1987 leto kakovosti Novo mesto, 30. junij 1987 KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Cilje smo zastavili Od nas pa je odvisno kako jih bomo uresničevali \_____________________________________________________________) Ni slučaj, da se v zadnjem času v IMV tako obširno in načrtno ukvarjamo z vprašanjem kadrov, saj smo se vrsto let le zavedali, da smo kadrovsko podhranjeni, da nujno potrebujemo korenite spremembe na tem področju, saj le tako lahko dosežemo kompleksno sanacijo IMV, danes pa stopamo v konkretno akcijo. Ta del sanacije se odraža v posebni obliki, ki smo jo poimenovali KADROVSKA PRENOVA. Zveneči besedi za kateri si želimo vsi v IMV, da bi prerasli čim hitreje v življenje. Za akcijo, ki jo začenjamo z vso intenzivnostjo, načrtovano in z jasnim končnim ciljem vemo, da ne more roditi sadov čez noč. Potrebno bo zmagati v vrsti bitk, da bomo dobili dolgotrajno vojno. Z namenom predstaviti kako načrtujemo kadrovsko prenovo in izobraževanje v naši DO v dolgoročnem obdobju je predsednik PO DO IMV Marjan Anžur povabil za okroglo mizo vrsto strokovnjakov s tega področja. Naj naštejemo udeležence tvorne dvoinpolurne razprave: Judita Rakovec — Republiški izvršni svet, Janez Kupun — Gospodarska zbornica Slovenije, Dušan Dukanovič — predsednik društva kadrovnikov SRS, Drago Bohun - SOZD Gorenje — DO Litostroj, Anton Šporar — predstavnik IS občine Novo mesto, Jože Florjančič — sekretar občinske konference ZK Novo mesto, Uroš Dular — sekretar medobčinskega komiteja ZK, Franček Smerdu - dir. skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, tov. Repovž — dir. studija Marketing. Iz naše DO pa še: Podpredsednik PO — Zdravko Slak, vodja programa — Božo Hočevar, dir. TOZD TA - Mitja Novak, dir. TOZD TP - Jože Zadel, vodja kadrovske službe — Franc Senica, vodja KPS — Marjan Potrč, predsednik KM ZSMS DO IMV, predsednik AK ZK DO IMV - Vinko Mirtič in predsednik KOOZS DO IMV Mirko Miščevič. V uvodu je tov. Anžur prisotne opozoril, da je ob finančni sanaciji, ki je bila najbolj »boleča« in ob programski, ki je dolgotrajna, kadrovska sanacija za nas prav tako pomembna, in v nadaljevanju dejal: »Kadrovska sanacija je pogoj za končno realizacijo obeh ostalih sanacij. Struktura kadrov, ki jih imamo gotovo ni takšna, kot si jo želimo. Bodočnost nekega gospodarskega subjekta, takšne velikosti kot je IMV, je prav gotovo v večji vlogi znanja in inovativnosti. Fizično delo bodo slej ko prej nadomestili stroji, tam kjer pa bo ostalo bomo rabili človeka, ki dela in misli. Spremeniti stanje, miselnost, pa ne more biti kratkoročna naloga. Zato je tudi naš program (Nadaljevanje na 2. strani) Akcija Euro — Relais: »Avtodomarji«, dobrodošli pri nas v_______________________________________________J * Spet doma Iz deset dnevnega popotovanja ob obali sc je karavana IMV - RENAULT vrnila nazaj — domov v Novo mesto. Prebivalce in turiste v Ljubljani, Kopru, Puli, Reki, Zadru, Splitu in Dubrovniku smo seznanili z vozili IMV — Renault. Zanimanja za vozila ni zmanjkalo nikjer, manjkale so le prikolice, po katerih so Dalmatinci veliko spraševali. Sicer pa boste vse podrobnosti o desetih dneh potepanja po Jadranu z udobnimi renaulti lahko prebrali v izredni številki Kurirja. Na prvi strani prejšnjega Kurirja smo zapisali, da naj sodelovanje IMV v evropskem združenju proizvajalcev prikolic ne bo zgolj formalno. Kaže, da tako tudi bo. 11. in 12. junija je Slovenijo in IMV obiskal predsednik združenja (ECF) g. FREDDY MEYER v spremstvu predsednika francoskega združenja proizvajalcev prikolic g. DERISBOURGA. Po obisku na republiškem komiteju za turizem, kjer je predstavnike ECF in IMV sprejela' in se z njim pogovarjala republiška sekretarka Bogomila Mitič, je bil v prostorih IMV Ljubljana sestanek, na katerem so bili poleg gostov iz ECF in IMV še predstavniki PETROLA, AMZ Slovenije, Turistične zveze Radovljica, avtokampa Šobec pri Bledu in predstavniki tiska’ Po uvodnem nagovoru predsednika KPO IMV Marjana Anžurja sta g. MEYER in g. DERISBOURG razložila akcijo ECF, da bi po vsej Evropi organizirali mrežo postaj, na katerih bi se potujoči turisti z avtodomi lahko oskrbovali z elektriko, vodo, odlagali odpadne tekočine itd. Mreža naj bi se imenovala Euro Relais, postaje pa naj bi bile postavljene zunaj glavnih magistral, tako da bi potujoče turiste privabili na deželo. Udeleženci sestanka so pripravljeni podpreti in se vključiti v akcijo, ki naj bi potekala v sodelovanju z republiškim komitejem za turizem, ta pa je pripravljen pripraviti študije o možnostih in lokacijah za postavitev oskrbovalnih postaj v Sloveniji. Po sestanku sta predstavnika ECF obiskala avtokamp Šobec pri Bledu, ki slovi kot najbolj urejen avtokamp v naši deželi. Predstavniki kampa so pripravljeni še letos dopolniti že do zdaj bogato ponudbo s prostorom za oskrbovalno postajo Euro Relais. Več o akciji pa v eni prihodnjih številk. V. G. Predsednik franc, združenja g. DERISBOURG, in g. ME-YER, predsednik evropskega združenja karavanarjev, o akciji Euro Relais na sestanku v Ljubljani Cilje smo zastavili j (Nadaljevanje s 1. strani) naravnan dolgoročno. Cilje smo zastavili, od nas pa bo odvisno kako uspešno jih bomo dosegali.