Reka, moj kognitivni model Author(s): Bogdan Bogdanović Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 1-4 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180530 Accessed: 07-09-2018 11:03 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:03:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Reka , moj kognitivní model Slikovito mišljenje, mišljenje u slikama , mišljenje liz pomoč slika (la pensée imagée) podseća na náčin na koji današnja deca glcdaju televīziju. Ona , ispomazuči se daljinskim upravljačem , prate dva -tri programa odjednom i pri tom , očigledno , hvataju neku svoju celinu koju mi odrasli, okoreli " diskur - s i vc i" ili "denotativer (kako hočete) teško prihvatamo. Řeči , medjutim, da i ta vrsta prij e ma, odabiranja i povezivanja , pa i zaključivanja nema svoju saznaj- nu vrednost, bilo bi kraj n je, čak brutalno netačno. Posto sam se, eto, unapred izvinio za sve moguče nepreciznosti i nedorečenosti, da zavirim malo u sopstveni, dosadašnji programski cocktail podstaknut ključnom binamom odrednicom 'reka/graď. Dosta pouzdan fun- dus slika jos uvek čuvam u špajzu sopstvenih uspomena. Reč je, da uprostim , 0 asocijativnim sen jama koje se iz početnih prenosnica lako izvode. Te serije teku naporedo, jedna drugu podstiču, ponekad se šire i razilaze, ali se nikada neče sasvim raziči, niti če poteči suprotnim smerovima. Dakle, rodjen sam (1922) u gradu nad reka ma. Moja prva kosmo- topografska samoodredjenja vezuju se za (nazvao bili to baš tako) primoor - dijalni dozivljaj vode: voda oko grada , grad nad vodom, grad na vodi, u vodit grad koji lebdi u vodi, pluta, pliva, grad koji plovi (nešto docnije , razume se, i ree /slika = ' grad koji je i brod1). Moje prve prostorne egzaltacije , panika iii sladostrašče , tezko je reći, svode se na iluziju da ću, učiním li korak više, sa trotoara pasti pravo u vodu. Sava i prekosavske ravnice, videle su se, razume se, samo u daljini ( 1924)... Zabluda je bila utoliko uverljivija , jersmo i Beograd 1 ja bili relativno mali u odnosu na razlivene reke i poplavljene ravnice...Prvi pokušaji "personifikaci je" reke i pokiãaji opštenja sa rekom , iz početka su bili sasvim uzaludni , išli su u prazno ( 1925). Sva objašnjenja roditelja da reka teče , dakle, da ide (ideja hijeroglifskog tipa) ostala su uzaludna... Hijeroglif "reka ide" postao je za mene intimilo shvatljiv tek koju godinu docnije ( 1928). Otac mi nije bio nbolovac, več lovac. Vodio me je sa sobom u lov na divlje patkę. To je bila još uvek neka vrsta prigradskog sporta. Iz čamea zabijenog nosem u vrbake prekoputa Beograda , udisao sam ledeni miris rečnog blata , osluškivao tiJii , podvodní šum reke, i opipavajuči je rukom mogao sam se čulno uveriti da ona doista ide... I, što je još važnijef da zna kuda ide! U nastupajučim godināmā (1934, 35) lepeza značenja se počela širiti. Mogao sam, na osnovu školské lektire (recimo: Konstantin Filozof), saznati da je Diinav jedna od sedam hebrejskih reka koje ističu pravo iz Raja . U to vřeme ( 1935, 36) več smo kao od šale preplivavali Dunav, i iz nekogplivačkog chic-a, tobož premoreni, pili smo dunavsku vodu iz bistre matice. Provera se sasvim dobro slagala sa književnom zamišlju da bistra reka silazi stvarno neposredno sa neba... U vřeme dečašt'}a, možda je i to važno řeči, stanovao sam na savskoj strani Beograda; ipak, Dunav je bilo zanimljiviji, misterioziji, nazivao sam ga "Sevemom rekom", pa i "Nočnom rekom", jer je noč, razume se, u Beograd pristizala uvek sa dunavske strane. Bio sam skoro (mitopeički) ubedjen da Nočna ili Cma reka svake noći odnosi Beograd sa sobom u Crno more ( 1936, 1937)... naknadno analizirajuči neke svoje zápise iz tograzdoblja, naslučujem This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:03:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms želju da