja v drugi polovici 20. stoletja. Tone ni le smučar. Mene je zelo motiviralo, da razgrnemo tudi ostale liste njegovega življenja, najsibo Tone kot funkcionar, Tone kot menedžer ali Tonetovo osebno življenje, ki sva mu namenila kar nekaj prostora, a ne vedno brez kompromisov, saj so to intimne zadeve, ki jih portretiranec mora žrtvovati za širšo javnost – to je Tone pogumno storil. Ti elementi knjigo tudi delajo zanimivo za bralce.« V Levcu stoletna Frančiška T. TAVČAR V Krajevni skupnosti Levec je Frančiška Volavšek praznovala svoj 100. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo prav na njen rojstni dan, 26. septembra, obiskali predstavniki Sveta Krajevne skupnosti Levec: predsednica Simona Pilih Derča, člana Rafael Hrustel in Vesna Slamnik, ki je hkrati zastopala tudi krajevno organizacijo Rdečega križa, ter župan Občine Žalec Janko Kos. Izročili so ji šopke cvetja in priložnostno darilo ter zaželeli še veliko zdravja. Kljub visokim letom je še kar dobrega zdravja, zanjo pa skrbi njena hčerka. V sproščenem pogovoru so z jubilantko tudi nazdravili. Udeleženci enotedenskega letovanja in pohodništva na Hvaru za Žalec Naročnik: Gibanje Svoboda, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana, gibanjesvoboda.si Knjigo so predstavili skozi pogovore med Tonetom Vogrincem in Markom Radmilovičem, ki je Tonetovo zgodbo zapisal. Biografija z naslovom »Vsi me kličejo Tona« je nastala po približno letu dni sodelovanja, brskanja po spominih ter kontaktiranja bivših tekmovalk in tekmovalcev ter neštetih sodelavcev in sopotnikov. Tone Vogrinec je povedal: »Dlje časa sem razmišljal o tem, da bi izdal knjigo, vendar nikoli ni bilo dovolj časa niti energije, da bi se tega lotil, dokler se nisva spoznala z Markom. Beseda je dala besedo in začela sva ta projekt. Sedaj, ko je knjiga napisana, mi to pomeni nekakšno osebno zadovoljstvo, da so dogodki, ki smo jih doživljali, ostali zapisani za kasnejše rodove. Z Markom sva preštela, da sva obiskala že 17 knjižnic po vsej Sloveniji. Žalska je osemnajsta, še tri imava v načrtu. Spoznavava različne ljudi in ob pogovoru z njimi ugotavljava, kako se vsi starejši spominjajo • ZA dodatno subvencioniranje vrtcev in sofinancirano oskrbo starostnikov! • ZA soodločanje občank in občanov o porabi občinskih sredstev! • ZA obnovo komunalne in prometne ter nadgradnjo športne infrastrukture! Blaž Kolar kandidat za župana Glasujte za! Več o programu in kandidatih preberite na spletni strani gibanjesvoboda.si Jubilantka Frančiška Volavšek z gosti in domačimi Naše aktivnosti lahko spremljate na družbenih medijih. GS-Zalec-oglas-zupan.indd 1 21/10/2022 12:26 NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 10 I oktober 2022 Podobe Prebolda iz preteklosti Čreta v znamenju spomina Takšen je naslov razstave, ki je bila na ogled v Občinski knjižnici Prebold skoraj mesec dni. Razstava, ki jo je pripravil mag. Uroš Herman, je eden od vidikov dela Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold pri odstiranju preteklosti Prebolda in okolice. V četrtek, 6. oktobra, pa je v knjižnici potekal še dogodek z video predstavitvijo, na katerem je avtor podrobneje predstavil zbrano gradivo in njegov pomen. Pri predstavitvi je bil glavni poudarek na razvoju razglednic kot enem od elementov, ki dajejo možnost raziskovanja preteklosti v vidikih arhitekture, turizma in društvenih gibanj. V svoji predstavitvi je predavatelj razložil, kakšen je bil razvoj tiska razglednic in kako se je ta odražal v veliki beri tistih, ki nosijo ime Prebolda oziroma Sv. Pavla pri Preboldu. Glavni motivi zgodnjih razglednic so bili center kraja s cerkvijo sv. Pavla, Zanierjev hotel, pošta, graščina, tekstilna tovarna in bazen. Pozneje sta se jim pridružila še motiva novega hotela in šole. Precej je bilo razglednic z motivi različnih panoram Prebolda. V drugem delu predstavitve je mag. Herman pojasnil, kakšno vlogo pri bogatitvi dostopnega gradiva igra zbirateljstvo razglednic oziroma deltiologija, kot se ta dejavnost imenuje. Ker je razstava nastala ravno na podlagi sodelovanja z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Osrednjo knjižnico Celje, Zgodovinskim arhivom v Celju, kjer so razglednice del javno dostopnega gradiva, in dosedanje zbirateljske vneme v društvu na področju zbiranja razglednic in fotografij, najbrž drži ugotovitev, da je nujno zbirati vse dostopno, predvsem pa redkejše in unikatno gradivo ter ga ohraniti javno dostopnega za širšo zainteresirano javnost. »Na razstavi je