« Pod kadrovsko sanacijo sodi vrsta aktivnosti, ki naj bi imele za posledico spremembo strukture kadrov, spremembo miselnosti, dvig kulture dela. Najbolj kritični trenutki so za nami in kot smo se s pomočjo študija Marketing lepo izrazili: »IMV JE SPELJAL« in ta trenutek je pravi in primeren, da postavimo tudi prave ljudi na pravo mesto, da ocenimo vsi skupaj kdo bi kje bil lahko uspešnejši, da ponudimo možnost vsem kadrom (ne le tistim, ki prihajajo na novo — pač pa tudi tem, ki jih že imamo), da se dokažejo, da so samostojni ljudje, sposobni nositi breme odločitve. Z akcijo »IMV JE SPELJAL« smo jasno pokazali, da se obračamo h kadrom, ki so mladi po miselno- sti, kadrom z idejami, izkušnjami, skratka zavedamo se DA SO KADRI NAŠE NAJVECJE BOGASTVO, tako kot vemo, da IMV pomeni IZZIV tako domačim kadrom kot ostalim. Saj se nemalokdaj dogaja, da domači kader ne cenimo zadosti in ga zapostavljamo. Tega si v IMV ne smemo več dovoliti. Prav zato je zmotno misliti, da so možnosti ponujene le novo prihajajočim kadrom. Nasprotno — tekmovanje znotraj kolektiva lahko rodi le dobre rezultate. Seveda pa akcija lahko rodi željene efekte le tedaj, ko bo njena ideja prežela slehernega posameznika. Ko bomo uspeli dvigniti nivo znanja obstoječih ljudi in ko se bomo vsi skupaj zavedli, da nam znanje in nenehno vlaganje v izobraževanje pomeni naložbo, ki daje več kot stane, tedaj bomo lahko rekli, da nam je akcija uspela. Brez dvoma bomo na to temo v Kurirju še veliko pisali, vabimo pa tudi vas, da nam morebitne svoje predloge, razmišljanja na to temo posredujete in morda na ta način pripomorete k ustvarjanju ustrezne klime. j.š. Integralno upravljanje in kontrola kakovosti Vpeljali bomo samokontrolo Letos bomo pri razvoju sistema kontrole kakovosti naredili še en pomemben korak. Vpeljali bomo samokontrolo. Do sedaj smo imeli dve obliki kontrole kakovosti, 100 % in statistično, ki jo je opravljal kontrolor. Z uvedbo samokontrole želimo odgovornost ali vsaj del odgovornosti za kakovost opravljenega dela zaupati delavcu. To pravzaprav ni nikakršna novost, saj mora biti vsak odgovoren za svoje delo. Izkušnje kažejo, da je moč doseči pomembne rezultate pri kakovosti, če odgovornost za kontrolo prepustimo delavcem. Ti se namreč s tem nekako tudi potrjujejo. V normalnih razmerah, ko sta delovna in tehnološka disciplina resnično spoštovani, se dobri rezultati lahko dosežejo predvsem z osebno aktivnostjo vodstvenega kadra v proizvodnji. Kaj je pravzaprav samokontrola? Samokontrola je nadzor nad kakovostjo izdelka ali procesa oziroma kakovosti dela, kar opravlja delavec sam. Pomeni koriščenje svojih s kontrolo dobljenih informacij, to je, ali je v danih pogojih potrebno nadaljevati z delom ali pa sprožiti odgovarjajoče korektivne aktivnosti. Vsaka aktivnost, ki je usmerjena v izločanje slabih izdelkov v samem ciklusu proizvodnje, je koristna. Eden od osnovnih načel kontrole je, da se kakovost ne ustvari na koncu proizvodnega ciklusa, pač pa že med procesom. Zato je učinkovitost samokontrole večja od kontrole na koncu nekega procesa in boljša od prevzemne in tekoče kontrole, ker samokontrolor ugotavlja neposredne informacije o stanju proizvoda. Delavec pozna stroj, na katerem dela, znane so mu razmere v proizvodnji in morebitne spremembe teh. Zato lahko vso svojo pozornost in kontrolo osredotoči na najbolj kritične faze in pozicije v proizvodnem procesu. Dovolj zavesten industrijski delavec zagotovo na neki način nadzira kakovost svojega dela. Vemo, da je delavcu skoraj vedno, tudi v moderni tehnologiji, odrejena stopnja odgovornosti za kakovost. To še posebej velja na delovnih mestih, kjer je vpliv človeka na odvijanje delovnega procesa najbolj pomemben. S samokontrolo kot metodo dela želimo sistematizirati tisto, kar je bilo do sedaj naključno. Se pravi, predpisati in stimulirati tisto, kar je bilo do sedaj prepuščeno sposobnosti in prizadevanju posameznega delavca. Glede na pridobljene izkušnje skoraj ne bi bilo potrebno raziskovati ekonomske upravičenosti uvajanja samokontrole. Služba kontrole kakovosti proizv. Anton Fabjan ^_____Tekmovanje kovinarjev ^ Letošnje tekmovanje kovinarjev je občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije organiziral 30. maja. Tekmovanje je potekalo v dvanajstih poklicih: Belt Črnomelj Kovinostrugar, 7 tekmovalcev iz IMV 0 obratni elektrikar, 4 tekmovalci iz IMV 2 Iskra Šentjernej kovinobrusilec, 1 tekmovalec iz IMV 0 Iskra Semič kovinorezkalec, 1 tekmovalec iz IMV 0 SŠTZU Novo mesto orodjar, 4 tekmovalci iz IMV 0 konstr. ključavn., 7 tekmovalcev iz IMV 0 plamenski varilec, 6 tekmovalcev iz IMV 2 varilec REO, 4 tekmovalci iz IMV 0 varilec TIG, 4 tekmovalci iz IMV 1 varilec MAG. 5 tekmovalcev iz IMV 2 Avtomeh. Diesel, 3 tekmovalci iz IMV 0 Avtomeh. Otto, 3 tekmovalci iz IMV 0 Od 77 prijavljenih iz 19. tozdov je tekmovalo 52 tekmovalcev. Iz naše tovarne je bilo 13 prijav, tekmovalo pa je le 7 tekmovalcev: eden iz obrata Suhor in šest iz tovarne avtomobilov Novo mesto. Uvrstitve delavcev IMV v posameznih poklicih so sledeče: obratni elektrikar: 3. mesto Zvone Kolar - Suhor. 