lir.lln licoslotanske knieUke /tele. - Cen« m Mil /.» telo leto. — ia iiiii/fmmvo lili llln. - l'o«a _ Uhaja vsak« »redo oli K zjiuraj. — Spisi In dopisi ua| »e pošiljal« l reilniitvu liemollulM" ourofnlua nifT.na številka I Din. — V iiispratiiem dolu vsaka ilrolina vrstila ali nje prostor III llln. ~ reklaiiiauije In inaerntl |ia llpravnlslvn ..llonioljnli«" v l.iutiljnnl. Kopitarje™ nlira štev. li.
Beseda o delavstvu.
Pri nas v Sloveni ji raste industrija. V ineni letu nastane toliko novih tovarn — oziroma »e razširjajo stare, kot preje ne v desetih letih. To zlasti od Ljubljane gori na Gorenjsko. Z industrijo se množi delavstvo, ki ima drugačen način življenja kot kmetski. Drugačno razmerje do dela, do gospodarja, druge nevarnosti, druge jonianjkljivosti in druge vrline.
Drugo je to: nevarnost kapitalizma, to se pravi: brezmejnega iskanja in kupiče-nia dobička brez ozira na delavčevo življenje se pokaže tem večja in občutljivejša, rim močnejša je induštn a. S kapitalizmom, to je s nenravnim t/iabljenjem in /'orabljenjem delavčevih moči pa gre v široke ljudske sloje siromaštvo,siromaštvom bolezen, pa tudi obup, pravna""pro-palost, sovraštvo, brezverstvo. -i
Tudi kmet je posredno prizadet po kapitalizmu. Zakaj če je delavstvo cez mero siromašno in izžeto, |>otem tudi kmet ne more prodajati svojih pridelkov. Usoda delaven in zlasti malega ali srednjega kmeta, kakršni so pri nas, je vedno tesno združena med seboj. Zato je vsak boj med kmetom in delavcem voda na kapitalistični mlin.
Katoliški Slovenci sriio dosedaj imeli iivnlevrediio navado, da sino vsakemu novemu pojjavu družabnega življenja takoj jasno in odkrito pogledali v oči. Da smo takoj jasno in odkrito pokazali na vse prednosti, pa tudi na vse nevarnosti, ki jih vsaka izprememba v načinu življenja prinese s seboj. Naši katoliški shodi so imeli prav lo nalogo, da so rekli: mi Slovenci sedaj trenutno živimo v teh in teh razmerah. Izpostavljeni smo tem in tem nevarnostim, ki nas znajo gospodarsko, kulturno in versko upropastiti. Zalo moramo storiti to in to.
Zgled: ko je svoj čas kmet ječal v oderuških sponah ter je bila nevarnost, da gospodarsko popolnoma propade, tedaj je rekel katoliški shod: sedanja največja nevarnost za kmeta je vaško odeništvo. Odstranimo to nevarnost z snovanjem kmet-skega zadružništva. Pa se je začelo in vaško odeništvo je zadobilo smrtni udarec.
In tako naprej.	v . .
Danes stojimo pred novim položajem: število slovenskega delavstva se hitro dvi-
ga; nevarnost je, da nenravni kapitalizem dobi vedno večje plasti slovenskega ljudstva v svojo oblast ter ga gospodarsko in duševno ugonobi. Nevarnost je torej tu, kaj naj storimo?
Prvi in temeljni pogoj, da se res more doseči uspeh, je popolna jasnost v gledanju položaja. Če hočemo nevarnosti kljubovati ter jo premagati, moramo natanko vedeti, kje je in v čem obstoji. Treba je nadalje popolne jasnosti, katera sredstva je treba uporabljati v boju proti tem nevarnostim. Kdor natančno, do zadnje podrobnosti ne ve, kaj hoče, je njegov boj neumen, ker bo brezuspešen. Kdor misli, da bo gada ubil s tem, da ga bo vlekel za rep, bo takoj- pre-bridko skusil, da bo dosegel baš nekaj nasprotnega.
Torej, jasnost, to je podlaga vsakega uspešnega dela. Jasnost v gledanju nevarnosti, jasnost v "Sredstvih, jasnost v ciljih, jasnost v načelih, katera naj nas v boju vodijo.
Drugi pogoj uspešnega boja so osebne lastnosti boriteljev. Če se hočejo delavci ogniti kapitalistične nevarnosti, sami ne smejo bili kapitalističnega duha. To bi se reklo hudiča izganjati z belcebubom, ogenj gasiti z bencinom. Kapitulizem in njega kruta in vse ugonobitjoča nevarnost obstoji prav v tem, da je brezmejno dobičkarstvo glavni in edini cilj, pa naj zraven iz-hira in pade tisoč ljudi. Korenina kapitalističnega zla ni v denarju, temveč v srcu. Denar je samo sredstvo. Zal je danes ogromen del delavstva tako zastrupljen po marksističnih naukih, cla je tudi socialističnemu delavstvu prvi in edini cilj: pohlep po brezmejnem uživanju. Jasno je, da ta pot ne vodi' do socialne blaginje. Vsako napačno načelo vodi ljudstvo v pogubo. Če je kapitalistični duh, to je brezmejen pohlep po dobičku in uživanju, poguba za današnjo dobo, ko so na vrhu kapitalisti, bo poguba tudi za prihodnjo dobo, ko bo današnja oblika kapitalizma odstranjena. Vsaka družba, ki sloni na !a*i, mora propasti, pa naj bo to družba današnje ali prihodnje
'"'"Naše krščansko delavstvo bo moralo zato zelo paziti, da se ne bo dalo zastrupiti z marksističnimi nauki. To ni nobeno očitanje, temveč opozarjanje na nevarnost.
Kakor se je v pretekli dobi krščanska miselnost v Evropi silno prepojila z liberalizmom in s tem za dolgo časa ohromela v presnavljanju človeške družbe, tako je zdaj ob zatonu liberalizma nevarnost, da se krščanska miselnost prepoji z drugo usodejiolno zmoto: z marksizmom in bi si s tem porezala glavno gibalno mišičevje v presnavljanju sedanje človeške družbe.
Tretji pogoj usnešnega dela je: organizacija, in lo, kar je kvas, duša v organizaciji: čut skupnosti, umetnost sožitja in sodelovanja z drugimi. Kdor tega ne zna. ta naj ne organizira. Tak bo eno organizacijo osnoval, med tem pa bo dve razbil. Skrivnost dobre organizacije ne obstoji v pravilih — le-ta so le potrebno zunanje ogrodje, — temveč v čutu skupnosti. Ta čut skupnosti pa je plod samodiscipline, samo-premagovanja. Na čelo organizacij torej spadajo najsolidnejši značaji.
Te vrstice smo napisali zato, ker se je pretekli teden vršil v Ljubljani Socialni dan. Naši ljudje so se zopet sešli, da jasno pogledajo novim razmeram, pa tudi novim nevarnostim v obraz, tla si začrtajo smernice novega dela, da si določijo jasen cilj.
Povedali smo, kako zelo je to potrebno in bo še potrebno. Jasnosti ni nikdar preveč.
Po'reben pa je tak socialen dan tudi zato, da opozori našo laično in duhovno iz-obraženstvo na deželi na delavsko plat slovenskega življenja. Dasi so se naše organizacije zlasti orlovska v zadnjih letih že močno posvetile tudi delavskim potrebam, vendar bo treba na to polagati vedno več važnosti.
Tudi dušno pastirstvo se bo moralo bolj prilagoditi novo nastajajočemu delavskemu življenju: sicer se zna zgoditi v ogromno škodo delavstva samega, da bodo marksistični valovi nesli delavstvo naprej, krščanska načela pa bodo veslala daleč za njim.
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOP
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17,
ki ie edini te vrste! — Podružnice', v CELJU, Bretf št. 33 - ZAGREB, Hacelnova ulica 12 --SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 ln v SPLITU, ulica XI. puka.
Hrvatska politika.
Hrvati imajo v politiki to veliko smolo, da malokdaj vedo, kaj prav za prav hočejo. Kadar so pa vedeli kaj hočejo, so svoje zahteve stavili tako visiko, da so visele v zraku in tudi tam obvisele. To je bilo nekdaj še pod Avstro-Ogrsko, to je danes.
Radič je v začeiku vedel, kaj je hotel: republiko brez soldatov in menda brez davkov. To so pa gradovi v zraku, in so v zraku obviseli.
Ko se je preselil iz zračnih gradov zopet na zemljo, pa ni vedel kaj hoče. Priznal in hvalil je centralizem, zraven pa na vse strani zabavljal, kar mu je pač na jezik prišlo. Danes tako, jutri tako. Vsakdo ga je rad poslušal, toda nihče ni vedel, kaj hoče.
Prav taka je današnja hrvatska politika. Možje veliko in mogočno govorijo, a ne vedo, kaj hočejo.
Hrvati so danes politično v veliki večini organizirani v tako zvani kmetsko-hrvatski koaliciji (KDK). Ta čudna tvorba pa sestoji iz dveh med seboj si najbolj nasprotnih delov. Večji del so radičevci pod vodstvom dr. Mačka, manjši del pa samostojni demokrati pod vodstvom Pribičeviča. Kar pa se tiče jezika, je Pribičevičev večji kot Mačkov,
Pribičevič je hud centralist, Srb. Pod njegovo vlado so Hrvatje z Radičem vred romali v ječo, orožniki so batinali kmete, izobražence so razganjali v vse kote jugo-goslovanske zemlje. Pribičevič je hotel Hrvate z bičem prisiliti pod centralizem. In moramo priznati, da se mu je posrečilo. Radič je javno zavrgel republiko in federacijo ter skesano molil centralistično veroizpoved.
Danes je Pribičevič v Belgradu odžagan. Zato je moral iskati opore drugod.
Prijel se je Hrvatov, da bi se rešil. Moral je tuliti z volkovi, toda ostal je stari, zagrizeni centralist. In sedaj si mislite prečuden položaj, v katerem se nahaja g. Pribičevič: na eni strani se mora naslanjati na Hrvate ter udrihati po centralizmu, svojem lastnem otroku, na drugI strani pa se z vso zagrizenostjo in ljubosumnostjo oklepa tega otroka. V tako smešno zagato pripelje človeka taka ogabna breznačelnost, kot jo pozna menda samo žerjavovska stranka.
Na drugi strani pa so radičevci, ki sedaj zopet enkrat postavljajo svoje gradove v oblake, in bodo seveda ti gradovi tam obviseli.
Govore o amputaciji, to se pravi, da Hrvatje osnujejo svojo lastno, neodvisno državo. Zmernejši govore o federaciji. Veliko je pa že danes med radičevskiml Hrvati ljudi, ki vedno bolj povdarjajo, da so jo Hrvatje s svojo Rolitiko zopet enkrat temeljito zavozili. KDK da veliko in na široko govori, pa nihče ne ve, kaj hoče. Seveda, če pa dr. Maček hoče nekaj čisto nasprotnega, kot pa njegov namestnik Pribičevič. Dalje se jeze radičevci nad Pribi-čevičem, ki bi se rad vrini! za vodjo hrvatskega naroda, dasi je Srb ln zagrizen centralist. Zlasti dr. Maček j« hud nasprotnik 21
svojega tekmeca Pribičeviča. Kjer pa Je kraljestvo samo v sebi razdeljeno, bo razpadlo. To velja tudi za KDK. Zato je danes vedno bolj jasno, da bo hrvatska neumna politika zopet doživela velikanski polom.
In na tako politiko naj se Slovenci vežemo?
Iz ognpšča liberalnih Šali.
Zerjavovci lažejo po notah. Kjerkoli se ponudi prilika podlega obrekovanja, tam so žerjavovci zraven. Svoj čas so kar na koše lagali v Belgradu o nas, danes v svojem časopisju kupičijo laži kar na debelo. Tudi ni čuda: Ljudje, ki so izropali Slavensko banko in so organizirali zločinsko tolpo za pobijanje Slovencev, se pač ne bodo ustrašili pred lažjo.
Te dni je prineslo »Jutro« zopet celo kopo laži. »Jutro« je pozabilo, kako je bilo v Sloveniji za časa žerjavovske strahovlade, ko niti svojega življenja nisi bil varen, kaj šele službe in kruha. In sedaj ta list govoriči o klerikalnem preganjanju: da se razganjajo liberalne občine, da se zabranjujejo shodi, da klerikalizem uganja orgije strankarstva.