Dunav, kao neko veliká ogledalo pokupi sve što se u njemu u toku dana ogleda i da , noču, sve ponese i sve odnese sa sobom... Nisám siguran da nije bila to več neka tra pa w heraklitovska parafraza vrlo mutne ideje da grad na reci nikada , ni u trenu , ne moře biti jedan isti i sebi uvek jednak . U prvim godināmā posleratne dehibemizacije (1952, 1953 , 1954) otpočinje dal ja disperzi ja (pa i erotizacija ) slika. Noćne seanse na obali Nočně reke , sa ponekom pothranjenom Nimfom unosile su u serije dotadašnjih slika nove binarne odrednice, kao stoje, npr. *nimfa/reka*. .. Uzgredno: razgovori su mogli biti i nepotrebno patetični kao rastanci na obali Styxa. Analoģija sa Rekom Donjeg světa bila je uostalom adekvatna , jer čak ni danas sa uveliko obzidane desne dunavske obale , noču se na drugoj strani (ukoliko se u mraku druga strana i vidi) ne nazire niš ta do mrač an lavirint čak i danju neprohodnih vrbaka. U několiko opisano , hotimično nadraženo "mistično" iskušavanje reke , uglavnom sam obradjivao u svojim prvim sistematizovanijim spisima (Mali urbanizam , 1957)... Deceniju docnije, u saglasnosti sa godināmā, usledila je sublimācijā erotizacije , odnosno ... "mitologizacija" slika (Urbanističke mitologeme , 1966). Došao sam do iznenadujučeg otkriča (iznenedujučeg utoliko što tako prostu razliku nisam i ranije primetio) da su dve beogradske reke različitog pola. Velikiy močniy bradati Dunav (bradai, kao npr. Rajna... Der Rhein, Le Rhin... na barokním fontanama) i nežna prozračna (nekad bilo sad se pripoveda!) Sava. Sasvim dovoljno da se zamisli hijerogamijski kovitlac i da se postavi nova mitopeična jednačina geneze Beograda. Več u narednim godināmā CGrad i mitoloģija gradď' 1971 , Urbs & Logos, 1976) pokušavam dapromovišem nešto što nazivam M autofabulacijom gradani verujem, verovat- no uzaludno, da se moje slike i slike bližnjih mi Beogradana uglavnom preklapaju. Prizivam maģiju "večitog povratkan, gradini metaforu rečne ptice koja se rada iz sopstvenog mokrog pepela , pepela-blata. Vizije učestane, čudljive i inspirativně, prerastale su u čitave sisteme, pa ipak teško da je i jedna dospěla do artefaktičke gradograditeljske opipljivosti. Zauzvrat, moje su san - jarije osvojile niže spratovne publicistike, postale su opšta novinářská mesta , ušle su u scenarije propagandnih filmová, ukalkulisane su u željeni eventuelní olimpijski "imidž" Beograda ... To je slaba uteha, tini pre što sam bio u prilici , ne bez zaprepaščenja ( 1983), da bar tivatriput porazgovaram po beogradskim favelama sa Beogradanima koji ne samo da nisu nikada viděli Dunav (Sam vide kada prelaze za Novi Beograd), več neki nisu ni znali da postoji , tamo negde, negde daleko, neki Dunav! Šta da zaključim, sada i ove ( 1990)? Da kalem, da přiznám da je moj "kognitivní moder bio samo moja lična igračka?... To, ipak , nikada neču priznati. I "V prof Bogdan Bogdanovič, Beograd LX 1 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:03:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Reka, m oj kognitivní model Slikovno mišljcnje, mišljcnje v sli- kah, misljcnjc s pomočjo slik (la pensée imagée) spominja na náčin, na kakršnega današnji otroci glcdajo tclcvizijo. S pomočjo dal- jinskih upravljalccv spremljajo dva, tri pro- grame hkrati in očitno pri tcm izo- blikujejo svojo ccloto, ki bi jo mi odrasli, okorcli "diskur/ivci" ali "denotativa" ( kakor že hocete ) těžko dojeli. Vendar pa bi bilo skraj- no, celo brutalno nctočno řeči, da ta náčin sprcmljanja, odbiranja in po- vezovanja ter tudi sklcpanja, nima svoje spoznavne vrcdnosti. Ker sem se torej že vnaprej opravičil za vse možné nenatančnosti in ne- dorečenosti, bi malo pokukal v svoj last ni dosedanji programski koktejl, saj me spodbuja ključno binarno do- ločilo ,reka/mesto' Dokaj zanesljiv fundus slik Se vedno hranim v shram- bi lastnih