4. mesto Mirko Jurečič TA - STS; plamenski varilec: 5. mesto Anton Suša — TA STS. fi. mesto Janko Primc TA STS; varilec TIG: 3. mesto Franc Mišmaš — TA STS; varilec MAG: 3. mesto Predrag Djordjevič - TA P III, 5. mesto Vlado Pavlič — TA P III. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz ISKRE — Semič saj so zasedli 4 prva, 3 druga in eno tretje mesto, za njimi so bili takoj tekmovalci BELT-a iz Črnomlja. Od novomeških podjetij pa sledijo po uspehu Pionir in Krka. Po udeležbi so prevladovala belokranjska podjetja, saj so imela skoraj v vsaki disciplini predstavnika, očitno sindikat in podjetja v črnomaljski občini poznajo metode motiviranja delavcev za tovrstno udejstvovanje. Kaj pa mi? Že pred leti smo ugotavljali da bi moralo biti tekmovanje pravočasno razpisano in organizirano. Mislim, da je skrajni čas in tudi edinstvena priložnost, ko pripravljamo programe izobraževanja, strategijo motivacije delavca, pravilnike za nagrajevanje, vodimo leto kvalitete itd., da z nekaj členi vgradimo tudi stimulativne elemente za tiste delavce, ki predstavljajo tovarno tudi na športnem področju: čistem športnem področju. Le tako bi vzbudili med delavci tekmovalni duh. rezultate pa bi čutili v proizvodnji kot dvig kvalitete, produktivnosti in motivacijo sodelavcev. Predlagali smo da bi prvi trije uvrščeni dobili dodatne točke pri osebnem dohodku za dobo do naslednjega tekmovanja, katere bi delavec lahko zadržal ali izboljšal, če ponovi ali izboljša uspeh, pa tudi izgubil, če ne bi več tekmoval ali se slabo uvrstil. S popularizacijo tekmovanja kovinarjev, bi sc morali ukvarjati razen sindikata tudi vodilni in vodstveni delavci v tozdih od vodje tozda preko oddelkovodij, izmenovodij in preddelavcev. Da pa bi to dosegli, moramo doseči, da ti ljudje spoznajo potrebo in koristnost takšnih akcij. Pomembno vlogo pri pripravi tekmovalcev in tekmovanja (kar letos ni bil primer, ker je bila prvič organizator v Novem mestu SŠTZU - Boris Kidrič) bi lahko odigralo društvo inženirjev in tehnikov s svojimi sekcijami za orodjarstvo, varjenje, motorje in vozila itd. V primeru tekmovanja varil cev se letošnji organizator ni zavedal, da sc tekmuje v štirih poklicih z 19. tekmovalci in da vsak tekmovalec oz. delovno mesto potrebuje vsaj enega člana komisije, ki spremlja delo tekmovalca in ugotavlja pravilnost dela, ter ocenjevalno komisijo, ki dela neodvisno od tekmovalne komisije. Letos je to delo moralo opraviti premajhno število ljudi. Zmagovalcem čestitamo in jim želimo veliko uspehov na republiškem tekmovanju, ki bo organizirano konec meseca v gorenjski regiji: Kranj, Škofja Loka, Tržič, Jesenice, ostalim pa uspešno delo na delovnih mestih v tekmovalnem duhu in ponovno snidenje drugo leto. Prikolice in vozila na sejmih Za sejem na Cipru je značilno, da je beležil veliko udeležbo obiskovalcev iz bližnjega vzhoda in Afrike. Sejem ni specialno namenjen prikoliškim proizvajalcem. Na Cipru obstaja pet prikolic in bife, ki je bil praktično predstavljen, ob enem je bila organizirana tiskovna konferenca in ogled prikolic za številne novinarje. Prikolice so si z velikim zanimanjem ogledali med drugim predsednik republike g. SPI ROS KIPRIANOV s sodelavci in predsednik parlamenta g. VASOS LISSARID1S, minister za trgovino in industrijo... Adria je vzbudila na Cipru zanimanje, vendar je prodaja tu možna le preko zastopnika. Aktivnosti v tej smeri so že v teku in upajmo, da bomo kmalu lahko zapisali, da je ADRIA osvojila še eno tržišče. Skopje V Makedoniji sicer nimajo specializirane avtomobilske sejemske prireditve, zato pa je ponujena možnost avtomobilskim proizvajalcem, da se predstavijo na sejmu blaga široke potrošnje, ki je bil organiziran letos že sedemintridesetič. V sodelovanju z Avtomakedonijo smo razstavili ob TAMU, ZC Zastave tudi mi svoja vozila, ki so izvala veliko zanimanje predvsem v družbenem sektorju. V Makedoniji smo še vedno vse premalo prisotni tako z reklamo kot poprodajnimi aktivnostmi, ki so izjemno šibke, tako kar se tiče rezervnih delov kot servisev. Ob 106 razstavljalcih sta na sejmu predstavili svoje prikolice TRESKA in BRAKO žal pa mi nismo uspeli zagotoviti prikolice, ki bi jo predstavili makedonskim kupcem. Naš razstavni prostor je obiskal tudi predsednik republike g. SPI-ROS KIPRIANOV s sodelavci. - Solun Pred pričetkom poletne sezone sta bila organizirana sejem prikolic v Solunu in sejem na Cipru, ki sicer ni specialen. Pod geslom EXPLORIA ’87 je bil v Solunu organiziran specialni sejem za prosti čas, na katerem so se predstavili vsi pomembnejši evropski proizvajalci prikolic, navtike, kamping opreme in opreme za prosti čas. IM V Adria Caravan Hellas je na tem sejmu predstavila paleto devetih prikolic, ki jih prodajamo na grškem tržišču. Največje zanimanje so vzbudile prikolice iz serije PRIMA in OPTIMA. Vendar pa je to navdušenje zavrla slaba kakovost, saj je na nekaterih prikolicah odstopila PVC folija, zgrbančila se je Alu pločevina, razsoljevale pa so se mize in pokrovi kuhinjskih blokov. Takšnih spodrsljajev pa si prav gotovo ne smemo več dovoljevati, saj na tak način ne bo moč zadržati 74 % tržnega deleža, ki smo ga dosegli lani. j.š. Ob skromni domači prikoliški proizvodnji so naše prikolice požele na Tako je izgledal naš razstavni prostor na sejmu EXPLORIA '87 v Cipru ogromen interes. Solunu. Vi sprašujete — mi odgovarjamo f v Obnova avtoparka j \lešani pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Kaucha na medobčinski reviji pevskih zborov, ki je bila 12. junija 1987 v Novem mestu. Naj — potepanje! ___________________________/ Delavci, ki se pri svojem delu poslužujejo službenih vozil zastavljajo vprašanje kdaj bomo obnovili avtopark osebnih vozil in ojačali RENT-a-car usluge? Odgovor: Andrej Dular, dir. sektorja transport: »Koriščenje osebnih vozil v službene namene je v IMV omogočeno skozi Rent-a-car in sicer kot dnevni injem ali stalni najem za po ebe TOZD oz. posameznikov. Manjše število osebnih vozil je na razpolago tudi z voznikom. Pretežen del osebnih vozil je angažiran za potrebe proizvodnje prikoličarskega in avtomobilskega programa vzdrževanja, kontrole in tehnološke povezave služb v Novem mestu z dislociranimi TOZD. Drugi del pa za potrebe trženja in skupnih služb. Naloga službe Rent-a-car je tudi, da opravlja storitve za poslovne partnerje, za prevoze na letališča. obiske kooperantov in slično Sedanje število osebnih To vprašanje nam zastavljate že dobra dva meseca, vendar vse do sedaj nanj nismo mogli dobiti pravega in dokončnega odgovora. Sedaj smo ga dobili! Podpredsednik PO DO IMV Zdravko Slak nam je povedal, da je poslovodni odbor na eni svojih rednih sej, ki je bila namenoma v povsem neobičajnem ambientu vozil ob normalnih pogojih zadošča potrebam. Velik problem v poslovanju našega R-A-C je slabo čuvanje vozil na uporabi. Vsakodnevno je veliko vozil izključenih iz prometa. Pogoste so tudi poškodbe in karamboli po krivdi naših voznikov. V zadnjem času beležimo tudi odtujevanje posameznih delov z vozil (zamenjava starih delov za novejše), kakor tudi prekomerna poraba goriva. Sprejeli smo ustrezne ukrepe, da preprečimo nedovoljeno obnašanje posameznikov. Takšnim, ki z vozili ne znajo gospodarno ravnati v bodoče tudi ne bomo izdajali osebnih vozil. Predpogoj za izboljševanje poslovanja pa je obnova parka osebnih vozil. Poslovni odbor in DS TOZD Commerce sta v tej zvezi že sprejela ustrezne sklepe. V letu 1987 bomo iz prometa izključili vsa osebna vozila, ki so starejša od dveh let. Z zamenjavo vozil smo že začeli.« — v domu pri Miklavžu — sprejel sklep, da srečanje BO! Takšen sklep so sprejeli tudi člani odbora za družbeni standard. Srečanje torej bo — ne sicer 22. julija kot običajno, pač pa 25. julija. Do tedaj boste zvedeli še vse podrobnosti s tem v zvezi in seveda o jubilejnih nagradah tudi! Prav vsi člani KUD IMV Novo mesto, ki smo se od 30. do 31. maja 1987 vso dolgo pot po lepi Koroški zares napeli, nasmejali in naplesali smo si edini, da je bilo to NAJ - avtobusno potepanje. Kako tudi ne, ko pa so bile naše zaloge šal in (seveda) lepih pesmi neizčrpne. Pot nas je v zgodnjih jutranjih urah popeljala iz našega »malega mista« proti tržiški prodajalni Deteljica, čez Jesenice na mejni prehod Podkoren. Po opravljenih carinskih formalnostih so se pred nami odprle številne lepote avstrijske Koroške. Po postanku v Beljaku, expres ogledu Celovca in doline Žile, smo med drugim »preizkusili akustiko« tudi v cerkvi Gospe svete in obiskali bližnji knežji prestol na Gosposvetskem polju. Izrazito turistično usmerjeno Vrbsko jezero pa nam je bilo vsem lep primer varovanja narave in njenega gospodarskega izkoriščanja. Ker nas je spremljalo lepo vreme in dobra volja, so ure kar prehitro minevale. Mnogi med nami so prvič prestopili jezerski mejni prehod. Kako tudi ne, saj je večino leta zaradi preobilice snega zaprt. Tudi nas je pričakal mrzel, a svež in čist gorski zrak ter udobna nastanitev na Jezerskem. Seveda pa smo bili s harmoniko, brušenjem pet in »hecom« vso noč glavna atrakcija mladih in starejših domačinov. Naša vedno razpoložena Marija nam je že naslednje jutro pripravila budnico. Tako je s kulinaričnimi specialitetami, ki jih poleg vseh drugih zadolžitev, vedno utegne izvrstno pripraviti, poskrbela tudi za prijeten začetek prvega in drugega dne našega izleta. Med krajšim sprehodom po travnikih, rumenih od pravkar razcvetelega regrada, smo si ogledali turistične zanimivosti, kot napr. zelo stare gorske kmetije in Jenkovo kasarno, ki je preurejena v muzej. Našo slikarsko skupinico pa je še posebej razveselil obisk pri domačinu slikarju — naivcu. Pogled na snežne vrhove, ki so se dvigali iz oblakov nas je še posebej navdušil ob obali jezera. Tu smo z gorenjsko zaseko in ostalimi dobrotami ter pesmijo, ki je vedno naš stalni popotni tovariš — zaključili izlet. Na njem sc ni izkazala le naša družabnost, veselje do petja in lepot slovenske dežele, temveč smo navezali kulturne stike tudi z ZKO Kranj in bili povabljeni, da znova obiščemo Jezersko. Zaradi gostoljubnosti domačinov, lepe pokrajine s čistim jezerom in zdravega gorskega zraka, priporočamo obisk Jezerskega tudi vam. Plakat Evropskega parlamenta, ki reklamira akcijo 21. evropskih držav, med njimi so tudi Finska in Jugoslavija »Življenje na prostem« kunr Fanika Kastelic Brežiška stran TOV ^Izredno prijetno presenečeni nad nadvse vljudnim in prijaznim sprejemom v IMV NOVO N-JTO, .e posebno pa v vaši temeljni organizaciji v Brežicah, bi se vam želeli :e enkrat zares iskreno zahvaliti z željo, da naše načrtovano poslovno sodelovanje ”irn rej o,'~o 'i sadove. Prosimo vas, da našo zahvalo in tovariške pozdrave prenesete tudi vodji in izredno ustrežljivim sodelavkam iz vašega servisa, oc/koder smo odnesli najlepše vtise. . e enkrat najlepša hvala in tovariški pozdrav ! oodelavci Skupne^obratovalnice rV*¥-$ " Radenci 4-— mmi Km » mrnt mm "nat in«« Uspehi trn v peti? V lanski 14. številki Kurirja je bil pod naslovom »Takšnih si še želimo« objavljen zapis o delu servisa prikolic v Brežicah. Že takrat sem kritično omenil, da nekaterim v Novem mestu ni ravno preveč všeč ta naša nova dejavnost. Kljub temu smo s še večjim elanom prijeli za delo in lahko rečem, da so stranke z našimi storitvami zadovoljne. Žal pa ugotavljamo, da se nekateri v Novem mestu borijo proti takim, ki nekaj dosežejo pri svojem delu in tudi ustvarjajo določen del dohodka. Kaže, da ni dobro, če si uspešen. Trdimo lahko, da smo na področju zadovoljevanja kupcev z rezervnimi deli, ki jih prodajamo v našem servisu ali pa Pošiljamo po pošti in železnici, ter s servisiranjem prikolic veliko naredili. To se čuti iz zadovoljstva kupcev, ki se telefonsko in pisno zahvaljujejo za storjene usluge. (Dva primera Prilagam.) Veliko argumentov kunr E. S. \ l Bi' \ N, !!f? '“Svis n j S? ip r £ ‘-J0* JUGOS^.V^ v SP jut; o sia♦i/a f/Ml/ £££>(//3) rt H Iturtstkomerc /AGftfB Piknik v Dobravi govori v naš prid in ni prav, da eni gradimo, drugi pa rušijo. Krvodajalska akcija Upadanje števila krvodajalcev, o katerem se zadnje čase precej govori in piše, ni obšlo niti našega tozda. Junijske krvodajalske akcije v Brežicah se je udeležilo le trinajst naših delavcev, kar je doslej najmanj. Kri so darovali: Amet Zejon-ski, Kristina Koprič, Marjana Bučar, Leon Rožman, Ivan Kržan, Hasnija Rožman, Milan Ferlin, Anton Bibič, Anton Hrastnik, Bojan Kolar, Marjan Orešnik, Franc Lesar in Mirjana Ljubič. Upamo, da bo jeseni udeležba boljša. Ob neprestanih naporih za doseganje planskih nalog se od časa do časa prileže tudi kaka prijetna sprostitev. V ta namen je OO sindikata nedavno organizirala piknik za vse zaposlene v Tovarni avtomobilskih prikolic. V prijetnem okolju lovskega doma brežiške lovske družine v Dobravi je bil že od tretje ure popoldan razgiban družabni spored. Po uvodnih besedah predsednice sindikalne organizacije so prisotni poslušali poročilo o najpomembnejših dogajanjih v tozdu. Poročilo je v verzih na hudomušen način napisala naša sodelavka, ki pa ne želi biti imenovana. (Upamo, da se bo v Kurirju našel prostor za objavo tega »poročila«), Ker samo jesti in piti ni najbolj zdravo, smo poskrbeli tudi za rekreacijo. Bilo je zabavno, borbeno in hkrati razburljivo. In kot se za tekmovanja spodobi, bomo tudi na tem mestu objavili najboljše, čeprav to ni bil glavni namen tekmovanja, ampak le zabavna sprostitev. Pikado: L Jože Sotler 40 krogov, 2. Janez Klavžar 29, 3. Ivan Veble 22. Skok z mesta: L Amet Zejonski 2,51 m, 2. Zoran Ajster 2,47 m, 3. Ivan Veble 2,46 m. Tek v vreči: L Stevan Zaj, 2. Zoran Ajster, 3. Amet Zejonski. Vlečenje vrvi: L Kroniki (Tomše, Veble, Turk, Jerič, Sotler, Lesar); 2. Ovni (Klavžar, Živič, Povh, Bunetič, Medved, Krajnčič); 3. Problemi (Novosel, Verre-gar, Grdovič, Zagmajster, Zaj, Glogovšek). Ženske: 1. Zgage (Kotur, Pil-taver, Bogolin, Župevc, Fabinc, Žibcrt) 2. Zmage (Novosel, Herjavec, Preskar, Župevc, Repac, Pirc); 3. Rušenje roke: L—2. Leon Rožman in Ivan Glogovšek; 3.-4. Ivan Veble in Janez Klavžar. Po tekmovanju, ki je trajalo skoraj do mraka, smo imeli obilo razlogov, da se ponovno spopademo še s pijačo in jedačo, ker pa tudi naši muzikanti Rok, Tone in Ivan niso od muh, smo se vrteli in peli še pozno v noč. Itunr E. S. Nekaj kratkih... Včasih se jezimo sami nase ter iščemo krivce, kadar dobimo s trga kako reklamacijo. Da pa tudi na »razvitem zahodu« niso imuni pred napakami, se je lahko prepričal naš skladiščnik. Ko je namreč odprl kartonski zaboj ugledne firme Elektrolux, v katerem naj bi bile plastične rege hladilnikov, je presenečen ugotovil, da je v njem ie angleški zrak, sicer že krepko pomešan z našim, drugega pa nič... Baje se zadnje čase republiški sindikat zelo zanima za »dogajanja« v našem tozdu, pa tudi občinski ljudje poizvedujejo, kaj neki se pri nas dogaja. Mogoče pa ne bi bilo slabo, da poizvejo še za naš naslov in pridejo sami pogledat. Saj ne grizemo. kurir E. S. r Občinsko tekmovanje ekip RBK zaščite V nedeljo, 14. junija, je bilo v Brežicah II. občinsko tekmovanje ekip RBK zaščite. Ekipa IMV TOZD TAP Brežice v sestavi Irena Tomše. Vladimira Pinterič in Anka Tuik, ki jo je vodil poveljnik štaba civilne zaščite Franc Piltaver, je osvojila 4. mesto. Čestitamo! kunr STAJ K A KOTUR Glas mladih Ponovno glas mladih! Tisti, ki že nekaj let srednje prebirate Kurirja se gotovo spominjate časov, ko smo veliko več pisali o aktivnostih DPO. V zadnjem letu pa nam v uredništvu nekako ne uspe prebiti bariere, ki so jo okrog sebe (kdo ve zakaj) postavile te organizacije. Sleherno informacijo iz tega področja odkrijemo (govorimo o nivoju DO!) zgolj naključno in slučajno. Tudi pisma, ki jih pošiljamo vsem pomembnim možem v DPO — pred zaključkom redakcije nič ne pomagajo. Tako da se lahko sprašujemo ali naše DPO še obstajajo ali ne, ali pa so morda prešle v ilegalo. Bodi »zbadanja« dovolj! A morda bo vsaj to pripomoglo k redakciji. Tako se je marsikdaj zgodilo... Danes naznanjamo ponovno oživitev nekoč redne in celo na republiškem nivoju nagrajene rubrike Kurirja — GLAS MLADIH! V tej rubriki boste poslej lahko prebirali o vsem kar zadeva mlade v našem kolektivu. Mladi so se odločili, da bodo svoje delo popularizirali tudi s pomočjo Kurirja in mi v uredništvu jim bomo seveda z vsemi močmi pomagali. Vabimo pa tudi vse mlade, da se oglašajo v tej rubriki s svojimi pri- SpCvki' Uredništvo Res najboljši v Novem mestu? Predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto je na svoji 16. seji, 19. 5. 1987 sprejelo sklep o podelitvi priznanja Srebrni znak ZSMS konferenci mladih ZSMS DO 1MV. Priznanje se po pravilniku o podeljevanju priznanja v ZSMS podeli, citiram: »Osnovnim organizacijam ZSMS, ki so v preteklem obdobju z dobro organiziranostjo mladih v svojem okolju najuspešneje prispevala k izvajanju aktivnosti ZSMS in izrazito izstopale po svojih delovnih uspehih.« Vsekakor je razveseljivo, da smo ravno mladi v IMV oz. naše vodstvo dobili najvišje mladinsko priznanje na ravni občine. Vse pa se ustavi pri vprašanju ali smo tako priznanje s svojim dosedanjim delom res zaslužili. Vsi na žalost vemo, kakšno je stanje v mladinski organizaciji v IMV. Vpliva mladih ni čutiti pri sprejemanju pomembnih samoupravnih aktov ne pri razpravah o poslovnih poročilih, ne pri sprejemanju planov dela za naprej in še bi lahko našteval. Torej na kratko, mladi v IMV se ne vključujemo v dejavnosti, ki so ključnega pomena za našo prihodnost, za naše delo v IMV. In zakaj je tako? Aktivnih, pa še to minimalno je le nekaj osnovnih organizacij ZSMS v IMV, njihove dejavnosti pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Večina osnovnih organizacij pa obstaja le na papirju, njihovi predstavniki pa se ne udeležujejo niti sestankov, pomembnih za njihovo najožjo sredino. Podobno stanje je tudi v konferenci mladih, ki naj bi vzpodbujala in usklajevala dela vseh osnovnih organizacij ZSMS v IMV. Da konferenca mladih v IMV sploh še obstaja je zasluga le peščice posameznikov. Ali ne bi bilo pravičneje, da priznanje dobijo ti posamezniki in da sc zve kdo kaj dela, ne pa. da jih enako kot nedelavne skušamo skriti za imenom konferenca mladih? Upajmo, da to priznanje, zasluženo ali ne, ne bo brez odmeva med mladimi v IMV in da bo le pritegnilo vsaj nekaj mladincev za delo v mladinski organizaciji. Torej mladi v IMV, zbudite se iz zimskega spanja in pokažite svojo aktivnost. Problemov je veliko, skupaj jih bomo laže rešili. Brigadir Predstavljamo Rudolfa Žagarja, aktivnega člana OOZSMS Proizvodnja IV. TOZD TA. Rojen je leta 1965, doma iz Mirne peči, po poklicu strojni tehnik, z delovnim mestom skupinovodja. Opiši svojo pot brigadirja? »Za prvo udeležbo na mladinski akciji MDA NLRLTVA ’85, me je navdušil prijatelj. Delo in vzdušje na akciji mi je bilo všeč in še isto leto sem se vključil v delo Centra za mladinsko prostovoljno delo OK ZSMS Novo mesto. Center predstavlja 12 članov, ukvarjamo se predvsem s propagando MDA, zbiranjem brigadirjev in smo v tesni vezi s Centrom RK ZSMS. Tako sem lansko leto kandidiral in bil izvoljen za komandanta mladinske delovne brigade MDB Katja Rupcna KNIN '86. Z letošnjo udeležbo na seminarju v Bohinju in Ljubljani sem si pridobil znanje za opravljanje vodilnih funkcij. Tu se tudi formirajo štabi posameznih delovnih akcij. Za MDA Suha Krajina ‘87 sem določen kot nasclnik. Naloga nasclnika je priprava brigadirskega naselja pred in med prihodom brigadirjev, njihovo nastavitvijo, oprema z delovnimi oblekami — brigadirkami, orodjem itd.« Kaj je moto MDA? »Namen MDA je poleg opravljenega dela, širjenje bratstva in enotnosti, medsebojno spoznavanje, navezovanje prijateljskih vezi. V ta namen je v okviru interesnih dejavnosti, organiziramo idejno politično izobraževanje z mladinsko politično šolo, družbeno politično izobraževanje s predstavitvijo mesta MDA, marksističnim in zgodovinskim krožkom. S področja tehniške kulture pa avto-moto tečaj, foto-kano in tečaj za radio-amaterje. Kulturno življenje sc odvija s filmskim programom, gledališčem, literarnimi večeri, folklornimi in glasbenimi prireditvami in izleti, s športnimi dejavnostmi pa z medsebojnimi srečanji med brigadirji, krajani, JLA. organizirani pa so tudi tečaji za sodnike.« Kakšne so težave MDA? »Težave MDA v Sloveniji so predvsem s slabo udeležbo in nerazumevanjem OZD za vklju- čevanje mladih delavcev med brigadirje. V sosednjih republikah pa brigadirjem posvečajo več pozornosti in imajo prioriteto, predvsem zaradi nezaposlenosti. Nekateri menijo, da MDA prinašajo finančne izgube? S tem se ne strinjam. Bilanca akcij SUHA KRAJINA iz obdobja 1975 do '86 kaže, da so na vsoto investicije stroški delovanja akcij 37 % in je koristno delo MDB 63 %. Glede na vrednost opravljenega dela MDB. pa je strošek delovanja akcije 56 %, koristno delo pa 44 %.« Tvoji nadaljnji načrti? »Doseči boljše sodelovanje s konferencami mladih po OZD in s tem pritegniti mlade za brigadirsko delo.« Ali smo resnično nezainteresirani?!? Ne vem kolikšno število mladih prebira interni časopis. Ver-jeno ta številka ni velika, saj na razne kritike, ki padajo ravno na delo mladih v proizvodnji, kot tudi v delu DPO, ni odziva ali reakcije. Večkrat nas starejši zbadajo ali spodbujajo k boljšemu delu. toda mi ostanemo hladni. Sprašujem se ali to resnično nikogar ne zbode v oči in bi se s svojim sestavkom oziroma odgovorom odzval ter povedal svoje misli in težave? Počutim se krivega na takšno nezainteresiranost mladih, toda prave poti ne znam najti, ali pa je morda sploh ni. Prebiram razne zapisnike in v enem s sestanka OO ZK P III sem zasledil tudi tole: »Zadolžuje se člane OO ZK P lil, da v svojih sredinah najdejo dobre mladince in jih predlagajo za članstvo v ZK... Takoj sem si zastavil vprašanje ali ni to naloga naše organizacije? Odgovor je samo: DA. Kot pa lahko razberemo iz prejšnjih vrstic — mladinci v P III delujejo slabo. Res je, pravilno smo sklepali. Toda zastavlja sc mi drugo vprašanje: kaj je naredila OO ZK Pili kot avandgardna organizacija, za boljše delo mladih v tej sredini? Mislim, da bi ZK lahko v prvi vrsti pomagal in usmerjal mlade, saj ravno iz teh vrst prihajajo bodoči samoupravljalci, kot so sindikalisti in komunisti. Večkrat smo mladi poizkušali organizirati razne prireditve, shode ali akcije, toda v večini primerov smo ostali praznih rok. saj vsaka stvar zahteva finančno podporo. Ne iščem opravičila ali krivca, vendar mislim, da bi ostali lahko pripomogli vsaj s svojo pomočjo ali spodbujanjem. Vedeti moramo tudi to, da beseda sindikata ali ZK zaleže več in ima večji odmev. Za to smo krivi tudi sami, saj smo v preteklosti zamudili priložnosti. Pa ne samo to, tudi vodstveni delavci bi po svojih proizvodnjah lahko prispevali k boljšemu delu DPO-jev. Prepričan sem, da so v vsaki sredini mladi, ki so pripravljeni delati in tako uresničevati svoje misli in delo preko naše organizacije. Vse zainteresirane za obnovitev oziroma /a oživitev organizacije mladih vabim, da se udeležijo sestanka, ki bo v sejni sobi TOZD TA 9. 7. 1987 ob 10. uri. Želim, da se sestanka iz vsake proizvodnje, službe ali TOZD udeležita vsaj 2 mladinca-kc. Foto žebljički Kljub »gumidifektu« je tekmovalna štirica na tekmi »Kompas« dosegla odlično tretje mesto. Tekma, ki je potekala v okolici Ljubljane in Kamnika je vozniku Jernejeu Romanju, njegovemu sovozniku Francu Gregorčiču ter seveda njunemu skrbnemu mentorju in svetovalcu Rudiju Šaliju potrdila, da so na pravi poti, da dokažejo kaj vse katra v pravih rokah zmore. Vsem trem čestitamo in želimo še veliko uspehov. - i#-- * *., Kam z odpadnimi snovmi? V objektiv smo »ujeli« delavce, ki urejajo sode z odpadnimi snovmi na južnem platoju. To je vsekakor pohvalno, vendar s tem še nismo rešili enega največjih problemov: »Kam z odpadnimi snovmi?