razstavljen del gradiva, ki je brez dvoma zelo pomembno za zgodovino naše občine oziroma ožje regije in je tudi zelo dragoceno. Predstavljene so serije razglednic Prebolda in okolice, izdane v obdobju Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS – stare Jugoslavije, okupacije med II. svetovno vojno in SFR Jugoslavije, ter nekaj fotografij, ki so nastale v Preboldu in okolici v istem časovnem obdobju ter predstavljajo pomembnejše družabne dogodke in/ ali osebe,« je med drugim povedal avtor razstave. »Naša želja je, da s to razstavo spodbudimo zanimanje za tovrstno domoznansko gradivo in opozorimo na dejstvo, kako izjemno pomembno je, da se ga ohrani javno dostopnega – v domoznanskih oddelkih večjih knjižnic ali v fotografski zbirki našega društva,« je še povedal mag. Uroš Herman ter hkrati izrazil željo, da se zainteresirani pridružijo društvu in pomagajo pri zbiranju tovrstnega gradiva, prav tako pa lahko vsakdo pomaga z donacijo z namenom zbiranja sredstev za nabavo določenih primerkov tega gradiva na spletu, kar predstavlja skoraj edini način, da se pride do razglednic, ki so iz Prebolda potovale v druge kraje. O vztrajnostni kulturni dediščini D. N., I. L. Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold se je letos že drugič prijavilo na razpis Zavoda za varstvo kulturne dediščine za Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD) in Teden kulturne dediščine (TKD), ki vsako leto potekajo zadnji teden septembra in prvi teden v oktobru. Drugo oktobrsko soboto so pri muzejski zbirki Prebold skozi čas pripravili prireditev, posvečeno evropski in lokalni kulturni dediščini. Letošnja naslovna tema je bila Vztrajnostna kulturna dediščina. Partnerji prireditve v Občini Prebold so bili Zgodovinsko in narodopisno društvo, Občina Prebold, Čebelarsko društvo Prebold in Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda. Člani ZND Prebold in zunanji gostje so pri muzejski zbirki Prebold skozi čas 8. oktobra izvedli demonstracije klepanja kose, ličkanja (kožuhanja) in vezenja koruze ter predenja volne na kolovrat. Vse našteto so bile do še pred nekaj desetletji veščine, ki jih je poznala vsaka kmetija in so hkrati pomenile tudi družabno dejavnost na vasi, ko se je po potrebi zbrala vsa soseska in si pri delu medsebojno pomagala. »Danes, v času sodobnega potrošništva, se vse bolj zavedamo, kaj je nekoč pomenilo živeti in delovati na trajnostni način. Predstavljene oblike trajnostne kulturne dediščine, ki so bile v davnih časih Skupinska slika akterjev dogodka Prva oktobrska sobota je že leta v znamenju spomina na I. frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem, ki se je odvijala na Čreti 26. oktobra 1941. Tudi po 81 letih se je na nekdanjem prizorišču zbralo nekaj sto ljudi in obudilo spomin na čas II. svetovne vojne in borbe za svobodo. Ta zgodovinska bitka je dokaz izjemne hrabrosti borcev I. štajerskega bataljona in njihovega komandanta Franca Rozmana Staneta, ki so v neenakem boju okupatorju prizadejali znatne izgube, sami pa so se v zavetju noči po več kot desetih napadih in vedno novih okupatorjevih silah uspešno izvili iz obroča brez žrtev. Mag. Uroš Herman ob razstavnih panojih Fotografija s pogledom na most, nekdanjo Režajevo domačijo in gostilno Filialko v Dolenji vasi D. NARAGLAV čisto običajne dejavnosti, sedaj lahko prispevajo k večji kakovosti življenja v lokalnem okolju. Z njimi želimo spodbuditi vsakega posameznika ali celotno skupnost v razmišljanje, kako si povrniti zopet taiste vrednote, ki so nam v preteklosti dajale življenjski smisel in občutek vrednosti ter nas povezovale,« je na prireditvi v svojem govoru med drugim povedala predsednica ZND Prebold Nuša Stergar. treh veteranskih organizacij, Kulturno zgodovinsko društvo Triglav Kamnik, ki sodeluje na takšnih proslavah kot partizanska četa, pohodniki VDV brigade ZZB za vrednote NOB Mozirje in častna straža Slovenske vojske. Udeležence je nagovoril podžupan Občine Nazarje Bojan Štrukelj. Pred spomenik, ki spominja na bitko, so venec položili Franc Hriberšek iz Društva izgnancev – odbor Žalec, Marijan Turičnik iz Medobčinskega društva invalidov Žalec in Marjan Venec so položili Marjan Turičnik, Marjan Vodeb in Franc Hriberšek. Prva frontalna bitka je tako imela velik odmev v okupirani Evropi, saj so o njej razpravljali v generalštabu nemškega vermahta in sam Hitler. Vsekakor pa je ta bitka okupatorju dala vedeti, da se slovenski narod ne bo dal kar tako pokoriti, kot so si zamišljali. Spominsko slovesnost