Te laži so tako gorostasne in debele, da je celo veliki župan čutil dolžnost, da je »Jutro« prijel za jezik. Veliki župan je podal naslednjo izjavo:
Trditev, da vlada uganja v Sloveniji prave orgije partizanstva, je popolnoma neresnična. Ravnotako je neistinita trditev o razpuščanju naprednih občin in dru-dih persekucijah. Meni o vsem tem ni ničesar znanega. Nasprotno. Odkar je g. dr. Korošec minister notranjih del tto je od 23. februarja 1938 in sploh v let« 1928. ni bil razpuščen ni en občinski zastop v ljubljanski oblostl.
Kako pa je bil zabranjen shod na Bledu?
V dr. Žerjavovi trditvi o zabranjeva-nju shodov je samo toliko resnice, da je upravna oblast prepovedala prijavljene shode pod milim nebom dn« 22. in 24. junija t. 1. v Ljubljani in 8. t. m. na Bledu. Prva dva dni se je prepoved izvršila vsled tega, ker so bila vsled dogodkov 20. junija prepovedana vsa javna zborovanja v državi sploh. Zbor na Bledu pa je upravna oblast prepovedala radi tega, ker ne gre, da se prireditev (Kmetski praznik) kmet-ske strokovne organizacije, t. j. podružnic Kmetijske družbe, v kateri so včlanjeni pristaši vseh strank izrabi za strankarsko politične namene ene stranke.
Ker se kmetskega praznika običajno udeleže pristaši vseh strank in ker je bil ta dan tudi romarski praznik na Bledu, bi lahko strankarski politični shod povzročil kaljenje reda in miru, ki se mora zlasti v letoviščih kakor je Bled že v Interesu tujskega prometa vzdržati. Kako zelo škodujejo razne demonstracije tujskemu prometu, j« letos dovolj bridko občutila Dalmacija.
»Prej« sem se vedno abudil vsled svojega lastnega smrčanja.« »In zdaj?« »Zdaj pa »pii& v drugi sobi.«
Katoliška cerke*.
s Otvoritev evharističnega kongresa v Sidneyu v Avstraliji je bila 2. septembra. V stolni cerkvi se je pel pred otvoritvijo svečan Te l)eum. Ob 10 je papežev odpo-slanec kardinal Cerretti daroval sv. mašo katere se je udeležila ogromna množica vernikov. Popoldne je kardinal izvršil obred otvoritve kongresa. Odklenil in od-pri je vrata katedrale.
s Kazno. V Budimpešti so slovesno otvorili prvi dom za duhovne vaje. Sveti oče je daroval v ta namen krasno mon-štranco, — Od leta 1918. dalje je izstopilo vsled agitacije protiverskih svobodnjakov v Nemčiji iz protestant, vere 1,300.000 duš, i7. rimskokatoliške pa 160.000. — Francosko časopisje potrjuje, da je škof d' Herbigny ob svojem potovanju po Ru-stireke posle, kakor škofje in duhovniki prvih kristjanov, željno pričakujoč trenutka, ko bo moglo stopiti krščanstvo tudi v Rusiji »vpet na plan.
Italija.
s Bazno. V Gradišču nad Vipavo imajo cerkev na griču, s ceste vodi strma pot k cerkvi. Ob ti poti je 14 kapelic križeve-ga pota z lepimi slikami. Nedavno tega so neki razuzdanci (ne domačini) par kapelic oskrunili, svete podobe raztrgali in vrgli na pot. Obsodbe vredna kultura. — O letošnji, letini poročajo: Na hektolitre bodo vin<>,merili samo v Tomaju, Dutov-ljah, Križu, Sepuljah, Sežani, Skopem in Se tu ali tam — pa hektolitrov ne bo mnogo. Drugod bodo merili in šteli samo na litre; vsakih 25 trt bo dalo 1 liter vina ... Na Vipavskem sadja ne bo nič; vse je od vročine dol popadalo. Nekaj turščice bo okoli Trga, v Braraici, Rihenbergu, Dorn-bergu, Prvačini; drugo je vse suša končala. Grozdje je vkljub hudi vročini še silno zeleno. — Združene so v eno samo sledeče občine: Brežina, Devin, Šempolaj-Slivje in Mavhinje. Uradno ime ji bo Br<-žina-Devin (Aurisina-Duino), sedež bo na Brežmi. — V Logu pri Vipavi so imeli 15. in 16. sept. cerkveni shod fantje ln možje, da se po Apostolstvu mož posvete Kristusu — Kralju. — V Tolminu je umrl dekan in častni kanonik g. Ivan Roje. — Ker je tržaška >Edinost< poročala in sicer resnično poročala, da je italijanska vojvodinja Helena D' Aosta obiskala po Krasu razne otroške vrtce in nato še — cirkus Klud-sky v Gorici, Je bila >Edinoet« ustavljena ln ne izhaja več.
Grčija.
s Tropska mrzlica. To je mrzlica, ki jo povzroča prehuda poletna vročina. Na Grškem je strašno razširjena. Pol milijo^ na ljudi je bolnih. V Atenah so bili uradi in trgovine zaprte, ker je vse ležalo. Precej oseb je umrlo. Bolezen je v tem, da naraste močno telesna toplota, se bruha kri, pojavijo se živčni napadi podobni ka-
kar pri božjastnih in bolnik ima razne privide in fantazije. Tudi ministrski predsednik Venizelos je obolel.
s Vojaška služba — težka služba. Če-lioslovaška vojaška zdravstvena uprava je pred kratkim objavila naslednje podatke o čehoslovaški armadi: Pri povprečnem stanju 120.000 mož je v 15 mesecih obolelo '84.000 mož in od tega jih je 400 umrlo. Obolelo je torej 71.75 odstot., umrlo pa eno tretjino odstotka. Pri 16 letalskih nesrečah je izgubilo življenje 70 vojakov. Samcumorov je bilo v armadi 120, to je 1 na tisoč. To so v resnici bridke številke.
Rusija.
s Novo notranje posojilo. Sovjetska vlada je sklenila, da bo 1. septembra razpirala novo notranje posojilo 500 milj. rubljev (1 rubl je ca. 22 Din) v svrho industrijskih investicij in pospeševanja poljedelstva. Obveznice se bodo glasile za (leset let in se bodo glasile po 25 rubljev. Polovica se bo obrestovala s 6% obrestmi in se bo deloma žrebala s premijami, druga polovica pa se bo izstavila kot čista loterija.
Amerika.
s Nasprotnik pijače. V ameriškem vo-livnem boju obetajo demokratje (Smith), da bodo zopet dovlili javno točenje alkoholnih pijač. Republikanci (Hoower) pa hočejo ostati suhi. Avtomobilski kralj Ford je glede >suše in »moče« izjavil, da bo svoje tovarne zaprl, če zmagajo mokri; on da se ne bo ubijal s pijanim delavstvom. Znano je, da Ford plačuje dobro-toda neusmiljeno pošlje proč vsakega, ki smrdi po alkoholu.
Drobne novice.
Zgorela je palača londonske družbe-, ki se peča s petrolejskimi in gumijskimi
potrebščinami.
Na Dunaju so zaprli bolgarskega komunista Petra Iskrova.
Občinske volitve bodo 25. novembra
na Tirolskem.	. .
900 ljudi je izgubilo življenje pn zadnjih poplavah v Koreji.
Za vzdrževanje cest je izdala Avstrija v letu 1928. 31 VI: milijona šilingov. (Silmg je 8 Din.)	. ..
20 m globoko v morje jo padel \ iaw
na Finskem.	• . ..
V Zacovl jc umrl sloviti ceski pesnik
Anton Sova.	.. ,.
2500 novih stanovanj bodo sezidali \
Berlinu.	. . .
Alkoholnih pijač popijejo na Cehoslo-vaškem d n e v n o za okrog 32 milijonov dinarjev.
Najstarejše ječe na svetu so v Mandzu-
' 15.000 inženirjev je v Italiji, od teh
3000 brez dela.	,. .. ro
Zlato valuto bo vpeljala Bolivija, republika v Južni Ameriki.	.
20 pristav je uničil požar v kraju bt. Juan de la Ville v Franciji.

Izbrala sem
(t
pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADIO N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
Varuje perilo!
22 tisoč gostov je bilo navzočih pri poroki skladatelja Graingerja v Ameriki.
Potopil se je čilski potniški parmk ■sedaj kot navadni duhovniki tudi višje pa-siji posvetil tajno v škafe več ruskih rim-siLkatoliških duhovnikov, k. opravljajo Mira Flores«. 20 ljudi mrtvih.
Tajni špijon Mussolinijev Cestari je v Belgiji bil umorjen.
13 motornih koles je zaplenila mona-kovska policija, ker so delala prevelik ropot.
Najcenejše v vsej Evropi se živi ta čas
v Franciji.	,	.
Sedem nadstropij po:l zemljo m sedem nad zemljo bo imel nov hotel v Pragi.
293 408 prijavljenih radio-prejemmti aparatov je v Avstriji. Davek 16 Din na mesec od aparata.
10 ton dinamita je eksplodiralo na vagonu v Južni Afriki. Mnogo his podrtih,
ranien nihče.
30.000 stotov surovega masla so izvozili Danci v juliju.
' i i i ......i n i i |i| m mbifii i i m ni' i mu mi i i ii
d Nov orjunaški zločin. V času žerjavovske strahovlade 1. 1924. so ustanovili in plačevali žerjavovci tolpo, katere namen je bil Slovencem z revolverjem in ba-tino vbiti centralistično prepričanje. Vsem so nam še živo v spominu razna grozodejstva in nasilstva, ki so jih takrat uganjali orjunaši. Pozneje je morala vlada vprav radi teh nasilstev to družbo razpustiti. Toda kljub temu se je še na skrivnem shajala.
Pa se je pripetilo, da so se orjunaši sprli med sabo. In tedaj je eden izmed njih, neki Egidij Peric iz Ljubljane izstopil ter zagrozil, da bo izdal vse njihove zločine, za katerimi so znali doslej vsako sled spretno zabrisati. Ker so se bivši orjunaši bali nejgovih razkritij, so ga obsodili nasmrt. Dolgo časa so ga zalezovali, dokler niso našli ugodne prilike. V petek zvečer ga je nekdo ustreli skozi okno njegovega stanovanja z dum-dum kroglo, ki mu je prša popolnoma razmesarila in je Peric v 10 minutah umrl. Zločinca niso našli. Pač pa so zaprli cclo vrsto bivših uglednih orjunašev in se vrši velika preiskava. Pole«- tega je dobila policija v roke zapiske pokojnega Perica, ki je vciiel, da je obsojen na smrt in je vse svoja razkritja napisal in spiske že preje izročil nekemu svojemu prijatelju. Tako sc zna zgodili, da se bodo sedaj pojasnile skrivnosti vseh orjunaških zločinov. Žerjavovci so lahko ponosni na to svojo najodličnejšo organizacijo, ki so jo tako povzdigovali in širili, rin se je morala celo sokolska umikati. Seveda bomo svoje čitatelje obveščali, kako se 'oo še naprej razvijal smrad iz te pristne žerjavovske cvetke.
d »Amsrikauski Slovenec« prinaša o min. preds. dr. Korošcu daljši članek z življenjepisom in dostavlja: »Mi ameriški Slovenci dr. Korošcu čestitamo in mu želimo največjih uspehov na političnem in državniškem polju, kat prvemu Slovencu, ki ga je doletela najvišja državna čast — čast ministrskega predsednika v jugoslovanski državi. S počeščenjem dr. Korošca kot najboljšega politika in državnika naše lepe stare domovine, se čutimo počaščene tudi mi. Zato prav navdušeno kličemo tja čez morje stari domovini; Rog živi Tvojega političnega voditelja dr. Antona Korošca!«
d Jubilej zaslužne redovnice. 60let-nico svojega rojstva je praznovala v zatišju karmeličanskega samostana na Selu pri Ljubljani č. mati Jožefa Terezija Pogačnik. Slavljenka, ki je obhajala lani v adventu 401etnico strogega samostanskega življenja, je sestra primarija dr. Josipa Pogačnika. Slavljenka je bila mnogo let prednica imenovanega samostana.