« Embalaža se stara in vsak dan lahko pride do razlitja in s tem do ekoloških problemov. Kdaj bomo zadeve rešili? rp v • • I • Tečajniki Vas morda ta posnetek spominja na fotografije, ki jih hranite v svojem albumu in ki vas spominjajo na tista nora šolska leta. Takole so nam pozirali tečajniki angleškega jezika (najmlajša med njimi je tovarišica). To, da se imvejci hočemo učiti jezi- kov smo dokazali letos, ko so bili oddelki nemščine, angleščine in italijanščine polno zasedeni. Za tečaj francoščine pravega interesa ni bilo saj je organiziran tečaj tega jezika med delovnim časom vendar očitno sam« izjeme... Patent Če se jezite nad ventilacijo nad nezaželjenim »vetrom« si lahko pomagate takole. Patent je iz nabave — TA in avtor ga še ni zaščitil - torej ga lahko mirno uporabite. Veliko smo se trudili, da bi bila avtobusna postaja čimbolj funkcionalna. Ko smo z nemalimi stroški dosegli da streha nc pušča več, pa ne moremo urediti oblog stropa, katerih izgled daje žalosten prvi vtis obiskovalcem tovarne avtomobilov, čeprav smo prepričani, da postaja tovarna vsak dan bolj urejena. S Jošk Podgurski — po vaše - A lepiš tiste, ki so včeraj dol padli. S. Vabimo Grega, da se oglasi v uredništvu, kjer ga kljub njegovi anonimnosti čaka knjižna nagrada. V uredništvu nas niste ravno zasuli z dialogi, komentarji k Jošku. Tri najbolj duhovite komentarje h karikaturi objavlja-mo: — Glih nekaj tacga mi je muja snuč na nahtkasl namalala, zdaj pa na vejm, kua b’ tu pomejnilu. M’ lahku kaku rastulmačš? — ' Rastolmačim bolj teško, Jošk, pomagam pajahko. — Sej sm je zdelu, da je zadn cajt u naš menz an mau bulš futr. Grega Grega jj r .............. ..~.............. 1 Nagradna križanka Videti je, da so vam križanke v Kurirju všeč in da je med vami kar nekaj tistih, ki jih radi tudi sestavljate. Zato ponovno objavljamo nagradno križanko, katere rešitev pošljite do 6. 7. 1987 v uredništvo Kurirja. K sodelovanju vabimo vse, ki vam križanke pomenijo konjiček, da sodelujete s svojimi prispevki. R v ISTA ntSA &OV.IMA ALFAH U Aywh VEUt'fK uAvno’ UiHČttC Hoito •KE >7ii HolO ••el H, rt! VOS m HlOo LiPAl osicrr et VlUjec PolivOST’ -kVToVi ol S* UTA MTt-nt ^ AlAb Tov >tAC, Vri le«, tVftElž" tohA«« I SVTT'MC ■’ovAJBjA JocMA *4 l£. L Jlava n KAH'OiJPV R Afi r>oiw imc 'OVMAJA r tl ftMlt IČCVAČ crou 70»»£ Po IV Mi' ko o n1 VRSTA V'U A 7|KTV. ilOVtbo Kos *tr V>S4"Aa loVA«»A hMivej ' (VVtuA 0$£&M P«W£>£* VIH Al vtStfoSkc Tiovilc VfSTA Af HA OikJAitA htiSTA*/ ie*a v m V<4 v TvteO' 7vt*a*J)* PanWiiw 1 Pt-OP ttkA V A?oi j /; J *4* AA itAuIM koMK Pel Tli MCUkCjM Ms ■»tL' 6Fo17 Vo)*A f«tr44lfc) ImAhiU' ‘PIIM0V »KO' »OLCUt *>*VA čfcM A6c(£kC *-<.w C ► i'VALStA “CM R VELIKA ‘EjkcA ur irgon V ic A iA'He*. 1 1% v Zahvala Zahvala Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi mojega brata Mirka se iskreno zahvaljujem O OS TA in vsem sodelavcem, ki so mi izrekli sožalje in z menoj sočustvovali. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje. Andrej Muhič Ob nepričakovani boleči izgubi očeta Vinka Jermana se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Rl, OOZS in ostalim članom koektiva IMV za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, razumevanje ter izkazano pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vinko Jerman Ob boleči izgubi moje mame in brata se želim iskreno zahvaliti vsem sodelavcem P. V. TOZD TA, predvsem sindikalni konferenci TOZD TA, za denarno pomoč, venec in izrečena sožalja. Vsem, ki ste mi vsestransko pomagali, hvala. Jože Žibert, i . V. IkJZjL) I z\ Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi moje drage sestre se zahvaljujem sodelavcem DPK za izrečena sožalja in za denarno pomoč njenima otrokoma. Štefka Kadivnik TOZD Commerce Zahvala Zahvaljujem se sodelavcem in OOS DSSD za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje ob izgubi moje drage mame. Jože Pust DSSD Zahvala Ob boleči izgubi najinega dragega očeta se zahvaljujeva OOS in sodelavcem iz TOZD TA in proizvodnje II. za izrečena sožalja in poklonjene vence. Marija Hribar Franc Slaniki ^ DŠI 87 — nogomet J Končan je spomladanski del delavskih športnih iger občine Brežice v malem nogometu. Moštvo 1MV Tovarna prikolic igra letos v skupini C in to zelo uspešno. Brez poraza so osvojili prvo mesto in si s tem ustvarili lepe možnosti, da se vrnejo v skupino B, iz katere so lani izpadli. Rezultati: 1MV : Terme 2 : 1 IMV : Šolski center 5 : 2 1MV - SCT 2 : 2 IMV — Jutranjka 3 : 0 Igrali so: Branko Jerič (vodja ekipe), Andrej Verstovšek, Srečko Rožman, Boris Brinovec, Vašo Vesič, Drago Ogorevc, Ahmed Hanusič in Božo Tomše. E. S. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Alcs Fink, Danica Ivanušič, Branka Kržič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Lektor: Ivan Zoran. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.