na Čreti so tudi tokrat družno organizirali: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije – OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever – odbor Žalec in Društvo generala Maistra Žalec. Tudi tokrat so za lačne in žejne želodce skrbeli člani Planinskega društva Vransko. Že po tradiciji sta srečanje in slovesno proslavo tudi letos obogatila pihalni orkester Godbe Prebold pod vodstvom Marka Repnika in mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca. Za scenarij je tokrat poskrbela Olga Markovič, ki je prireditev tudi povezovala in recitirala pesmi. Na prireditvi so sodelovali tudi praporščaki vseh Vodeb v imenu ZB za vrednote NOB Žalec. Slavnostni govornik župan Občine Žalec Janko Kos je poudaril pomen ohranjanja spomina na takratne dogodke in na osamosvojitveno vojno ter oboje povezal s sedanjim časom, ko smo priča obsojanja vredni ruski agresiji na Ukrajino, kar ogroža tudi svetovni mir in povzroča vsestransko krizo tako pri nas kot v svetu. Ob zaključku slovesnosti je udeležence nagovoril še novi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marjan Vodeb, ki se je ravno tako dotaknil grozot v Ukrajini, pa tudi dogodkov v naši okolici, kjer so oziroma prihajajo na oblast ljudje, ki se spogledujejo s politiko nekdanjega mračnjaškega obdobja, kakršna je bila že nekoč. »Mlada generacija si vojn in sovraštva ne želi in srčno upam, da pripadam tisti generaciji, ki ji bo uspelo brez potvarjanja zgodovinskih dejstev vrednote borcev ohraniti in prenesti na mlajše rodove,« je ob koncu še dejal Vodeb in vse povabil, da se prihodnja leta znova snidejo na partizanski Čreti. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec D. NARAGLAV ŠT. 10 I oktober 2022 INFORMACIJE / KRIŽANKA 27 Nagradna križanka ZKŠT Žalec Rešitve križanke (samo gesla) pošljite na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Šlandrov trg 25, Žalec, do 21. 10. 2022. Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bod prejeli simbolično nagrado, ki jo bo podaril ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Matjaža Krka za župana Občine Žalec Matjaž Krk, kandidat za župana občine Žalec je Savinjčan s srcem in dušo. Rojen je leta 1969, po izobrazbi diplomiran inženir prometa, zaposlen na Slovenskih železnicah, kjer opravlja delo inšpektorja. Odraščal je v delavsko obrtniški družini s tradicionalnimi krščanskimi vrednotami. Z ženo in dvema sinovoma živi v Migojnicah. Svoj prosti čas najraje preživlja z družino. Je velik ljubitelj športa, plesa ter domače glasbe. V Občini Žalec je aktiven član v kulturnih in športnih društvih. Od leta 2010 je občinski svetnik, od leta 2018 naprej je podžupan in med drugim tudi vodja ekipe, zadolžene za izgradnjo nogometnega igrišča v Žalcu. V celotnem obdobju političnega delovanja je prednostno podpiral projekte z visoko dodano vrednostjo in s ciljem trajnostnega razvoja mesta in podeželja. V času opravljanja funkcije podžupana je svojo pozornost namenjal občankam in občanom Občine Žalec. Vedno je prisluhnil njihovim idejam in z vso vnemo pomagal pri reševanju njihovih problemov. Odlikujejo ga organizacijske, komunikacijske in vodstvene sposobnosti ter zaupanje v dobro ljudi. Delo župana je zahtevno, vendar z Matjaževimi kvalitetami, pridobljenimi izkušnjami, povezovanjem občank in občanov ter z njegovim posebnim čutom do starejših, je moč doseči visoke cilje. Kot župan bo ustvarjal ugodno klimo med sodelavci, z vključevanjem vseh občank in občanov pa bo postal ŽUPAN ZA VSE! Matjaž Krk, kot župan Občine Žalec, želi ustvariti še bolj prijazno in urejeno občino, ki bo prepoznavna po naravnih in kulturnih bogastvih ter drugih vrednotah, ki bodo občanom omogočale prijetno življenje, podjetnikom spodbujevalno okolje in obiskovalcem prijeten kraj za oddih. Za kandidaturo se je odločil zaradi podpore občank in občanov. Matjaž Krk, ŽUPAN ZA VSE • • • • • • • • • • • • • • • Zelena energija (sončne elektrarne, biomasa, energetski svetovalec za občane,...) Pridobitev alternativnega vira ogrevanja za mesto Žalec Modernizacija in digitalizacija (posodobitev komunikacijskega omrežja in elektronskega poslovanja) Participativni proračun (sodelovanje občanov pri določenih projektih) Mlade družine (občinska stanovanja, vrtci, sofinanciranja pri obnovah in novogradnjah) Znižanje plačila vrtca za družine s stanovanjskim kreditom Dodatno financiranje mladinskega centra Žalec Starejši občani (izgradnja doma za starejše občane) Turizem in prosti čas (povezovanje turističnih točk v občini, obnova igrišč, ureditev sankališč,...) Ustvarjanje pogojev za razvoj malih in srednjih podjetij (zagotovitev prostorskih pogojev,...) Prostor (racionalizacija zemljišč, aktivna zemljiška in prostorska politika,...) Infrastruktura (most Griže, obvoznica Petrovče in Žalec jug, javni vodovod v vsako gospodinjstvo, posodobitev vodovoda in obnova obstoječega, gradnja komunalnih vodov, nadgradnja omrežja električne energije,...) Izgradnja igrišča z umetno travo na nogometnem stadionu Žalec Izgradnja podzemnih parkirišč ob novih večstanovanjskih objektih Ureditev prostorske stiske knjižnice Žalec Kandidati za svetnike: Matjaž KRK, Marjeta RUKAV, Karel BOROVNIK, Vesna NAPOTNIK, dr. Damjan DOLER, Katja AŠENBERGER, Andrej KVEDER, Saša ZIDANŠEK OBREZA, Gregor KOŠEC, Verica ŠTEFANČIČ, Kristian PESKO, Brigita BRECL, Darko TRATNIK, Lilijana DEBELJAK, Anton GROBELNIK, Zmago OBLAK, Stane KUDER, Sebastjan ČREŠNOVAR, Robert VASLE, Matic ZAGORIČNIK, Tomaž MELAVC, Valerija OCVIRK, Tamara KRALJ, Bojan SALAMUN, Marko POTEKO, Andreja DROBEŽ, Tatjana KREBS. Cilj Matjaža Krka kot kandidata za župana in Liste za mesto in podeželje je takšna Občina Žalec, ki bo skrbela za gospodarno in transparentno porabo javnih sredstev, nudila prijetno bivalno okolje in zagotavljala spodbujevalno okolje za gospodarstvo. Naročnik oglasa: Matjaž Krk in Lista za mesto in podeželje Izpostavljene točke programa Liste za mesto in podeželje: 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 10 I oktober 2022 Skozi Jamo Pekel po Ponikovski planoti D. NARAGLAV Ob mednarodnem dnevu geopestrosti so pripravili pohod in na Ponikvi odprli prvo markirano pot. Zavod RS za varstvo narave – OE Celje je v soboto, 15. oktobra, v sodelovanju s Turističnim društvom Ponikva pri Žalcu, Turističnim društvom Šempeter, JK Črni galeb Prebold in Planinskim društvom Žalec organiziral pohod po Krajinskem parku Ponikovski kras. Pohod je bil organiziran v počastitev mednarodnega dneva geopestrosti, ki ga je v Parizu 16. novembra lani enoglasno sprejela generalna skupščina UNESCA. Z njim želijo države članice poudariti pomembno vlogo geopestrosti za dobrobit ljudi in trajnostno upravljanje celotnega planeta. Za mednarodni dan geopestrosti je bil izbran 6. oktober, letos pa je potekal prvič. S pohodom so ga z nekajdnevnim zamikom počastili v Zavodu RS za varstvo narave – OE Celje in ostali sodelujoči. Udeleženci so se zbrali pred vhodom v Jamo Pekel, kjer je zbrane pozdravila glavna organizatorka dogodka Ljudmila Strahovnik, prof. geog. iz Zavoda RS za varstvo narave – OE Celje in ob tem poudarila, da bo vsakoletni mednarodni dan priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu geopestrosti za spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter pri upravljanju zemljine geološke raznovrstnosti, geomorfoloških in hidroloških oblik ter procesov ... Varstvo opredeljeno v zakonu Pot so nadaljevali skozi Jamo Pekel in nato po gozdni geološki učni poti do vrha Požarišča, kjer je o pomenu geopestrosti podrobneje spregovorila Ljudmila Strahovnik in ob tem med drugim tudi povedala: »V Sloveniji imamo zelo visoko stopnjo geopestrosti, h kateri prispevajo raznovrstne kamnine, fosilni ostanki in minerali, kraški pojavi, različne geomorfološke oblike, med drugim gore in doline, morska obala, soteske, jezera, izviri in drugi hidrološki pojavi. Skoraj vse naštete pojave lahko opazujemo v mikro in makro razsežnosti. V preteklosti sta bila bolj poudarjena varstvo in ohranjanje žive narave, vloga biotskega dela naravovarstva je močno prevladovala. Organizirano in institucionalizirano varstvo narave se v Sloveniji izvaja že več kot sto let. Sprva je bilo praviloma vezano na živi svet, saj so uničujoče spremembe, ki vplivajo na živalske in rastlinske vrste ter njihova življenjska okolja, hitrejše in bolj očitne kot spremembe, ki vplivajo na geološke, geomorfološke in hidrološke pojave. Danes je varstvo narave uzakonjeno v pravnem redu na podlagi tradicionalnega pojmovanja, ki vključuje prizadevanja za ohranjanje vrednih delov narave Pogled na izvir Ponikvice, ki v Jami Pekel dobi ime Peklenščica. Pred začetkom pohoda pred Jamo Pekel (prva z leve Ljudmila Strahovnik) in njenega celotnega živega sveta. Varstvo geopestrosti je vsebinsko vključeno v sistem varstva geoloških, geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot, ki se izvaja z Zakonom o ohranjanju narave.« Ljudmila Strahovnik je spregovorila še o geopestrosti na področju jam in o Ponikovskem krasu, kjer je najbolj poznana Jama Pekel, ki je turistična že od leta 1972. Geopestrost na Ponikovskem krasu Trenutno je v Sloveniji 17.431 določenih naravnih vrednot, od tega največ podzemnih jam (12.383). Varstvo jam je za Slovenijo specifika, saj skoraj polovica Slovenije leži na kraškem karbonatnem svetu. Poleg tega je Slovenija na svetovnem zemljevidu zapisana kot zibelka speleologije in znanstvenega raziskovanja kraških pojavov. Škocjanske jame so prvo slovensko območje, vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Znanstveno podporo ter koncept odgovornega in trajnostnega geoturizma izvaja Unescov program geoznanosti in geoparkov (IGGP). »Ponikovski kras je območje osamelega krasa v Ložniškem gričevju. Območje gradijo pretežno prepustni triasni apnenci in dolomiti, na več mestih pa jo prekinjajo nepropustni laporji in tufi. Kraško območje obdajajo nepropustne triasne in oligocenske vulkanske kamnine, ki se delno zajedajo v posamezne doline in v manjšem obsegu tudi v osrednji del. Ponikovski kras ima vse značilnosti matičnega krasa, kar se odraža v tipičnih kraških oblikah in pojavih, npr. manjše planote, suhe doline, vrtače, zatrepne doline, ponori, ponikalnice, kraški izviri, jame. Ker je območje, zgrajeno iz prepustne karbonatne kamnine, le malo dvignjeno nad erozijsko osnovo, ki jo predstavlja reka Savinja, ga imenujemo tudi plitvi kras. Na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave je pretežni del območja osamelega krasa zavarovan kot Krajinski park Ponikovski kras, status naravnega spomenika pa imajo: izvir Ponikvice od izvira do požiralnikov v Lokah, požiralniki v Lokah, Jama Pekel z dolino Peklenščice in Kamnita hiša ali Bezgečeva jama. Status naravne vrednote ima 23 jam in brezen ter štirje vodotoki in ponikalnice. Z vidika varstva biotske raznovrstnosti je Peklenščica kot pritok Ložnice s Trnavo del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Podzemno okolje Jame Pekel je habitat zavarovanih vrst netopirjev in endemnih vrst hroščev; v potoku Peklenščica so bili prisotni v njenem jamskem toku, na površinskem delu toka pa je prisoten rak navadni koščak,« je še povedala Ljudmila Strahovnik. Namenu uradno predali tudi markirano pot Pohodniki so se iz Požarišča podali do požiralnikov v Lokah, kjer ponikne potok Ponikvica, ki iz jame priteka kot Peklenščica. Za nekaj minut so se ustavili pri tej kraški posebnosti in lepo urejenem pitniku Ločanka, nato pa nadaljevali pot ob potoku Ponikvica do njenega izvira, kjer je TD Ponikva pred leti tudi na novo obnovilo nekdanje perišče. Tu je zbrane nagovorila predsednica društva Nada Jelen, pohodniki pa so bili deležni raznih dobrot in pijače. Pot jih je nato vodila še do središča Ponikve, do Slomškovega doma, kjer so planinci planinske sekcije Ponikva, ki delujejo v sklopu PD Žalec, tudi uradno predali prvo markirano pot s Knafljevimi markacijami na Ponikvi in se po njej podali do 525 m visokega hriba Apno. Po počitku so nadaljevali po markaciji, ki jo je iz Apna do Pekla markiralo PD Šempeter. Po njej so prišli tudi na začetek svoje poti pri jami in tam tudi sklenili nekaj ur trajajoči pohod, ki je bil zelo prijeten, zanimiv in vsestransko poučen. Za konec dodajmo še, da bo z markirano potjo obeh društev in še načrtovano, ki bo potekala čez Hrstenjak do markacij v Veliki Pirešici, tudi Ponikva pri Žalcu vključena v markirane poti Planinske zveze Slovenije. Geopestrost je pestrost nežive (ABIOTSKE) narave in je temelj biodiverziteti (BIOTSKE) narave. Je osnova vsakega ekosistema, a ima tudi svoje vrednosti, neodvisne od biodiverzitete. Geopestrost lahko opazujemo praktično na vsakem koraku, skupaj z biodiverziteto pa predstavljata največje bogastvo našega planeta. Letošnji pridelek hmelja podpovprečen BINA PLAZNIK V Savinjski dolini je za resno kmetijstvo in hmeljarstvo nujna izgradnja mokrih zadrževalnikov. Sezono pridelave hmelja so hmeljarji tudi letos sklenili na žalskem Hmeljskem likofu v sklopu dogodka Savinjski Oktoberfest. Tudi letos so med drugim podelili priznanja uspešnim hmeljarjem, Irena Friškovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pa je spregovorila o uspešnosti hmeljarske sezone. Povedala je, da je v letu 2022 v Sloveniji 119 hmeljarjev pridelovalo hmelj na 1.625 hektarjih, kar je 92 hektarjev več kot lani. Od tega je 145 hektarjev bilo prvoletnih nasadov. Večina slovenskih hmeljišč je bila posajena s sorto Aurora (kar 44 odstotkov), sledi ji Celeia s 27 odstotki. Savinjskega goldinga je bilo slabih 9 odstotkov. Nekaj manj kot 8 odstotkov hmeljišč pa je bilo posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na IHPS. Irena Friškovec pove, da si bodo leto 2022 slovenski hmeljarji zapomnili po neurjih z močnim vetrom in točo, visokih temperaturah in še večjem pomanjkanju padavin: »Situacija je tako slaba, da so zaradi pomanjkanja vode v vodnih virih hmeljarji in ostali uporabniki namakalnih sistemov morali prenehati z namakanjem. Po zgoraj navedenih dejstvih se še enkrat več kot zelo utemeljeni večletni (desetletni) predlogi kažejo pozivi kmetijske stroke in uporabnikov namakalnih sistemov, da je v Savinjski dolini za zagotavljanje vode za namakanje treba pristopiti k izgradnji mokrih zadrževalnikov. Le z izgradnjo mokrih zadrževalnikov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost in hkrati služili kot vir vode za namakanje, se bomo v prihodnosti lahko v Savinjski dolini resno ukvarjali s kmetovanjem in pridelavo hrane.« Pridelek hmelja je bil konec septembra že obran, toda kot je povedala Irena Friškovec: »Hmeljarji imajo čas, da priglasijo končno količino obranega hmelja pooblaščeni organizaciji za certificiranje hmelja do 31. 10. 2022. Dejstvo pa je, da bo končni pridelek zaradi neurij s točo, visokih temperatur in pomanjkanja padavin podpovprečen. Visoke temperature in pomanjkanje padavin so bili tako močni, da so na nekaterih namakalnih sistemih morali tudi prenehati z namakanjem, kar je Irena Friškovec je poročala o uspešnosti letošnje hmeljarske sezone. seveda vplivalo tudi na rast in razvoj hmelja. Rastline hmelja so v večini nasadov prišle do vrha opore. Rastline sort Savinjski golding in Aurora so v večini nasadov ostale s kratkimi stranskimi poganjki, imele so obliko ozkega valja ali pa so ostale celo smrekaste. V nasadih Savinjskega goldinga, ki niso bili namakani, je bil v povprečju pridelek pod 500 kg/ha (v normalnih letih pa je lahko 1.500 kg/ha ali več).« ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2022 29 Letos žalska Nikolaja bogato obrodila T. TAVČAR je bilo veliko – našteli so jih nekaj nad 80 – in so lepo dozoreli. Na začetku je trgače pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos ter pohvalil skrbnika in člane Društva savinjskih vinogradnikov, ki vzorno skrbijo za trto in za visoko kvaliteto vin v Savinjski dolini. Prisotne sta pozdravila tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. V govoru je omenil, da je bila letos Nikolaja deležna verjetno rekordnega števila sončnih ur. Posledica tega je tudi rekordna dozorelost grozdja. Prvi grozd z žalske trte Nikolaje je odtrgal župan Janko Kos, nato pa še predsednik društva Silvo Marič ter savinjska vinska kraljica Suzana Čakš. Delo je dokončal gospodar trte Jože Sopotnik s trgači. Med trgatvijo so se pridružili tudi člani Gasilskega društva Arja vas, ki so prinesli grozdje Arnavčanke, ki raste pred njihovim gasilskim domom. V imenu društva je vse prisotne pozdravil Iztok Uranjek, skrbnik Arnovčanke, in predal grozdje. Ob mletju grozdja je bila izmerjena sladkorna stopnja mošta, ki je znašala preko 70 ekslerjev, kar je za modro kavčino kar veliko. Za glasbeno spremljavo trgatve je poskrbel harmonikar Slavko Berlezovič, prireditev pa je povezoval David Sopotnik. Po trgatvi so nazdravili z lanskim pridelkom. Novi predsednik mag. Marko Repnik T. TAVČAR Na Gradu Komenda na Polzeli so člani Lions kluba Savinjska dolina organizirali akademijo, na kateri so med svoje vrste slavnostno sprejeli nova člana in ustoličili novega predsednika za lionistično leto 2022/2023. To je postal mag. Marko Repnik, vodja JSKD Žalec in podžupan Občine Prebold. Med gosti na akademiji sta bila tudi predsednica 4. cone Štefi Videčnik in guverner Zveze Lions klubov Slovenije Radovan Pušnar. Novi predsednik je izpostavil dobrodelnost Lions klubov, predstavil nekatere aktivnosti za tekoče leto in izrazil zadovoljstvo nad pomlajevanjem in hitro rastjo Lions kluba Savinjska dolina. V kulturnem programu prireditve so nastopili štirje člani kluba, ki so v zasedbi trobilnega kvarteta popestrili dogajanje. Po uradnem delu so člani predsednici in guvernerju razkazali Skrbnik trte Martin Kodre in podžupan Miloš Frankovič pri spravilu modre kavčine Trgatev modre kavčine T. T. Tudi na Gradu Komenda na Polzeli je v sredo, 5. oktobra, potekala peta trgatev grajske trte, potomke stare trte z Lenta. Sadika sorte modre kavčine je bila leta 2016 posajena v znamenje prijateljstva med Društvom savinjskih vinogradnikov in Občino Polzela. Za grajsko trto vzorno skrbi Martin Kodre, ki je skupaj s podžupanom Občine Polzela Milošem Frankovičem letos obral 21 kg grozdja, kar je največ doslej. Grozdje ima letos visok, 16-odstotni sladkorni delež. Po trgatvi so prisotni nazdravili z lanskim vinom. Zanimivo je zavedanje, da se vino podobnega okusa pije že nekaj stoletij. MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Prvi je novemu predsedniku mag. Marku Repniku čestital guverner Zveze Lions klubov Slovenije Radovan Pušnar. nove prostore na Gradu Komenda, ki s tem postaja tudi domicil Lions kluba Savinjske doline. Naročnik oglasa: Socilani demokrati, Levstikova 15, Ljubljana V sredo, 5. oktobra, so člani Društva savinjskih vinogradnikov na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom pripravili že 15. trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Letos je bogato obrodila. Grozdov 30 INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2022 Naročnik: Občina Žalec za Svetniški skupini NSi in SLS v občinskem svetu Občine Žalec Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana #IskrenoZateObčinaŽalec Program - Enakomeren razvoj manjših delov občine - Skrbeti za dolgotrajno oskrbo starejših v občini - Podpora nevladnim organizacijam - Skrbeti za varnost ljudi - Pomoč pri izgradnji sončnih elektrarn - Spodbujanje in pomoč pri promociji in razvoju turizma - Podpreti mlade družine - Ohranjati tradicionalne vrednote - Skrb za male živali SREČKO LEDNIK kandidat za župana občine Žalec in kandidati za svetnike občine Žalec Skupaj mocnejši, VERJAMEMO. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v mandatu 2018-2022, Svetniški skupini NSi in SLS v Občinskem svetu Občine Žalec KRONIKA ŠT. 10 I oktober 2022 Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija FRANCA VIVODA P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan 31 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. Med nami si! V SPOMIN Leto dni je že minilo, odkar si nas za vedno zapustil, dragi oče VILJEM AJTNIK iz Zabukovice (3. 5. 1941–22. 10. 2021) (1938–2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v zadnjih težkih mesecih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Andreju Kravosu, zaposlenim v nujni medicinski pomoči ZD Žalec, Bolnišnici Topolšica in ORL oddelku SB Celje ter pogrebni službi Ropotar. Pogrešamo te! Odšel si mnogo prerano, še vedno zelo boli in še vedno te močno pogrešamo. Pravijo, da čas celi rane; to je morda res, vendar pa ostaneta praznina in spomin, ki živi in kot svetlo sonce žari. Hvala vsem, ki kdaj postojijo ob tvojem grobu, prižgejo svečko, položijo cvet ali pa so kakorkoli v mislih s teboj. Spokojno počivaj, najdi svoj mir nad zvezdami, vedi, da smo te imeli neskončno radi. Tvoji najdražji Vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Odšel si brez slovesa, vse pusto je sedaj, a ostala beseda ena je – zakaj … V SPOMIN 5 žalostnih let je minilo, odkar je prenehalo biti dobro srce dragega moža, atija, ata, brata in zeta MARIJE KUPEC iz Latkove vasi 265 (16. 7. 1938 –12. 9. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, moralno in materialno pomoč. Zahvala tudi dr. Klemnu Pozniču, DSO Polzela, TD Šempeter, Cvetličarni Boža, g. župniku Srečku Hrenu in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni JANEZ STENOVEC V SPOMIN 21. septembra je minilo 15 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik PETER KODRIČ iz Studenc (1976–2007) Minila so 3 leta, odkar si nas zapustila ljuba mama, žena, babica in prijateljica iz Sv. Lovrenca (23. 11. 1955–1. 10. 2017) ŠTEFKA KODRIČ Čas hitro beži, mi pa ga še vedno zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, položite kakšen cvet in ga skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu. Vsi njegovi najdražji Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. (1948–2019) ZAHVALA Ob izgubi Hvala vsem, ki postojijo ob vajinem grobu, prižigajo svečke in vaju ohranjajo v lepem spominu. Vajini najdražji LUDVIKA ARNŠKA Vsak korak spomin je na vaju in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne … V SPOMIN iz Vrbja (25. 8. 1928–21. 9. 2022) iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter za darovane sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN ANTON IN MARIJA MLINARIČ iz Liboj MARTIN GRENKO in MARIJA GRENKO (1927–2002) Mineva 10 let, odkar vaju ni več med nami. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. (1932–2019) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in se ju spominjate. Vsi njuni Njuni najdražji 15 % gotovinskega popusta Odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša srečna leta, le srce in duša vesta, kako boli, ker te več ni. V SPOMIN V SPOMIN 12. oktobra je minilo drugo leto brez tebe, draga naša FRANCU TURNŠKU SMILJANA ŽUŽA (8. 7. 1952–13. 10. 2021) Tvoji hčeri imata že kak siv las, štirje vnuki rastejo, mož te pogreša iz dneva v dan bolj. Nič ni več, kot je bilo, in nikoli več ne bo. Vemo, da vse to veš … Z neskončno praznino v srcu in življenju, vsi tvoji najdražji Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo, do 21. novembra, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Njegovi najdražji 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 10 I oktober 2022 Rožnati oktober v Žalcu BINA PLAZNIK Samopregledovanje dojk je ključno. Pozitivne misli so ključne za zdravje. Oktober je mesec osveščanja o raku na dojkah. Na sončen 7. oktober so pod okriljem UPI ljudske univerze Žalec v parku pri žalski fontani že šesto leto zapored drevesa ovili v rožnate pletenine in na ta način pokazali podporo ženskam. Namen tovrstnih aktivnosti je spodbuditi ustvarjalnost žensk. S kvačkanjem in pletenjem razvijamo finomotoriko, mišljenje, ročne spretnosti, vztrajnost in upoštevanje navodil. Vse te lastnosti so potrebne tudi za uspešno soočenje z boleznijo. Zdravim, bolnim in ozdravelim ženskam ustvarjalni proces prinaša sprostitev in osebno zadovoljstvo, krepi samozavest in odganja negativne misli. S projektom spodbujajo tudi medgeneracijsko in medsektorsko sodelovanje, saj v skupni cilj – osveščanje o raku dojk – vključujejo rokodelska društva, domove za upokojence, ljudske univerze, občine, različna društva in nevladne organizacije, bolnice z rakom in njihove svojce ter druge posameznice. Odziv je vsakič odličen; tokrat so sodelovali: pletilje VGC Planet generacij UPI, Hiša Sadeži družbe Žalec – Slovenska filantropija, medgeneracijski centri, UTŽO, mnoge posameznice, balerina Alja Felicijan, umetnica in lastnica cvetličarne Zgodbe iz cvetličarnice Nadja Korošec, Center za krepitev zdravja Žalec z demonstracijskim prikazom in informiranjem glede ugotavljanja in zaznavanja raka na dojki, Dom Nine Pokorn Grmovje, Petra Kačičnik Škof Mladinski center Žalec, Materinski dom Žalec ter Občina Žalec. Petra Kačičnik Škof iz Večgeneracijskega centra Planet generacij, ki deluje pod okriljem UPI-ja, je ob srečanju med drugim povedala: »Zelo sem vesela, da je vsako leto več sodelujočih ter da preprečujemo raka na dojkah in ozaveščamo o njem.« Zahvalila se je vsem sodelujočim ter prebrala pesem Nika Grafenauerja »O življenju«. Redno mesečno samopregledovanje pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Obe dojki je treba pregledati in pretipati ter biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. Če odkrijete nenavadne spremembe, se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali ginekologom. Za pravilno pregledovanje sta vam v pomoč mobilna aplikacija Breast Test in prikaz na spletni strani www. europadonna.si. Šopek ajdovcev Šopek jesenskih ajdovcev T. TAVČAR Jožici Možina iz Ločice ob Savinji je nabiranje gob v veliko veselje. Dolgoletna članica Gobarskomikološkega društva Polzela ima oko za gobe, a to, kar je našla pred dnevi, jo je posebej osrečilo. Pričakalo jo je kar pet jesenskih ajdovcev, ki so bili videti kot šopek. Pogled nanje jo je razveselil in ga deli z nami. Narava je res en velik čudež. Če znamo opazovati, vidimo marsikaj. Z Drobtinico zbrali 2.630 evrov T. TAVČAR Z nacionalno akcijo Drobtinica obeležujemo svetovni dan hrane (16. 10.) in svetovni dan boja proti revščini (17. 10.). Območno združenje RK Žalec je po dveh koronskih obdobjih akcijo Drobtinica letos znova pripravilo. Stojnice so postavili pred trgovske centre v Levcu, Preboldu, Šempetru in na Vranskem ter zbrali dobrih 2.630 evrov. Prostovoljci in otroci iz osnovnih šol so v zameno za kruh, pekovske izdelke, domače izdelke ter ostale izdelke zbirali finančna sredstva, ki jih bodo namenili plačilu šolskih aktivnosti. Tako so v Levcu zbrali 195 EUR, v Preboldu 449 EUR, v Šempetru 1.185 EUR in na Vranskem 800 EUR. Svoje izdelke so prispevali kmetija Flis iz Spodnjih Grušovelj, kokošja farma Jožef Dobravc iz Zgornjih Roj, trgovina Peternel Šempeter, trgovina Rimljan Šempeter ter Mercator in Spar. Domače izdelke so prispevali starši osnovnošolcev OŠ Šempeter in prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Šempeter. Z akcije v Šempetru