d Zaslužni dekan častni občan. Občine Presečno, Prevorje in Planinska vas so enoglasno imenovale častnim občanom gospoda Marka Tomažiča, konzistorijal-nega svetnika in dekana v Kozjem, v priznanje obilih zaslug, katere si je pridobil
v teku 311etnega načelovanja okrajnemu zastopu v Kozjem, in se mu je izročila i'čno izdelana diploma.
d Pospeševanje lončarske obrti po ljubljanskem oblastnem cdboru. Oblastni odbor je sklenil, da se v Kaplji vasi pii Komendi, kjer je za to obrt najogodnejša zemlja, postavi strojna peč iz oblastnih sredstev. Obenem se pošljeta dva učenca na tehnično srednjo šolo v Ljubljani za študiranje lončarske stroke, ki se bosta po končanem študiju posvetila napredku in razvoju te domače obrti.
d Skrb za dobre ccste. Ljubljanski oblastni odbor je sklenil; Deželna ceita I. \rste Hotavlje — Podpleče (tako zvar.a Kopačniška cesta) se izroči v upravo cestnemu okrajnemu odboru škofjeloškemu: za nujna popravila na tej cesti se upravi dovoli vsota 55.000 Din iz oblastnega proračuna proti predložitvi proračuna. — Odcbri se načrt za zgradbo deželne <;e-ste II. vrste Markovec — Viševk; z deli se prične takoj. — Dela pri zgradbi sedmih opornih zidov na oblastni cesti Kranj —■ Jezersko se oddado stavbni tvrdki Emil Tomažič v Ljubljani.
d Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani se bo šolsko leto 1928-2» pričelo šele v ponedeljek 24. septembra. Ob 9 dopoldne bo vpisovanje vseh učencev. Novi učenci se lete-s ne bodo več sprejemali.
d Poplavne znamke. Poštno ministrstvo je sklenilo vzeti iz prOmieta »ako zvane poplavne znamke s povišano vrednostjo po 0.25 — 0.25, 0.5 — 0.5 in 1 — 0.50, ki so prišle v promet letos 18. junija. 30. t. m. izgube te znamke vrednost.
d Naseljevanje v Južno Srbijo prekinjeno. Glavno agrarno poverjeništvo v Beogradu opozarja vse interesente, da bo s 15. septembrom naseljevanje v Južni Srbiji do nadaljnega ustavljeno.
d Mariborski oblastni odbor. Na zadnji seji se je dovolil za popravilo mostu cez Dravo pri Ptuju kredit 14.000 Din. — Za dravinjsko cesto se je nakazal kredit v znesku 5O.C30 Din. — Za prikrojevalni tečaj čevljarjev v Braslovčah in Polzeli se je podelila podpora v znesku 3000 Din. — Tudi je oblastni odbor sklenil, da se bodo izvedli poizkusi s semenskim žitom in da se bo izvedlo približno sto takih poizkusov pri raznih vzornih posestnikih, ki kažejo dovolj zmisla, znanja in veselja za to stvar in ki imajo tud| zemlje za to na razpolago. Razen tega še je sprejelo v dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru 36 učencev.
d Konkurzi. Po podatkih Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v avgustu zabeleženih 62 kon-kurzov napram 57 v istem mesecu preteklega leta, in sicer v Srbiji in Črni gori 51 (septembra 1927 42), v Hrvatski in Slavoniji 3 (3), v Sloveniji in Dalmaciji 1 (7), v Bosni in Hercegovini 3 (4) in v Vojvodini 4 (1). Povečanje števila konkurzov v
avgustu je pripisati večjemu številu kon kurzov v Srbiji in Črni gori. V Sloveniji pa je bil pretekli mesec zabeležen samo en konkurz. V prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo v vsej državi zabeleženih 605 konkurzov napram 742 v istem raz-dobju preteklega lela, torej 137 konkurzov ali 18.4 odstotkov manj kakor lani Po pokrajinah je bilo v tem razdobju zabeleženih v Srbiji in Črni gori 425 (]ani 479), v Hrvatski in Slavoniji 58 (93), v Sloveniji in Dalmaciji 63 (82), v Bosni in Hercegovini 13 (21) in v Vojvodini 45 (47). Najbolj je napram lani nazadovalo število konkurzov v Hrvatski in Slavoniji in v Vojvodini, najmanj pa v Srbiji in Orni gori.
d Fremcvanje goveje živine v Murski Soboti. V četrtek, dne 6. sept. t. 1. se je vršilo premovanje goveje živine v Murski Soboti za mursko-soboški okraj. Prignanih je bilo 80 bikov, 79 telic in 54 krav. Živina je bila zares izbrana. Posebno med biki so bili prvovrstni. Prišlo je mnogo posestnikov iz cele Slovenske Krajine. Posebno lepo živino je imel g. Vogler iz Cankove in mesto Murska Sobota. Razdelilo se je precej nagrad in diplom.
d Nova lekarna v Logatcu. Novo lekarno v Logatcu v hiši g. Serinija izroči prometu dne 10. sept. Mr. Janez Kristan, bivši dolgoletni asistent lekarn Sušnik v Ljubljani.
d Z mašami si je hotela pomagati. Z ozirom na tozadevno notico v zadnje n ^Domoljubu« smo iz iste fare prejeli pojasnilo, da je dopis prišel iz zlobnega namena in sovraštva. Sv. maše so vse pošteno plačane. Ako katerega kaj briga, se lahko informira v kaplaniji in v zavodu na Rakovniku, Glede potrdila je stvar že davno v redu. Bila je Ie majhna napaka, ki se je takoj pojasnila. — Najboljši državnik dr. Korošec ima brezštevilne obrekovalce, ki mu najboljša dela in namene v slabo podtikajo.
d Skrb poslancev SLS za vodovodne naprave. Ze meseca julija si je ogledal odposlanec higienskega zavoda v Ljubljani s poslancem dr. Kulovcem in dr. Česni-kom studence v nekaterih vaseh novomeškega okraja, kjer naj bi se napravili vodovodi in kapnice, tako v Gaberju, Gor. buhadolu, Smolenji vasi, Duganjih selih, Vel. Kalu. Pred kratkim je inženir higienskega zavoda napravil načrt za vodovod v Gaberju, Smolenji vasi in Velikem Kalu pn Mirni peči. Za te vodovode bodo prispevali higienski zavod, oblastni odbor in interesenti ter se imajo zgraditi tekom enega leta.
d Otroci naših vestfalskih rojakov, ki so nastanjeni v oblastnem dečjem domu v Mariboru so napravili 7. t, m. izlet v Rogaško Slatino. Ogledali so si vse naprave, od katerih so jih posebno zanimali vrelci. Za spomin jim je zdraviliška uprava poklonila vsakemu po eno steklenico mineralne vode, da jo poneso starišem. in da tudi oni okusijo moč svetovnoznane slatinske vode.
d Iz časa žerjavovske jugoslovan-ščine. Nekje je prejel župan od ministrstva iz Belgrada vprašalno polo, da jo naj izpolni, namreč koliko »biračev« ima nji-
80 let raziskovanja
je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tern, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
hova občina. Beseda »birač« pomenja v srbskem jeziku »volivec«. — Zupan je pa mislil, da ž_li ministrstvo zvedeti, koliko »beračev« ima njihova občina. Zato je moško prijel za pero in ministrstvu takole odgovoril: »Naše županstvo ima sedaj hvala Bogu samo dva berača in za nju sami skrbimo, ni potreba radi nju imeti ministrstvu nobenih skrbi. . .« >	,
d Težka nesreča duhovnika. V toi :.-., dne 4. septembra, zvečer so pripeljali v j celjsko bolnico težko poškodovanega g. Alojzija Potrča, kaplana in kateheta iz Loke pri Zidanem mostu. Padel je s kolesa in si prebil lobanjo. Našli so ga na cesti poleg kolesa v nezavesti.
d Vlak jo je pahnil v potok. Blizu Ka-kuja v Bosni se je te dni pripetila huda nesreča. 65letna gluhonema starica Han-kija Jašarspahič je šla po železniškem nasipu, ko jo je dohitel vlak in jo vrgel v bližnji potok, kjer je hudo ranjena obležala, dokler je ni našel njen brat Šalih, ki jo je dal prepeljati z brzovlakom v sarajevsko bolnico. Toda starica je med vožnjo za pridobljenimi poškodbami umrla in vlak jc pripeljal v Sarajevo le njeno truplo.
d Med dva vagona je zašel v Zagrebu lc dni kretnik Franc Habin, ki sta ga z odbijači zmečkala. Nesrečni železničar jc bil prepeljan v bolnico, kjer je kmalu nato umrl.
d Na strehi železniškega voza našel smrt. Delavec v tovarni vagonov v Brodu ua Savi 19lctni Tošo Lasič se je peljal z vlakom proti Brodu. Iz še neznanega vzroka se je peljal na strehi vagona. Na mostu Orljavi med Novo Kapelo in Oriovcem ga je zgrabila ograja in mu odbila glavo.
d Smrtna nesreča. Zvečer 6. t. «• ob
pol 10 je zavozil v vlak, ki je prihajal to-časno iz Grobelna v Rogaško Slatino, avtomobil, last tvrdke Albert Baumann in drug iz Zagreba. Nesreča se je dogodila na cesti pred gostilno Marije Ogrizek v Tekačevem. Sunek je bil tako silen, da se je pri lokomotivi pokvarila zavora, radi česar je. stroj vlekel avto s šoferjem vred k^kih ICO metrov po progi in oba popolnoma razmrcvarila. Sreča v nesreči je bila, da avtomobil ni imel potnikov-go-stov, ki so hoteli z istim v Zagreb, a so ostali v Rogaški Slatini, ker ni bil šofer ob naročenem času na mestu. Šofer Ivan Novak, doma iz Trojan pri Kamniku, je bil na licu mesta mrtev. Kdo je kriv temu trčenju bo težko ugotoviti. Na vsak način je pa potrebno, da na tem mestu, kjer je bilo že več nesreč, postavi železnica cestno zaporo.
d Strašna železniška nesreča se je pripetila na češkc-avslrijski meji. Dunajski brzovlak je zavozil v postajo s polno paro in radi napačne postavitve kretnic trčil v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Prvi trije vagoni brzovlaka so padli s tira, pri čemer je bil tretji vagon kar prerezan na dvoje. Tudi četrti in peti vagon sla skočila s tira, ostala pa sta pokonci«. Tračnice so se več metrov daleč raztrgale in zakrivile. Kolesa vagonov in lokomotiv so se polomila, obe lokomotivi sta popolnoma razdejani. T>o 7 »večer so potegnili izpod razvalin 181 mrtvecev in več. kot 25 težko ranjenih, dočim «e število lahko ranjenih dosedaj ni moglo še ugotoviti. Ir. razvalin se je culo kričanje in ječanje. Strojevodja in kurjač brzovlaka sta'bila takoj mrtva. Med mrtvimi so tudi triie drugi železničarji, katere je bilo spoznati samo po obleki. Strojevodja tovornega vlaka je ušel smrti, ker se takrat na na-
hajal na stroju. Kurjača pa je zadela strašna smrt, ker je ravno takrat odprl kotel in ga je sunek vrgel v goreči premog, obenem pa se je nanj sesul premog s tenderja.
Kot vzrok nesreče se navaja, da je strojevodja prezrl postajni znak, ki je bil postavljen na »stoj« in da je zato zakrivil nesrečo. Domneva se, da se nahaja pod razvalinami prvih dveh vagonov še šest do osem oseb. Med potniki brzovlaka se je nahajal tudi romunski poljedelski minister Avarescu, ki se je rešil s tem, da je poprej že odšel iz drugega vagona v jedilni vagon, ki je bil zadnji v vlaku. Število težko ranjenih, ki so bili prepeljani v brn-sko bolnico, znaša sedaj 33.
d Strup za podgane povzročil smrt. Pavli Ivičevi, šestletni deklici v Zagrebu v Marovski ulici, je predvčerajšnjim naglo prišlo slabo. Domačini so deklico hitro prenesli v bolnico, toda otrok je umrl na pragu bolnice. Deklica se je baje sama zastrupila v neopreznosti. Pogoltnila je malo količino strupa, namenjenega podganam. Ta strup je tako hudo učinkoval, da je povzročil smrt otroka,
d Velik požig v hrvatskem hotelu. V noči od 4. na 5. sept. je izbruhnil v Srem-ski Mitrovici velik požar. Hotel »Jadran« je zgorel do tal. Pri gašenju požara sta se ponesrečila dva gasilca, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v hotelu okrog polnoči. Strežniško osobje je poklicalo ves hotel ter gasilce Toda požar je že objel vse poslopje. V trenutku je bilo na nogah vse mesto, kajti policija je meščanstvo poklicala na pomoč s streljanjem. Čez nekaj ČAsa je nastal velik.pok in vsa streha je zleJcla v zrak kakih deset metrov visoko.Dva gasilca je eksplozij vrgla v zrak, nakar sta zopet padla nazaj
Schichtovo Terpentin milo
v plamen ter v groznih mukah klicala na pomoč. Še predno so prišli do njih, jc na stal nov pok, ki je vrgel v zrak štiri ga silce, ki so padli nato na tla. Komaj si jc nekaj reševalcev priborilo dohod do njih in jih izvleklo hudo ranjene skozi pogorišče na varno. Nato so sledile nove eksplozije alkoholnih pijač, ki so se nahajale hotelskih shrambah. Zjutraj je nudilo pogorišče sliko pravega opustošenja in razdejanja.
d V Bosni še vedno gori. V gozdu Krnji Yeli pri Foči v Bosni je izbruhnil gozdni požar, ki je zavzel radi hudega vetra ogromen obseg in je dosedaj zgo-jelo že nad enajst kvadratnih kilometrov gozda. Poklicani so bili na pomoč ljudje iz vseh okoliških vasi, orožniki in vojaki. Aretiranih in pripeljanih v Fočo je bilo pet kmetov, ki so osumljeni, da so zažgali gozd. Kmetje namreč zažigajo gozdove, da bi tako nastale njive, katere zahtevajo
d Tečaji za brezalkoholne sadne pijače. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico priredi letošnjo jesen na obl. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tri trečaje- 1 dne 17., 18. in 19. septembra; tridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi; 2. dne 20. septembra."enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač). Oba tečaja sta namenjena predvsem gospodinjam in dekletom. 3. dne 6. oktobra; enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač). Namen tega tečaja je izobraziti voditelje (voditeljice), ki naj prirejajo nato slične tečaje po deželi. Vsi tečaji so brezplačni in se jih morejo udeležiti zani-manci(ke) iz cele oblasti. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 17. Za prva dva tečaja se je prijaviti najkasneje do 15. septembra, za zadnji tečaj pa do 1. oktobra t. 1. na: Podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, Maribor, vinarska in sadjarska šola.
d Razstava goveje živine v Mariboru
se je otvorila 5. septembra ob lepi udeležbi. Na okusno okrašenem . sejmišču je bilo razstavljenih: 39 bikov, 83 krav in brejic ter 42 bikcev in teličk marijadvor-ske pasme ter 12 krav in brejih telic, dva bika in bikca pinegavske pasme. Po pregledu ocenjevalne komisije se je izvršila razdelitev nagrad.
d Nekaj za kadilce. G. inž. Joško Likar iz Kostanjevice je sestavi] nov izvi-len ustnik s pripravo za uničenje nikotina. Ta ustnik moč nikotina zmanjšuje, pri tem pa tobak ne Izgubi vonja, temveč

• ■ — . . -' v.
K
Kadovan Hraslov:
Kjer so brda, kjer so skale...
n.
Prav prijetna je pot od Kranjske gore tja gor do Vršiča. Tik pred večerom hitiva s tovarišem mimo kopališča, ki ga na novo grade takoj za prvini ovinkom. Že ko sem spomladi nekoč hodil po tej poti, so zabijali težke pilote v mehko plast ilovice in blata, gradili so in omejevali prostor, kjer bo kopališče stalo, čez poletje so toliko napredovali z deli, da je že možno uvideti, kakšen obseg bo ta naprava obsegala in kakšna približno bo. Prostor sam stoji tik ceste, ki vodi mimo v že omenjene planinske kraje. Prav srečno je izbran in bo mogel dobro dosegati svoj namen. Močno je izpostavljen solncu, za senco pa je preskrbljeno kar onstran ceste v prijetnem gozdičku. Voda bo prihajala v kopalni prostor (bazen) po ceveh iz bližnjega hriba, še prej pa jo bo spotoma solnce ogrelo. V ta namen je napravljen poseben vijugast in le malce nagnjen odprl kanal, po katerem se bo voda počasi pomikala nizdol in se obenem grela 7. naravno toploto solnca, ki je pač najcenejša in tudi s!"er zelo zdrava in pristna. Tako bo voda po mnogih vijugali končno prihajala že kar topla v kopališče. To kopališče gradi Letoviško društvo v Kranjski gori, denarno pa bo vso stvar podprla občina in domača hranilnica.
Znano dejstvo je, da se Slovenci vse premalo brigamo, da bi lepoto in sijajno lego svojih krajev povzdignili do čim višje stopnje in da bi čim intenzivneje izrabili položaj, ki ga naša Slovenija kot tujsko-prometna pokrajina nudi svojim prebivalcem. Z drugo besedo: da bi naše lepe kraje napravili tudi sicer prikupljive in vabljive. Zakaj samo naravno bogastvo lepot še ne zadovoljuje povsem; tujci, ki prihajajo v naša letovišča na oddih, iščejo iu zahtevajo ludi drugih ugodnosti in dobrin. In jasno je, da treba v tem oziiK storiti vse, kar se v danih razmerah storili da,
kajti končno jc vendar od tega odvisno, kakšen je dotok tujcev. In da prihaja s tujci denar in služek, jo tudi jasno. Pa je tedaj jasen ludi rY čun: čimveč tujcev, temveč zaslužka gre našim ljudem, tembolj se dviga iu veča bogastvo d» žele in njenih prebivalcev.
Tako sva ugotavljala s prijateljem, ko sva razsojala o potrebi in koristnosti omenjenega ko. pališča. Pa sva se mimo tega vprašanja dotaknila še drugih stvari, ki se tičejo Kranjske gore in našega tujskega prometa sploh. Pot se je v takih ni>. govorih kar sama jemala izpod nog. Tam iza skalnatih sten se je počasi pokazalo polno in svetlo obličje lune. Midva pa sva spela dalje v goro, Vsq više in više, v svetio mesečno noč...
I). M. V POUU.
V naši občini smo se začeli pripravljati na občinske volitve. Kakor se čuje, so posebno delavni komunisti. Znani Dobrota in Skuk se posebno zanimata, kdo bo v D. M. v Polju župan. Gotovo pa delata račun brez krčmarja, ker tudi mi ne bomo držali križem rok.
Dosedanji občinski odbor je bil razen par izjem delaven. E11 komunist in dva demokrata pa sta v tekoči triletni dobi izstopila. Občinski odbor je v triletni dobi izvršil velika dela. Preskrbel nam je električno luč, napravil novo postajališče, preuredil šolo v I). M. v Polju. Prav dobro skrbi za obč. pola. Za vse 61110 11111 občani tudi hvaležni in se bomo tudi hvaležne, izkazali pri volitvah.
TREBNJE.
Dne 16. sept. ob pol 2 pop. se vrši v Trebnjem velika tombola z veselico v prid zgradbi Prosvetnega doma. še je čas, da si kupite tombol-i sko tablico, s katero boste zadeli morda šivalni j slroj ali kolo. Srečka stane 3 Din. Dobite jo v za-j drugi, Kmet. društvu ali v trgovini pri gdč. Jereb I ali pa v trafiki pri g. Novaku v Trebnjem. Hitite, i ker jih bo zmanjkalo. Fantje in dekleta so že vse j prodali. Na svidenje prijatelji našega Doma pri tomboli in veselici v nedeljo popoldne.
e*
MOČNO
in strokovniaiko izdelane 'bakrene kotle za žjanjeku-ho ln kotle za kuho dobite
NAJCENEJE
•dinol« pri kotlarju IVAN KAPELJ — Ljubljana VII (Slika), Aljaževa cetta 4.
U TftKŽNOST SI MMČII
ga še znatno zboljša. Izum je prijavljen že v vseh večjih državah, tako v Evropi, kakor tudi v Ameriki,
d Izvrstna žetev v Bačkl. Kakor javljajo iz Sombora, so na posestvu tamkajšnjega veleposestnika Josipa Mačetiča pridelali letos na enem oralu 21 meterskih centov žita, dočim so na istem zemljišču pridelali lani samo osem meterskih centov.
d Za kraje, ki so groženi po škria-tinki. Z ozirom na pojavljanje škrlatinke v ljubljanski oblasti, razglaša Higienski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta 2, da se vrši prostovoljno cepljenje proti škrlatin-ki z Dickovim toxinom vsak dan izven nedelj in praznikov od 10 do 12.
d V deželni bolnici je umrl Jožef Zurga, bivši dolgoletni vratar te bolnice in zvest pristaš SLS. Naj v miru počiva!
d Občni zbor Slovenske orlovske zveze se bo vršil dne 30. septembra t. I. ob 9 dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani, Na občnem zboru S. O. Z. ima vsak odsek en glas, in scer glasuje po delegatu, kateremu izda v to svrho pismeno pooblastilo. Delegate je treba javiti S. O. Z. takoj po odsekovnem občnem zboru. (Glej O. O štev. 10.)
d Nova pridobitev Ljubljane. Iz »dolge vasi Ljubljance« je nastala moderna bela Ljubljana. Ulice se modernizirajo ln asfaltirajo, po njih drvi neforoj avtomobilov.
Pa ne samo Ljubljana, cela Slovenija »diši« po bencinu. Avtomobil je poslal trgovcu, inženerju, potniku, zdravniku, da celo kmetovalcu prometno sredstvo, brez katerega si današnjega živahnega prometa sploh ne moremo misliti. Večina navedenih poklicev, ki uporablja avto, pa si ne more ali pa noče vdrževati šoferja. Zato je hvalevredna podjetnost g. Karla Čamernika, ki otvori 1, oktobra t. I. šofersko šolo. V tej šoli se bodo izobraževali poklicni šoferji ter gospodje in gospe, ki se hočejo priučiti priljubljenemu avtu športu. Tečaj za poklicne šoferje traja 30 dni, za ostale pa 15 dni. Pouk se bo vršil teoretično in praktično, po načrtu, ki predvideva znanje pri šoferski preizkušnji,
Stenice, bolhe, muhe, komarje tudi suhe uniči, ijubi oče, mati, sin, __če vedno rabii, »ZACHERLIN.I_
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina - vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih ln otrocih zadoščajo tri velike steklenice, Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vtna po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak.
KAMNA GORICA.
Naše kal. prosvetno društvo obstoja že skoraj 30 let. Igre smo prirejali v skladišču žeblja rake za-druge, katerega nam je v Ia namen iz prijaznosti zadruga odstopila; telovadba se je vršila do zadnjega časa v stari šoli; za knjižnico, čitalnico in za vse sestanke članstva nam je služila soba, ici jo*je imelo društvo v najemu. Ker nam pa ni bilo ravno prav prijetno bivali vedno pod tujo streho, se je že več let bavil vsakokratni odbor "z idejo osnovati si lasten dom, kar se nam je končno vendar posrečilo z velikim trudom in z veliko požrtvovalnostjo članstva in okoliških prijateljev kal. prosvele. Blagoslovitev doma obhajamo v nedeljo 10. septembra t. 1. ob 3 popoldne. Prijatelji, prihitite, da se skupno udeležimo te slavnosti!
nam po-
IZ SELŠKE DOLINE.
V nedeljo 26. avgusta sla prišla k slanca gg. Brodar in Planina. Poročala sla nam, prvi o delu parlamenta, drugi o delu oblastne ?amo-uprave. Ob tej priliki smo soglasno izrekli zaupnico poslancem Jugoslovanskega kluba in njihovemu voditelju dr. Korošcu.
Druga stvar je pobiralna akcija za nov veliki zvon farne cerkve v Selcih. Kakor obetajo, bo ta kmalu po novem letu zapel. Zatorej možje, le ko-rajžo, da bo zvon preje na svojem mestu.
Še tretje stvari ne smem prezreti. Pri nas so gotovi ljudje vpeljali gosposko, a zato nič manj ostudno navado, da se mladi ljudje obojega spola skupaj kopljejo. Da je ta mladina povečini iz hiš, kamor redno prihaja v hišo brezverski časopis, je samoobsebi umevno. Zatorej vas vprašamo starši, ali ni velik del krivde na vas, da se je ta nespodobnost zanesla iz mesta tudi v tiho selško dolino? Polem pa tožite, da so vam vaši olroci v žalost in sramoto. Sami ste si take vzgojili in jih še vzgajate. —
TREBELJEVO.
Pri nas je letos suša veliko pridelkov vničila. Krompir je slab in živalske krme bo občutno primanjkovalo. pa tudi za ljudi ne bo boljše, ker se je vse posušilo. — V torek, dne 18. septembra bomo imeli prvič živinski in kramarski sejem, kamor vabimo kupce in prodajalce. Sejem bi se imel vr-
šili v ponedeljek 17., pa bo isli dan sv. birma na
Prežganjem.
CERKLJE.
25. avgusta jc umrl na Sp. Brniku splošno znani čebelar Luka Pavlic v starosti 78 let. Rajni je bil skozi dolgo vrsto let član Izobraževalnega društva, veliko je sodeloval pri zidavi sedanjega 'Ljudskega doma«. Nad 50 let je bil cerkveni pe-vc . več let cerkveni ključar. Domoljubov naročnik je bil 30 let, tudi Slovenca je imel več let. Ker je sploh veliko čital — zapustil je cc-Io, lepo urejeno domača knjižnico — jc bil precej izobražen. Med seseščani si je kmalu pridobil glas dobrc-ga živino-zdravnika in spretnega gospodarja. Mož je bil vseskozi g'oboko veren. Bil je vnet častilec Marijin, posebno pa je gorel za sv. Evharistijo. še v pozni starosti, ko so ga že težila leta, je vsako nedeljo po krščanskem nauku molil pred sv. Rešnjim Telesom. Za vse to gotovo uživa plačilo pri Bogu, nam pa bo ostal v blagem spominu.
SV. JURIJ POD KUMOM.
Zgubili smo dobro in skrbno učiteljico g. Dragico Rostoharjevo. Premeščena je v mesto Radeče. Cenjeni gospodični želimo tam vse najboljše!
STRANJE PRI KAMNIKU.
Stranjsko apno je bilo priznano najboljše v celi državi. Na vagone ga jc šlo po železnici na Hrvatsko, v Banat, v Srbijo in še drugam. — Zdaj pa je obsojeno na smrt. Od Kamnika pa do izvira Bistrice ne sme baje nihče vzeli iz vode niti kamna več. Zakaj? Ker da so naši apnarji krivi, da Bistrica notri do svojega izliva trga svet, jx>plavlja bregove iu uganja še druge hudobije. Čudno je lo. 2e desetletja, če ne že stoletja se ukvarjajo Stra-niani z apnom in so mirno izvrševali to svoje delo, zdaj pa naenkrat ta udarec. Mnoge hiše bodo ob svoj najboljši zaslužek. In če so toliko časa lahko izvrševali svoje delo in niso bili krivi leh nesreč, ki jih besneča Bistrica povzroča, zakaj se je ta gonja prav sedaj začela! — Po naši nespameti bi bilo bolj modro izreči drugačno obsodbo: Državna smcdnišnica naj popravi svoje razdrapano jezero, ki so doslej zadrževali ob povodnji se valeče kamenje. Ce je mačeha Avstrija skrbela, da so bili ti jezovi vedno v dobrem stanju, zakaj bi pa mali
SI1S tega ne smela storiti?! Ali naj bo bolj skrvJa kakor mati? Prav bi bilo, da bi se za to reč zavzeli naši poslanci, (iotovi naši ljudje oblegajo poslance z neputrebnimi prošnjami zoper vsakdanji šolski obisk; tu naj bi zastavili svoj trud.
NAZNANILA.
n Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev v I. letnik kakor tudi v ciitnle letnike se vrši v dnevih od 10. do inkl. 18. septembra 1&28 vsa kdan orl 0 do 12 in popoldne od 14 do 13 v ravnnteljski pisarni zavoda. Učenci, ki se prijavijo nanovo, naj pridejo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in naj prinesejo zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list in domovnlco. Vsak učenec mora plačati i>o čl. 198 fin. zakona za leto 1928/29 20 Din takse v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse bodo ojiro-fčeni učenci, ki bodo predložili ubožni list. šolska sv. maša je v soboto dne 15. septembra 192S ob 9 v gimnazijski kapeli. Redni šolski pouk pa se prične v ponedeljek dne 17. sepl. ob 8.
n Interesenti za mcdjiniurskega konja se opozarjajo na razstavo in premovanje konj, ki se vrši dne 21. septembra v Cakovcu. Naslednjega dne veliki sejem.
Pri prehladu, hripi, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če s pol kozarcem naravne »Franz-Josef<-grenčice poskrbimo za vsakdanje izpraz-njenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josef«-vo(la odlikuje pri po-voljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dr. Jože Rarvt
zobozdravnik v Škofjiloki do preklica ne ordinira
99
Bazno.
Olrok rešen iz orlovskih krempljev. Veliki orel se je spustil iz visočine na dvorišče farme Guy Lyonsa v Ameriki in popade! s kremplji dveletnega domačega sinčka Bud-dy-ja, da bi ga odnesel v svoje gnezdo. Buddyjev petletni bratec, ki je bil poleg, se pa je z rokama oprijel Buddyjevih nožic, in krepko držal. Teža obeh je bila za ptico ropar ico preveč, popustila je in odletela brez plena. Torej petletni deček je rešil življenje dveletnemu bralcu.
Novo prvenstvo v plavanju, Iz New Yorka poročajo, da je presegla gospa Myrtle Hudlestonova vse dosedanje rekorde v vztrajnem plavanju. Plavala je 54 ur in 28 minut. Po tem času so jo morali potegniti z vode in se je onesvestila, kar pa pripisujejo vročini. Med plavanjem je izgubila 25 funtov na teži.
Težavna zadeva. — Sinko se bridko joče in mati ga vsa v skrbeh sprašuje, kaj se mu je pripetilo. — »Oh,« zastoče sinko, »oče pravi tebi kobila, ti njemu psel, a kaj sem potem ju?
Slavko Savinšek:
V soliških pi®x©¥§h
Povest z gorenjskih planin
»Sem slišala, da dolže Matevža. Ce pa Matevž sam pravi, da ga je Tilen, bo že res, ker Matevž ne laže nikdar. Čudno pa se mi zdi, da Tilna kljub temu ni na spregled. Gotovo ne ve, da so Matevža mesto njega zaprli. Ko bi mu bilo to znano, bi niti minute ne odlašal, ampak prišel takoj, da odreši Matevža. Ko bi bila bolj pri moči, bi sama šla ponj v Korošijo 111 ga za ušesa privlekla nazaj. Potep nemarni, da nič ne pomisli in niti vprašat ne pride!«
Janez ji pove, da je namenjen drugo jutro na Matevžev dom na Breznico. Preje da ne pride nazaj, dokler ne zve, kje je Tilen in ga ne dobi.
Pa ga preje k meni pošlji, da mu vest izprašam in mu povem, kako je grdo puščati drugega trpeti
mesto sebe!«
Tako se Janez poslovi od Mete z upanjem v srcu, da vendarle tudi ta pot njegova ni bila zaman. Ve zdaj vsaj, da bi Meta Tilna takoj sama pripeljala na Hribarjevino, čim se povrne domov.
Ko se je Janez proti večeru povrnil domov, je
našel Lovračevo Lono pri Cilki.
»Že na obrazu ti berem, kost ti stara, da spet nič prida nisi opravil,« ga uje takoj pri vstopu Lona. »Kamor se utakneš, Janez, povsod se te maslo drzi!«
»Pa bi šla ti, ki te je sam jezik in strup, šent babjik se razhudi Janez in šele na Cilkino prigovar-
^^^'HLV^gos^iSU Koroškenf in niti na Matevžev dom ni bil prišel pogledat, ker se je ba'
orožnikov, je nekega dne zopet prišel k Majdi. Čudno hrepenenje je vstalo v njem po Dobravi in še bolj po materi ter očetu Terpini. Tako ga ni prijelo še nikdar, odkar je tovoril in tihotapil. Nikdar se ni dosti menil — vsaj na zunaj ne —'za doniotožje in druge take mehkobe, zdaj pa mu ni dalo miru. Dolgo že ni bil videl matere, ki jo je bil pustil še napol v smrtni nevarnosti; in čeprav se je zanašal na Terpinovo zdravilsko umetnost, vendar mu je vedno in vedno govorilo v srcu, da nekaj ne more biti prav in v rftdu. Zato je zapustil svoje skrivališče onkraj Drave, jo lepe noči preplaval, pa se v zgodnjih jutranjih urah pojavil na Matevževem domu in začudo preplašil Majdo, ki je baš molzla v hlevu.
»Tilen!« je planila mlada žena po koncu, da bi skoro prevrnila žehtar poln mleka, »ali si ti, ali je duh tvoj?«
Pravi pravcati Tilen sem, Majda,, se ji nasmeje dolgin in stopi k njej v hlev. ;Samo malo sem prišel spotoma pogledat, da mi kaj o Matevžu poveš.«
»Kaj bi ti pravila, sama ne vem dosti več ko tik
»Ali ga ni bilo nič doma? — Se je že oženil?« •; »S kom neki?« iv »S Cilko?«
•r »Cilka je menda bolna, Matevž pa zaprt!« 7 »Zaprt? Radi česa?« se začudi Tilen.
»Pravijo, da radi tebe.«
»Radi mene? Kako to?«
• »I, dolže ga, da je nekoga ubil, ki si ga ti!«
»?«
»Ne vem natančneje. Cisto kratko pismo mi je pisala Cilka, da so ga zaprli, ker ga financar Ivan dolži uboja.«
»Da bi bil Matevž ubil financarja?«
Viri pravega vesela.
Prav tako naj bo na vsakem vrtu in vrtičku odločena posebna gredica za cvetje. Pomlad in poletje in jesen naj imajo tam svojo zastopnico. Od vijolic in šmar-nic, preko potonk in vrtnic pa do aster in georgin in še čez.
Seveda se pritožujete čez prah, ki ga dvignjejo otroci in vozniki in avtomobili; vendar upam, da boste že našli primeren kotiček, kjer bodo vaše miljenke obvarovane tudi pred to nesnago.
Potem pa, dekleta še naprej! Ob času večjih praznikov in večjih slovesnosti pa ponesite svoje cvetje v cerkev na oltar ali pa v družbeno sobo v podnožje svoje Matere. Ali ne bo v veselje in v ponos vsi župniji, če bodo ljudje hvalili cvet oltarjev in njih lepoto, če bodo videli zdrav okus, s katerim ste razvrstili svoje cvetke po oltarjih.
Ali že slišim in imam že kar polna ušesa vaših pritožb: »V cerkvi se nam vse pokvari.« Res je, da so nekatere cvetice za cerkev in njen zrak zelo občutljive. So pa spet druge, ki tudi to prenesejo. Če boste poprosile čerkovnika, da bi vaše bolj občutljive cvetke v pondeljek ozir. na dan po prazniku vzel iz cerkve in jih ponesel na svoj dom, dokler ne boste prišle ponje, vem, da vam bo vsak cerkovnik rad ustregel. In tako ne bo preveč škode na vaši lastnini. Če bi se katera vendar-le pokvarila, pa nekaj žrtvujte Bogu v čast, da boste lažje to nezgodo prenesle.
In še nekaj dekleta, preden gremo narazen. Cvetje tudi na grobovfe! Tako
nekam pusta in dolgočasna so naša pokopališča, če jih prerašča samo mah in trava.
Skoro vsaka naša hiša ima na pokopališču svoje grobove. In koliko lepši so ti grobovi, če vidimo na njih polno cvetja, nežnega in lepega, kakor pa če grobovi samevajo in čakajo, kdaj bodo Bog in njegovi ljubi ptički zanesli kako seme na grob, da bo pognalo kal in ozelenelo. Seveda ni primerno, če zasajamo na grobovih cela grmovja, ampak takole kakšna nežna spominčica, žametasta mačeha, vedno cvetoča marjetica in drug drobiž pa že tako lepo poživlja naša pokopališča in obenem priča, da ljubezen do ranjkin ni še zamrla.
Še par besedi o trganju cvetic. Sveto pismo pravi, da se pravičnemu tudi živina smili. No in brez zamere, tudi cvetje po oknih in po vrtovih, da celo po travnikih in po gozdovih bo pri pravičnih našlo usmiljena srca. Nikakor ne morem in tudi nočem zabraniti tega veselja, da ne bi smeli odtrgati nobene cvetke, da ne bi smeli nikdar imeti lepo pisanega in še lepše dehtečega šopka na mizi, tudi v lase zatakniti ali na prsi pripeti vam ga ne branim. Eno pa je, kar je grdo in to je, da cvetke trgamo kar s prosto roko in jih s tem ogolimo, izrujemo ali polomimo hujše, kakor če bi po njih bila najmočnejša toča. Zraven pa seveda uničimo prav s tem delom sebi ali drugim vrt in marsikatero uro veselja.
Kadar si hočeš nabrati kito cvetja, vzemi s seboj prilično ojster nožiček ali škarje. Potem pa lepo mirno reži ali pa
striži in s tem boš napravil najmanj opu. stošenja.
Upam, da tako vsi ravnate po svojih vrtovih. Le tisti, ki mislijo, da morajo cvetje krasti, tisti so kakor toča za naše vrtove. Če bi teh ne bilo! Ali da bi se jim vsaj poljubilo usta odpreti in zaprositi za en vršiček. Pa ne. Ukradeno blago lepše diši. Ampak grdo je to, neizrečeno grdo, da se je tatvina tako razpasla.
Nikdar pa si ne drzni krasti cvetja po javnih nasadih ali pa po grobovih. Kar je ljubezen živih nasadila ali nasejala, te^a naj naša neotesanost ne izruje. Pokojni pesnik Medved je zapisal tisto uežno prošnjo:
Ne poruj nedolžnih rož, mrtva ti krivica bodi ko bo v grobu mrtev mož.
Na pokopališču v Škof ji Loki je tudi že pokojni župnik Tomažič svoj čas postavil tablico z napisom:
Rožica prosi te: • Nikar ne trgaj me!
Ti, gorenjska Mina in vse druge slovenske Mine in France in kakršne imena že imate, upam, da ste sedaj z menoj zadovoljne. Pokazal sem tudi na vaš vir veselja. Bog vam ga blagoslovi! Gojite cvetje po oknih in po vrtovih, oklepajte se ga z vso nežnostjo svoje dekliške ljubezni. In ko boste nastopile trdo križevo pot žena in mater, vzemite to ljubezen do cvetja tudi s seboj v zakpn in jo presadite v
»Menda nekaj takega. E Tebe pa tudi venomer iščejo orožnik i.<:
>To mi je mala skrb zdaj. Vem, zakaj. Ali po-černu bi bil potem Matevž zaprt?«
Tudi meni je uganka, ker vendar bi mi bil Matevž povedal, če bi bil kaj takega napravil!«
Zato me je nekaj tako gnalo v Dobravo! Slutil sem, da nekaj ni v redu. Še nocoj pojdem čez.«
>Da te orožniki ustrele ali financarji!«
»E, če Bog da, ne bodo imeli te sreče!«
V	mraku se je Tilen poslovi). Previdno si je potem izbiral najbolj skrite in nehodne poti, ker mu ne bi bilo zdaj ljubo, ako bi prišel v roke stražnikom, predno bi zvedel, kaj je resničnega z Matevžem. Zato je hodil po stezah in nad prepadi, kjer je bilo najbolj nedostopno in kjer se je spoznal le on sam ter stražniki niso mogli najmanj sumiti, da hodi človeška noga. Tako se mu je posrečilo, da je bil okrog polnoči za vrhom Kočne in je že menil smukniti po poti, ki je po njej nosil v oni noči streljanja ranjenega Matevža v bajto na Lepi vrh. Po tej poti pridejo orožniki malokdaj, financarji pa še redkeje.
V	misli zatopljen se plazi Tilen po ozki stezi nad prepadom Zajčjega grabna in zavije ravno proti pla-nici za vrhom Kočne, ko se na ozki stezi nakrat pred njim pojavi orožnik in mu drži brez besede puško namerjeno na prsa. Tilen z« hip prebledi, ali prisotnosti duha ne zgubi. Hitro hoče planiti nazaj, toda orožnik zakliče:
»Stoj, če ne ustrelim!«
Tilen postaji Naj li plane bliskoma naprej v puško in orožnika prekopicne v prepad? Sam bi mogel pasti ž njim, ali pa dobiti krogljo v prsa. Toda tega ne sme, prej mora vide« mater.
Zato se Tilen navidezno uda, dvigne roki in po-stoji na mestu. Orožnik, ki pač tudi ni bil pripravljen na tako srečanje, spozna, da ne bi-bilo varno odložiti puške in na tem mestu uklepati Tilna, ki bi ga znal med bojem prekopieniti v prepad, veli:
»Za menoj po stezi naprej!« in se prične zaden-ski umikati proti planiei, držeč vedno puško naperjeno v Tilna. Tilen pa se ne gane z mesta.
»Pojdi dalje, ali pa ustrelim!-; zagrozi orožnik. Tedaj se za njim oglasi nov glas: »Koga imaš?«
» Tihotapca. Pripravi puško in verižico!c zakliče prvi drugemu nazaj, ne da bi umaknil pogled ali puško od Tilna. Ta sledi umikajočemu se in premišljuje spotoma, kako bi ukanil orožnika, enega ali drugega, ali pa oba. Toda zaenkrat ni rešilne misli.
Ko doseže orožnik planico in ž njo varna tla, mu stopi na pomoč tovariš, ki drži pripravljeno verižico. Prvi še vedno meri s puško v Tilna, da se ta ne more ganiti nikamor, ker bi v istem trenutku dobil krogljo v prsa.
»Daj roki!;-, pozove Tilna orožnik Tedaj prvič spregovori Tilen: »Kaj mi hočete?«
»Za zdaj samo ukleniti te, drugo boš že zvedel!« »Cemu bi me uklepali, kaj sem storil?;-»Meniš Tilen, da te ne poznava? Ne moreš biti drugi ko Tilen! Samo on je tolikšen, samo on si upa ponoči po tej vražji poti!;
Zdaj zopet ne ve Tilen, kaj bi. Pa se domisli nečesa in pomoli roki orožnikoma. Brž mu ovije eden verižico okrog zapestij in zapre ključavnico.
»Vendar te enkrat imamo, Tilen! Dolgo »mo pre-žali nate. Zdaj si sam škodil v past!«
Spala je osemnajst let. V nekem johannesbin'-škem sanatoriju v Afriki sc je zbudila ženska 1,0 osemnajst let trajajočem inrtvičnem spanju. Leta 1910. sc je njen zaročencc smrtno ponesrečil. Ko je zvedela za to nesrečo, jo je obje! zaspanec, ki je sličil smrti. V teku teh osemnajstih let so jo umetno branili vsaki dve uri. Vzbudila se ni nenadoma, marveč polagoma.
Buča kot zuravilo. Po dolgotrajnih poskusih priporoča ruski zdravnik dr. Kakovski zauživanje kuhanega mesa buče (tikve) pri nudeiu vnetju ledvic, pri katerem so odpovedala že vsa drima sredstva. Po tem uživanju sc seč hitro in v podvojeni l.ieri izloči. To sredstvo sc lahko uživa brez velike škode.
Jastreb z zvoncem. Na Bavarskem jc ustrelil nek posestnik jastreba, ki je zvonec okrog vratu. Iz Vgravirane letnice sc je dognalo, da je jastreb letal že štirideset let s te;« zvoncem okoli. Slučaj je imel tudi splošne posledice. V tem kraju namreč živi vera, da tisti, ki sliši zvonenje v zraku, postane v najkrajšem času nesrečen. Srečen lovec |C sedaj sestreRI nesrečo z zraka.
srca svojih malih. Povejte jim: Kjer je cvetje, tam je veselje, kjer cvetje uirira, tudi veselje hira,
Ume skladbe,
Nageljčki, Zbirka enoglasnih otroških pesmi, rajev in iger. Nabral Ciril Pregelj. Založila Jugoslovanska knjigarna. Stane 26 Din. Zbranih je 103 pesmic, pričenši z najpreprostejšo, ki sestoji samo iz dveh enakih not: Kako živali govore. Potem se pesmice vedno bolj stopnjujejo, kolikor pač more otroško grlo obseči in pamet umeti. Veliko pesmic je prirejenih kot igra in bodo ne samo dobrodošle šoli, temveč tudi naraščajskim voditeljicam.
Prepevajte. Knjižica »Prepevajte« stane tO Din, kar smo v zadnji številki pozabili omenjati. Dobi se pri Sveti vojski v Ljubljani.
Domača lekarna.
V. Posebno zvest prijatelj pa je ku! injska sol. Znana sta bruhanje krvi,, tkzv. krvni udor. Pri drugem pride kri iz želodca in je rdeče-črna, skoro rjava. Pri bruhanju krvi pa gre ta kri iz pljuč. Ta kri je svetlo rdeča, često penasta in mehurčkasta. Dokler ne pride zdravnik, je najboljše sredstvo pol kavne žličke kuhinjske -oli. Bolnik naj sol vzame v usta in jo previdno pusti, da se razpusti, nato pa jo počasi pogoltne.
Prav poceni in enostavno sredstvo za grgranje je solna voda, ne preveč koncentrirana. Ako kašljsmo ali imamo nahod ali hripavest, raztopimo v kozarcu vroče vode za noževo ko-
nico kuhinjske soli in paro močno vdihavamo. Najboljšo ja ,če se to napravi s takozvamm vdihalnim (inhalacijskim) aparatom.
Ako nas bole zobje, pa naj izvirajo le bolečine od koderkoli, je precej dobro, umirjajoče sredstvo topla kopelj za nbge, v kateri smo raztopili soli. V vseh slučajih, posebno pri zastrupitvah, pri katerih je predvsem treba doseči hitro in izdatno bljuvanje, pijmo toplo slano vodo. Najboljše je, nko zmešamo v kozarcu' tople vode kavno žličko soli in pol žličke janeža.
VI.	Mleko je često neprecenljiva pomoč pri zastrupitvah. Bolniku, ki se je zastrupil z arzenikom, dajmo piti kuhano mleko, in sicer tako vroče, kakor ga le more piti. Poleg tega ga dražimo, kakor pri ostrih alkoholnih zastrupitvah, k bljuvanju s tem, da ga s peresom žgečkamo po nebu. Tudi pri zastrupitvah s svincem je kot bljuvalno sredstvo priporočati toplo mleko in surov beljak.
VII.	Beljakovina surovega jajca je zelo primerno sredstvo proti učinkovanju mnogih strupov. Zlasti je učinkovita pri zastrupitvah z bakrom, ki se često pripete. Ako uporabljamo pri kuhanju kislih jedil orodje iz bakra in medi, se te jedi rade navzamejo bakrove spojine. Radi tega je treba te jedi takoj preliti v drugo posodo.
VIII.	Pri opeklinah pazimo, da opečena mesta ne zmočimo s kakimi vodenimi raztopinami. Mnogo boljše je, da opekline namažemo s čito mastjo in oljem. Tudi udov, ki so oboleli na protinu, ne zdravimo z vodo, ampak jih drgnimo z oljem in povežimo v vato.
IX.	Pri tako zvanem kolcanju pomaga v večini slučajev, če kolihor mogoče dolgo za-držemo sapo ali dihanje; če pa to ne pomaga,
pa vzemimo kavno žličko zdrobljenega sladkorja, ki jo napojen z vinskim kisom. Nato pa spijmo malo vode.
X. Tudi vroč čaj more dobro služiti. Ako so zastrupimo z znanim okrasnim grmom na-gttojem, uživajmo velike množine vročega čaja. Z nagnojem se pogosto zastrupijo otroci. Zato naj bi se ta, drugače krasna rastlina prepovedala vsepovsod tam, kjer lahko pridejo otroci do nje. Vroč čaj pijmo tudi, ako se zastrupimo s ščavno soljo, dalje z gobami in z volčjimi črešnjami. Jasno je, da moramo v vseh teh slučajih kar najhitreje pozvati zdravnika.
Ako obolimo radi z.aužitja natronovega razjedi ji vega Juga, ki se često pomotoma pije, ali radi zaužitja karbolne kisline, si za prvi hip pomagamo s citronovim sokom, razredčenim kisom, ovsenim sokom, surovim beljakom, pa tudi kuhanim sočivjem.
Bodimo zgled delavnosti svojim otrokom.