spominov. Če preprosto řečem, so to asociativně serije, ki jih je iz začetnih prenosnic lahko izpcl- jati. Te serije potekajo vzporedno, druga drugo spodbujajo, občasno se širijo in razhajajo, vendar se nikoli ne bodo povsem razšle niti ne bodo štekle v nasprotne smēri. Torej, rojen sem (1922) v mestu nad rekama. Moje prve kozmotopograf- ske samoopredelitve se navc/ujejo na (rekel bi prav to) prvobitno do- živetjc vode: voda okoli mesta, mes- to nad vodo, mesto ob vodi, v vodi, mesto, ki lebdi v vodi, plava, mesto, ki piove (několiko kasnejc, torej tudi bese- da/slika = "mesto, ki je tudi ladja"). Moje prve prostorske eksal- tacije, panika ali naslada, těžko bi rekel, kaj, pomenijo le iluzijo, da bom, če stopim le še korak dije, pa- del s pločnika naravnost v vodo. Sava in čezsavske ravnine so se videle se- veda le v daljavi (1924) ... Zabloda je bila toliko bolj prcpričljiva, ker sva bila tako Beograd kot jaz relativno maj- hna v primerjavi z razlito reko in poplavljenimi ravnicami... Prvi poskusi "pcrsonifikacije" reke in poskusi obče vanja z reko so bili v začetku povsem brezuspešni, Sii sov prazno (1925). Vsa pojasnjevanja staršev, da reka teče, da torej gre (ideja hicroglifskega tipa), so bila zaman... Hieroglif "reka gre" sem in- timno dojel Sele nekaj let kasneje (1928). Moj očc ni bil ribič, ampak lovec. Jemal me je s seboj na lov na divje race. To je bil še vedno nckc vrste primestni Sport. V čolnu, zaritem s kljunom v vrbje nasproti Bcograda, sem vdihaval ledeni vonj rečnega blata, prisluškoval tihemu, podvodnému šumu reke in sem se, otipa- vajoč jo z roko, tudi čutno lahko pre- pričal, da resnično reka gre ... In, kar je Se bolj pomembno, da ve, kam gre! V prihodnjih letih (1934, 1935) seje pahljača pomcnovvse bolj razpirala. Na podlagi šolskega čtiva (recimo Konstantina Filozofa) sem izvedel, da je Donava cna izmed hebrejskih rek, ki tečejo naravnost iz Raja. V tem času (1935, 1936) smo z lahkoto kot za šalo po večkrat přeplavali Do- navo in iz nekega plavalskega chic-a dozdevno onemogli, smo iz bistre matice pili donavsko vodo. To pre- vcrjanje se je povsem składało s knjižno zamislijo, da se bistra reka spušča resnično neposredno z neba... V fantovski dobi, morda je pomem- bno povedati tudi to, sem stanoval na savski strani Bcograda; vendar paje bila Donava bolj zanimiva, bolj skriv- nostna, imenoval sem jo "Severna re- ka", pa tudi "Nočna reka", ker je noč scveda prihajala v Beograd vedno z donavske strani. Bil sem skoraj (mitopcično) prepričan, da Nočna ali Črna reka sleherno noč odnaša Beograd s seboj v Črno morje (1936, 1937) ... Ob naknadni analizi ncka- terih svojih zapiskov iz tega obdobja sem zaslutil željo, da bi Donava kot veliko oglcdalo pobrala vse, kar se v njej čcz dan zrcali, in ponoči vse po- nesla in vse odnesla s seboj ... boaa uapcka iiapcKH npeMohHa h oTpoBHa Ca KaACMerAaHa npeMa CpeMy, h ah npejua īlocasKHH, to je HaTerayrH, cpeÕpHH Ayx CaBe. To je BOAa Koja APA2M h APHOCH. ITpeMa 3eMyHy, cah- Ka je MaH>e jacHa: cseTAyuaBa boac- Ha Maca ce KOMeiiia h Kao Aa 3a rpe- HyTax He 3Ha «a Kojy he cTpaHy. TAeAaHO npeMa EaHaTy, MeTaMopxļ>03e cv ADacTHMHifie. TaMO ce BOAa Teiu- Ko acah oa MyA>a, a TAe ce Mywo ocAOÕaba BOAe, h ynpaso 3aix>, to Ta- MO, TO je npaBH AaBHpHHT BOAe h ĎAaTa, ÕAaTa h iiiyMe. H nocAe Tora BOAa TaiiHH, AOÖHja OAOBHy 6ojy h - OAAa3H, oAAa3H h oahoch. A a no- MeneM joui Aa ce y cpeAHiirry bcah- Kor KOBHTAaiļa rorooo chmCxxahhho HaiiiAO h jeAHO OKpyrAO oerpso 3a Koje ce HHKaA» a Hapowro y npoAe- he, He Moace auaiif HMa ah ra hah HOMa, HHTH ce ana ao Koje je AyÖHHe nopHHyAO, KaA nopHHe . . . Cße y cae- My, aoboaiHO noACTpexa OBaxoMe ko boah AaAeicocextHe aHaAorwje Aa 3a- KA>yHH Kaico je h Cbct, Kao h Eeo- rpaA, OKpyjKeH bcahkom h npeBpT- A>HBOM, UapCKH IipeMOllHOM BOAjOiM. MebyTKM, Ta oncecHBHa CAKJca ko ja je Ba>KHAa