Znano je, da otroci radi posnemajo vse, kar delajo starejši ljudje, posebno pa oče in mati. Še prav majhne deklice stopicajo za mamo po kuhinji in sobi ter hočejo povsod pomagati. Prav tako vidimo, da nastopajo otroci v svojih igrah kot oče in mati, dečki »hodijo na delo«, deklice pa kuhajo in pestvajo svoje punčke prav kakor mamice.
Matere imajo vobče več potrpljenja z
Zastopnike
v veakem 1; ru j u (IncH v vefjl vasi) iSOemo. Dober zaslužuK. Ponudbo z znanko 1 Dia za odgovor i:n ..BIOKEMIJA", ZnBicb, Hatzuvn ulica 25.
100
Sršeni napadli avtomobil. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila v Espansingnu pri Boden-skem jezeru v Nemčiji. V avtomobili! jc secklo osem oseb. Nenadoma je napadel izletnike cel roj sršenov. Napad ie bil tako hipen in nepričakovan, da je šofer, Itoieč se ubranili pikajočih živali, za vozil z vso silo v drevo. Vse esebe so sc pri tem težko ranile in so se morale prepeljati v bolnišnico. Tudi avtomobil sc je težko poškodoval.
Premoženje zgorelo v peči. Nekateri ljudie ima-io grdo navado, da hranijo denar v peči, češ, tu je še najbolj shranjen. Neka Parižaiika je imela v peči shranjenih pet tisoč irankov v bankovcih. Cez čas je pozabila, kam je shranila bankovce, oziroma se ji je mudilo zakurili peč in sc v tej naglici na bila spomnila nanje, zakurila in vsi bankovci so zgoreli. Kupček pepc-je ostal cd vseh njenih dolgoletnih prihrankov.
V vlaku. Staca dama, ki ni mogla prenašati to-hakovega dima, reče kadilcu: »Cujte gospod, kaj pa držite cigareto nepre-slano v ustih?«
Toda Tilen molči. Tilen samo premišljuje, kako bi in kai, da se oprosti. Mater mora videti, zvedeti mora, zakaj je Matevž zaprl.
»Gremo!« stopila orožnika tesno k Tilnu in ga vzameta v sredo. Oba držita puški za strel pripravljeni. — Obrnejo se proti desni, na goliško stran. Dokler gre pot po ravnini, moreta orožnika vštric Tilna. Ali svet se vedno bolj nagiba, pot zavije med pečevje in postaja ozka in nehodna. Noč je bolj temna ko svetla. Zato je treba iti drug za drugim. Spredaj gre orožnik, v sredi Tilen, za njim drug orožnik, tilen hodi miren, na obrazu se mu zdaj zaigra predpon nasmešek. O, Tilen je že sklenil v svojem srcu! Zdi se mu, po kateri poti bodo šli in na to pot računa. Ve, da je niže doli nad Rudnikom globel, kjer ni možno iti s puško na strel pripravljeno in kjer on bolje pozna pot kot orožnika. Ce bo dovolj uren, se mu mora posrečiti. Vso pot Tilen tiplje in poskuša verižico ekrog zapestij, kolikor mu dopušča vez. — Oprezno tiplje ob njej ter jo spravi med palec in kazalec desne roke. Noče se udati zapahek. Tilen ve, če bi potegr.il, bi utrgal; ve tudi, če bi suni! z obema rekama s silo, bi verižico utrgal. Ali to bi storil le v skrajnem slučaju, ker bi ropot opozoril orožnika. Zato oprezno, sila oprezno vleče znova. Čuti, da se zapahek krivi. Tilen vleče, da mu pot lije po obrazu. Z<'aj: Tilen zakašlja glasno, lahek sunek, ki se med njim Tilen navidezno spotakne in s čevljem močno udari ob kamenje, pa obenem potegne in razvleče zapahek na ključavnici toliko, da zmuzne člen verižice raz njega. Ko se Tilen vzravna, prime trdneje sproščeno ključavnico in pri tem izmuzne desno roko iz objema verižice. Vendar samo toliko, da zrahlja tesnobo vezi. Mirno še naprej drži roki v verižici m gre dalje svojo pot.
Tesen, ki Tilen stavi svoje upanje vanjo, se pričenja; Tilen se zdaj v resnici spotakne toliko, da ne omahne.
.Dajte, odklenite me, nisem vajen te poti; z zvezanima rokama pa se ne da hoditi!-, poprosi orožnika.
»Bi jo rad popihal, kajne? 0 le skušaj, le butaj ob tla, rokomavh, ne bo li škodilo! Boš že pazil, da si črepinje ne razbiješ k se mu roga orožnik. A pri lem se mu samemu spodrsne, da komaj ujame ravnotežje. Tilen se smeji. Bo šlo, bo!
Pridejo globeje v tesen. Orožnika se vedno bolj spotikata, sujeta v kamenje. Tudi Tilen navidezno dela isto in pri tem glasno robanti, da bi še bolj preslepil orožnika. Vedno bolj se bližajo mestu, kjer se Tilen vzlic temnjavi in strmini dobro spozna. Prvi orožnik zavije po strmini navzdol. Tilen tesno stopi za njim in mimogrede z nogo prevali kamen od strani na sredo steze. Zasliši, da se orožnik za njim opeteče nad kamnom. Zdajci se Tilen bliskoma obrne, pripogne, zgrabi z obema rokama, ko je zadnji hip iz, verižice potegnil desno roko, orožnika okrog pasu, predno se je mogel ta zavesti od opote-čenja, ga sune kvišku, zavihti okrog sebe in ga za-luči s strahovito silo v spredaj omahujočega orožnika. S strašno pezo prileti zalučani orožnik ravno v hrbet svojemu tovarišu in oba se prevrneta po strmi poti ter ne moreta najti, kamer bi se poprijela. Preden sta se ustavila, je Tilen že planil po poti nazaj gori oki >g ovinka ter utonil v noč in gmajno.
Z največjim naporom ležeta orožnika dalje po stezi nazaj in kar v slepo streljata v noč. Morda se jima posreči s streli priklicati kakega tovariša na pomoč.
Tilen pa plane, ko je zavil okrog ovinka, z enim samim skokom v desno, »e požene v visečo strmino
otroki nego očetje, dasi so tudi take matere, ki nočejo odgovarjati na vprašanja svojih otrok, ampak jih pode od sebe, ker so jim presitni. Z očeti je še hujše. Pri kakršnemkoli delu imajo pipo ali cigaro v ustih in ne ljubi se jim odgovarjati n$ vprašanja otrok, ki se jim zde preneumna. Tako ni prav. Starši so prvi poklicani učitelji svojih otrok, ki so dolžni dajati jim prvi pouk.
Seveda gredo včasi otroška vprašanja v brezkončnost in spravljajo starše v zadrego, vendar ne smeta oče in mati nikoli z grda zavrniti radovednih otrok. Na vprašanja, ki se tičejo stvari, ki bi jih otrok ne umel, naj jim lepo povedo, da tega ne morejo še razumeti, razumeli pa bodo, ko bodo večji. Posebno če otrok izprašuje o delu, katero vidi, da delajo starši, ne sme se ga nagnati nikoli.
Kakor se uče in nauče deklice pri skrbnih in pridnih materah vseh hišnih del, tako naj bi se dečki učili pri svojih očetih vsakovrstnega dela. Naj bo oče kmet, delavec ali uradnik, dobro je, če zna pri pohištvu popraviti, ako se kaj polomi, stre ali kako drugače pokvari. Če dečki vidijo, da se oče ne zmeni in ne prime nikoli za tako delo, ne bodo tudi oni delali nikoli kaj takega. Mesece, celo leta imajo ponekod podložene omare, ker se je noga odlomila, na vseh koncih in krajih manjkajo na pohištvu tisti izrezljani okraski, katere so do zadnjega časa devali na pohištvo. Omare se ne zapirajo, ker so pokvarjene ključavnice itd. Vse to bi se dalo z lahkoto in v kratkem času popraviti, ko bi se prijelo v roke takoj. Oče ne
zna, ker se ni nikoli potrudil, nikoli poskusil, nikoli pregledal, kako je bilo pritrjeno to ali ono, kako je narejena in vde-vana ključavnica, ki ne zaklepa že več let.
Sinovi, ki vidijo svojega očeta, kateri se ne dotakne nobenega dela razen svojega poklicnega, doraščajo tudi taki in tako gre z roda v rod. Kjer so pa očetje pridni in popravljajo vsako škodo vpričo svojih sinčkov ter jim govore: vidiš, tako in tako mora biti to, tako in tak» ono, si dečki vse lepo zapomnijo in poskušajo še prav mladi z enakim delom.
Kjer oče nima smisla za dom in mu je vseeno, kako je doma, bodo tudi sinovi taki, da jim ne bo mari, kakšno bo stanovanje. Svoj prosti čas bodo posedali po gostilnah, saj ne bodo vedeli, kako naj ga uporabijo doma. Taki možje pa ne bodo tudi nikoli znali ceniti, koliko se žena trudi in ubija z gospodinjstvom in domom.
Meh za smeh.
Iz navade: »Marta je bila zaposlena v uredništvu ter imela nalogo odgovarjati dopisnikom. Nekega dne jo njen ljubimec poklice telefonično:
»Ali si prejela moje pismo?« »Sem.« »Jaz mislim ono pismo, v katerem te prosim za roko?« »Da.« »Zakaj pa mi nisi odgovorila?« »Vinko, ali ne veš, da si pozabil priložiti znamko za odgovor?« *
Policaj: »Gospodična, radi prehitre vožnje z avtomobilom, vam bodo licenco vzeli.«
Šoferka: »Ne morejo mi je vzeti, sai je niti nimam.«
*
Francek: »Nič nisem jokal pri zobozdravniku.«
Oče: »Tu imaš pet dinarjev, res si bil tako pogumen. Je-li zelo bolelo?«
Francek: »Nič. Zobozdravnika ni bilo doma.«
Benedik jc poslal najmlajšega sina v mlin, da pokaže mlinarju vzorec pšenice ter ponudi v nakup. Mlinar je pšenico presipal z ene roke na drugo ter zadovoljno kimal, kajti tako lepega zrna še ni vide!.
»Zelo lepa pšenica, fant. Povej očetu, da vso kupim od njega. Ali jo ima veliko?«
»Prav dosti je ne bo,« odvrne fant, »ker so te-le tri pesti celo dopoldne izbirali.«
*
Zavratarjev Gašper je bil v službi pri nekem trgovcu s pohištvom. Silno je bil neroden in kar mu je bilo ukazano, je napravil narobe. Še enkrat je poskusil ž njim in že je mislil, da je vendar enkrat pravilno ukrenil, ko se vrata odpro in Gašper trešči dragoceno mizo na tla ter si brisal pot s čela.
»Pretežka je bila zame,« je dejal stokajoč, »ravno na pol pota sem bil, pa ni šlo več, zato sem pa mizo nazaj prinesel.«
Samogovor. »Pregovor pravi, vsak začetek je težak. Pri dolgovih je pa ravno narobe, začetek je lahek, a konec težak.«
brežine, zgrabi z roko za drevo, ki visi v pot, se zavihti ob njem na parobek in plane dalje v goščavo. Tam počene za hip v grmovje, posluša v noč in kmalu zasliši težke, nerodne korake po poti nazaj gor. Posrečila se mu je ukana. Nekaj časa še čaka v grmovju, nato pa se splazi navzdol vštric poti ravno v nasprotno smer kot gresta vanjo orožnika. Brž prične teči nekaj časa sporedno s potjo, dokler ne zavije na levo in se spusti na vso moč v dir proti Lepemu vrhu. V tej naglici nili ne opazi ne, da verižica še vedno opleta okrog zapestja leve roke.
Tako teče Tilen uro dolgo, ko priteče do bajte pod Lepim vrhom. Tam udari v duri, da odskočijo in plane naravnost h pogradu.
»Mati k
: Tilen, sin! se zažene mati Meta iz spanja raz pograd k njemu in ga stisne k sebi, da meni fant, da mu kosti pokajo. Pri tem mater oplazi po roki mrzla verižica.
Tilen, kaj je zopet?« prestrašeno in ostro plane iz matere.
» Ušel sem orožnikom!«:
»Si zopet ubijal?«
Nisem topot, mati! Samo malo sem enega zalučal v drugega!«'
»Naj verjamem? — Zdaj pa povej, kar mi imaš še povedati, potlej pa pojdi v Fužino in se javi tam orožnikom/; reče mati Meta trdo in trpko, da Tilen onemi od začudenja.
»Zakaj, mati?«
»Vprašaš še? Ne veš?«
»Kakor Bogu Vam povem: ne vem!'?.
»Hvala Bogu za to tvojo besedo, sin, sicer bi te v obraz udarila!«
^^»Kaj je, mati, z Matevžem? Majda mi je rekla, da
je menda radi mene zaprt, ker je obdolžen, da je nekoga ubil. Toda radi ubitega financarja vendar mene sledek
Tedaj povedo mati Tilnu na kratko, kar so bili zvedeli od ljudi in jim je Janez povedal. Tilna obliva mrzel pot, tako da pozabi na vse in niti verižice ne sname z roke.
»Mati, še nocoj grem in se jim javim. Niti minute ne sine Matevž radi mene ostati v zaporu! 0, mati, slutil sem prav: financar Ivan je krivo pričal, da se Matevža znebi!«
Mati povedo Tilnu še na kratko o plazu na Golici, o nesreči obeli financarjev ter o Cilkini bolezni, kolikor so pač vedeli. Toda ura hiti, Tilen vidi, da pričenja siliti čez vrhove v dolino dan, zato se pripravi, da odide.
Tesno se oklene matere in mati njega...
»Sin moj, ne bova se menda več videla. V ječo ne bom hodila k tebi, ker te nočem videti uklenje-nega in zaprtega. Ali molila bom zate do poslednje ure svoje. In oče tudi!«
»Mati, mati!« se je oklene šin znova in Meta čuti na svojem licu solzo, prvo Tilnovo solzo po dolgih letih. Zato ga poljubi, prvič poljubi v njegovi zreli dobi. Potem ga pokriža in odrine od sebe.
»Z Bogom, Tilen!«
»Z Bogom, mati! Pozdravite očeta!« še sune dolgi fant iz sebe, vrže verižico raz roko na tla, se obrne in plane skozi duri v novo se rodeči dan.
Pri Hribarjevih se ravno poslavlja Janez od Cilke, da gre Tilna na Koroško iskat. Mati zavezujejo Janezu potno bisago. Kar naenkrat pretrga jutranji mir močno pasje lajanje na dvorišču, isti hip planejo nagli koraki mimo oken in na prednje uri nekdo močno in hlastno potrka.
Ledolomci
Vsi so z zanimanjem sledili poteku prodiranja ruskega ledolomca »Krasi na« skozi debelo in kompaktno maso ledu, da oi rešil ponesrečence Viglie-ri-jeve skupine. Vsi so pripisovali veliko važnost ledolonicem pri reševalnih delih zadnjih ponesrečencev na Severnem tečaju. Mnogo se je govorilo o večjem ali manjšem u^v pehu teh severnih poizvedovalnih sredstev in o velikih težkočah, ki jih lo-do imeli ti ledolomci. Lahko trdimo, da je ledo-lomec »Krasin« radi o-žrlvovalnosti svoje posadke dosegel dva rekorda in sicer: »Krasin« je bila prva ladja velike tona-že, ki je plula v oni zemljepisni širini in tudi prva vseh vrst ladii, ki je prišla čez osemdeseto stopinjo v onem letnem času.
Edina ladja, ki bi prišla tu v postev, je ladja »Sofia« s katero se je posrečilo Nordenskjoldu v letu 1868. priti skoro do 81 in pol stopinje Toda moramo poudariti, da j« bil tistikrat september, ko je led v največjem taleiljU.
Citateljc bo »oiovo zanimalo, v čem obstoji na splošno naloga ledolom-cev ter kakšna je njihova struktura.
V neki gosposki družini so zelo pa-lili na to, da otrok, katerega so imeli, ni govoril, ako ni bil vprašan. Posebno pa je moral molčati, kadar je oče čital. Nekega večera je prihitel Radko v jobo, oče jc bral, mati pa je pisala.., »Mama, ali smem nekaj povedati?« »Ne, Radko,« ga je mirila mati, »ali ne veš, da ne smeš govoriti, kadar oče bere. Počakati moraš, da časopis odloži.« Oče pa je še bral in ko je končno dokončal, se je obrnil k sinkotu; »Kaj pa « hotel preje povedati, Radko?« »Zdaj je že tako aH tako prepozno,« odvrne sinek, »hotel sem le povedati, da ne morem pipe vodovoda zapreti, zdaj je pa že vsa klet v vodi.	
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstiea ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, sko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Polhove hože tn vse uruge kupuje v vsaki količini In skoz celo leto Zdravi«, Ljubljana. Florijsnska ulica 9.	Hiša z vrtom novozgrajena in z večjo delavnico, mizarskim orodjem se vsled smrti lastnika no nizki ceni proda. Hi;a se nabaja ob okrajni oesti Rimske Toplice—Lsško. Ve.' ee izve pri Francu Gabr-šek, Sv. Marjeta. poŠta Rimske Toplice.
MM ^rš je vešč tudi malih tesarskih del. se sprejme. Pogoji po dogovoru. Prednost imnlo oieoje-ni. Simon tn Zarnikovi Krtina 41.	
	Fotoaparat vel. 13 X 18. najboljši Zeis-objektiv ia ves pribor, ugodno prodam. Ogled« se v dro-gnriji „A1rija", LJubljana.
Kovaškega učenta	
zdravega in krepkega, ki ima prirojeno veselje do ie obrti sprejmem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Frane Klemena, kovač, Smuča 21, p. Kamnik.	
	Funt priden in pošten, n""' se sprejme takoj v kovaško obrt. Našlo? v upravi pod št. 8426.
Sodni oiimp?}"«	lajenta Zti^i
Jote Mostar, flovica 16, Ljubljana.	kolar, Naklo.
	ČevljariiiBOB naiiaca
Rožno usnje in čevlje	
	sprejme Logar Frsnc, Suha nad Kranjem 4. Hrano in stanovanje v hiši.
dobite po najniZJili dnevnih cenah, stalno v zalogi pri Petrlču, Selšček 39, Begunje pri Rakeku.	
	HiSo hupim
Prodam 6 oralov rrBUB™ gozda v Pod-smrekl in veS parcel travnika in njive. Isto-tam se proda sadov njak s 50 drevesi, njivico in lepo gjspodar. stavbo, ii katere bi se napravila lepa hiša. Stoji na zelo lepem prostoru, 'U ure od Ljubljane. Zelo primerno za delavca ali obrtnika. Jos. Marinko, Komanija 2, p. Dobrova.	vom, pripravno za trgovino. Ponudbe na upravo lista pod „Hi«sa
	Bukova drva, 3* ponudite I Pogačnik, Ljubljana, Bohoričeva uL 5. - Telefor 2059 -Plačam takoj.
	MfzapshBoa vajenci
	sprejmem. - Vič 106 pri Ljubljaui.
	Vajenca, starega za podkovsko in kovaško obrt sprejme Pavel Sterle, kov«, Brest 29, pošt« Ig.
želei sprejme takoj Joško Sedlar, čevlf. mojster, Ljubljana, Hrvatski trg	
Podouor dueh gospodinj 1
•Kaj detai da Imal »»da) v«dno tako W«ii« te.belo parilo ?„ ••O to nI nlkakorSna tajnosti Vporabljam BENZIT-NADMILO, katero razkroji n»snago In makiobo bolj* kakor vkako drugo milo al) brtilo. Pri vporabl BENZIT-NAOMILA ja kuhanj« belega parila nepotrebno, ker zadostuj« popolnoma tUdI vrobt voda. BENZIT.NADMILO dieti oelo « mrzli vodil In kako prijeten, osvežujoč vonj Ima moj« perilo, kadar op*
r.m 1.10 Z BENZIT-NADMIL0M1
Nobeno pralno sredstvo j« v »tanju, tekmovali 1 BENZIT.NADMILOM, nobeno n« daj« parllu tako blsičeč atja) In prijetni »onjl Pranj« 2 lERIT-BlMIUB ]• i udi cansji« I Pri pranju i UBIT-IU»IU1 porabi s« istega polovic« manj kakor drugega mli«.
DoMva HOVh«« gtrlUh to lf|o,lM»
»'I*«• »f
tvornice zlatoroo maribor
S
O
n
z
N H
T)
in
UI >
II
o
m z
n
3
;psri:
:sa:
:bknz

M
VEČJE POSESTVO SE ODDA V NAJEM
z gospodar, poslopji, živino in orodjem ali drugače na polovico dohodkov. Posestvo je v dobrem stanju, priprav, za živinorejo blizu želez, postaje. Primerno za družino z več odraslimi člani. Sprejmejo se le pošteni, ki imajo veselje do živinorejo. . Oglasiti sc je do 20. septembra. —- Naslov sc izve v upravi »Domoljuba« pod it. 8623.
Cosulich Line-Trst
Nalnov. svutovuozn. eksprene motorne veleladje
Saturnia tn Vulcania
24.(»On ton — Jt mili hitrosti na nrn
Brzovozni promet proko Atlantskega oceana ii Trata t N»w-York in Jninn Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnilA:
Simon Kmeftec
zastopnik za Slovenijo in Prckmurje Ljubljana. Miklošičeva cesla št. 13 (Prva cesta desno od kolodvora.)
Lep in neomejeno trpežen tlak iz
• v »i lil
«ts I
za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje okrog hiš v raznih barvah in vzorcih ter drugo stavbeno blago iz cementa: podboje, stopnice, nagrobne spomenike itd., izdeluj IVAN GOST1NCAR, cementarna, Pešata, p. Dol pri Ljubljani.
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, šfsago in druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
V vsako hišo Domoljuba!
Kupci smo tudi za!
eU-feljuo seme, fižol,
proso, kumno, laneno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d-
Kreditno društvo Kranisfee hranilnice
v Ljubljani, Knsfijeva ulica št. 9.
Uslanovljeuo lela KS73. daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih.
Teleton št. 2420. Kačuu pri čekovnem uradu v Ljubljani št. 10.680.
PREKLIC.
Jaz Janez Pogačnik, posestnik. Sp. Lipnica 14, p. Kamna gorica, preklicujem očitke, katere sem govoril v svoji razburjenosti pri g. šol. referentu sr. poglavarstva v Radovljici o g. Ivanu Žagarju, nadučitelju v Kamni gorici. Janez Pogačnik.
ZIMA
najboljša in najcenejša pri
M. Maslerl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
L. ROT, LJUBLJAN \ —
hupM e n
dohi-D plajuiB Mes?ni trg 9.
Najpopolnejši
ST0EWER
šivalni stroji
ik šivilje. krojače in čevljaii« ter t«
TsaU doni. Preden (i nabavite •troj, oglejte si to izroduo»t pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6,1. Brtzplačen po-.-k 15 letno Jamstvo.
Koiiost za Ljubljano!
Šoferska šola
oblaslv. koncemonirana, za poklicne 5o. ferje, dnine in gospo le. Teoretičen m praktičen pouk v vožnji. Posebej tečaj za dame. — Otvoritev I. oktobru 192«.
Prlglnsiive in pojasnila d&je
šoferska šola K. Čamernik
L ubl ana, Dunaiska c. 36. Telefon 2236 f. jy..»L, iu—»wwwwmaKMm
t-9
OBLEKA
i'. nvifneRa sukna 465 Dlu, ievlota 630 I On, kaingarua 960 nin, delavske hlače 58 Din. Miie iz s ikna 96 Dni. kami n' na 160 Din, fantovska vhleka iz atiknu 101 Din. iz papiučne )ka uiue 62 l)>n, /.imnkn aukma doilble, kr„ll.a 360 Din, il.ilKn 500 Din, lan lovska slik a 200 Din. klohuk Irpo Jen 56 Din. f ni 70 Um, moder "i 88 Din. iz plUa 125 Din, iz uJCJr dlake 180 Din. v.-e v najbolj.*! kv.i
11 tet i r zpr 611 Ju veletrgovina R. 9TFHMECKI, Cel'o It. 1» Slov. Zahteva :te zastonj laftoj lluslrovani • cenik z veC tisoč slikami. Kur ne ugn a se zamenja ali vrne denar. .Nnrotiln (ez 50l> Din poštnine prosta
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! -VC
Zadružna gospodarska banka d. d.
Teleton it. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o.ooo.ooo --
Izvršuje vse vrste bančnih poslov ped najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/2% vojno odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Franc Ki lovee.
V
Urednik: Franr Zabret.
Za Jugoslovansko tipkamo: Karel Ceč.