h y mom AermtCTBy, h y Mojoj MAaAOCTH, h joui yBeK BaXCH, caAa je paAHKaAHo npoMeHHAa CBoj BpeAHOCHH 3H3JC. CBCT je, AOHCTa, 3a- poÔA>eHHK BeAHKe, aAH h 3aMyheHe, h OTpoBHe uapcKe b o a e. EoxcaH- CKH CAy^aj je, « to Ha AOMax Mora rpaAa, carpaAKO Taxo ueo MOAeA mo- AopHe A»yACKe cyAÖHHe onacaHe bo- AOM KOja BHllie HHTH pafea HHTH AO- HOCH, Beh paAHoaKTHBHo Tpyje, h ax- THBHO oahoch. IIa caAa, Hena Me hh- ko He yßebyje Aa caM npeTepao KaA caM jeAHOM penao Aa je rpaA, CBaKH rpaA, a Hapowro noHeKH, H3y3eTHa ocMarpaHHHua caeTa, oahocho, He3a- MeH>HBa HrpaMKa CBeaHaH»a! EeorpaACKe woac'. 1956; PyKonHC, 1976. * Bogdan Bogdanovid, Gradoslovar. 55, Vuk Karadžič. Iteograd. 1982. 3 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:03:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 Domnevam, da je hila to že neka okõrna hcraklitovska parafra/a zelo nejasne ideje, da mesto oh reki nikoli niti /a hip ni isto in nikoli povsem sebi enako. V prvih let ih povojne dehiberniza- cije (1952, 1953, 1(>54) se pričenja na- daljnja disper/ija (pa tudi erotizaci- ja) slik. Nočně seanse na hregovih Nočně reke s prcnckatcro podhran- jeno Nimfo so vnašalc v serije do- tedanjih slik nova hinarna določila, kot je npr. 'nimfa-rcka' ... Mimogre- de: pogovori so lahko hili tudi po ncpotrchnem patetični, tako kot po- slavljanja na obali Styxa. Analoģija z Reko Spodnjega světa je hila prav- zaprav ustrezna, ker se niti danes, ko so desni donavski hregovi že zdavnaj pozidani, ponoči, na drugi strani (če se v mraku druga stran sploh vidi) slutijo le mračni labirinti eelo pod- nevi neprehodnega vrbovja. Nekolikanj opisano, hole vzburjeno "mistično" preizkušanjc reke sem v glavnem obdeloval v svojih prvih sis- tematiziranih spisih (Mali Urbani- zem, 1957) ... Desctlctje kasnejeje, letom primerno, sledila sublimācijā eroti/acije oziroma ... "mitologiza- eijaM slik (Urbanističke mitologeme, 1(M). Přišel sem do presenetljivega odkrilja (presenetljivo je zato, ker tako preproste razlike nisem že prej opa/il) da sta dve beograjski reki različnega spola: "Veliki, mocni, bradai i Dunav (bradai, kao npr. Rajna... der Rhein, Le Rhin... na barokním fontanama) i nežna, proz- račna (nekad bilo, sad se pripove- daí) Sava. Sasvim dovoljno da se za- misli hijerogamijski kovitlac i da se postavi nova mitopeična jednačina geneze Beograda." Že v naslednjih letih (Cîrad i mitoloģija grada, 1971, Urbs & Logos, 1976) sem poskušal uveljaviti nekaj, čemur pravim "av- tofabulacija mesta", in vcrjamem, morda zaman, da se moje slike in slike Beograjčanov, ki so mi blizu, v glavnem ujemajo. Kličcm magijo "večnega vračanja", gradim metafo- ro rečne ptice, ki se poraja izlastncga mokrega pepela, pepcla - blata. Po- navljajoče se vizije, čustvene in in- spirativně, so se razraščale v cele sis- teme, vendar bi těžko rekel, daje vsaj ena dosegla artefaktično otipljivost graditeljev mest. Nasprotno, moja sanjarjenja so zavzcla nižja nad- stropja publicistike, postala so obča novinářská mesta, přišla v scenarije propagandnih filmov, vkalkulirana so v želeni, morebitni olimpijski "image" Beograda ... To je bila słaba tolažba, še posebej zato, ker sem imel možnost, da sem se - ne brez zgražanja (1983) - vsaj nckajkrat pogovarjal v beograjskih favelah z Beograjčani ki, ne le da niso nikoli viděli Donave (Savo vidijo, ko grejo čeznjo v Novi Beograd), ampak nekateri celo niti vedeli niso, da obstaja tam nekje, nekje daleč neka Donava! Kako naj skleném, zdaj in tukaj (1990)? Naj povem, da přiz- návám, daje moj "kognitivní model" bil le moja osebna igrača? ... Tega vendarle nikoli ne bom přiznal. prof, lìogdan líogdanovič dipl. inž. arh. (ĚBELGRADCm l. Danubio jl. 7. La Forteza. Z.La Citta. é.Sauafl. i. ñor ao. / 4 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:03:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms