NA OBISKU PRI DRUŠTVU ZA RAZISKAVO MORJA
Kako postati potaptjač
Nikarte, prosim vas, ne po-mislite takoj, ko vam kanim pripovedovati o dejavnosti članov Društva za raziskavo morja, da gre za mlade ljudi, ki se spuščajo v avanture v morju in vodi nasploh; ne po-mislite, da si ti ljudje kopičijo doma dragocene anfore, da lo-ve najokusnejše bele ribe, da počno stvari, ki ste jih videli početi francoskega »TV znan-stvenika« Jean Jacqua Cu-steauxa! Kajti vsi, ki imate takšno (ali vsaj podobno) mnenje ste v hudi zmoti!
Danes društvo s prek 400 člani domuje v skromnih pro-
storih v Križevniški 2. Nekoč so bili na Taboru, a so jim pro-store odvzeli. Tedaj, na sa-mem začetku, so se združevali v manjšem številu pod ime-nom Neptun, toda bog morja je kmalu postal preozek, da bi mogel pod svoje okrilje spre-jeti vso pestro dejavnost čla-nov.
Klub (tako se imenujejo sa-mi) ima več sekcij. Najpo-membnejša ie brez dvoma ti-sta, ki skrbi za vzgojo mladih kadrov. In teh ni malo. Njiho-vega vsakoletnega tečaja se udeleži prek 80 novih potap-ljačev in tistih, ki to žele po-
stati. Tej sekciji slede sekcije za orientacijo, za podvodno fotografijo, za hitrostno plava-nje in potapljanje, za biologi-jo, za gospodarstvo in ne na-zadnje reševalna skupina.
Vsake toliko časa »čofne« v Ljubljanico kak avtomobil. In tedaj pokličejo člane reševal-ne skupine. Lani so denimo dvakrat čistili Ljubljanico. Ne bi verjeli, kaj vse so našli v njei. Od koles, tranzistorjev, žimnic, postelj, celo pravo pi-štolo, straniščne školjke, pa mino za minometalec iz druge svetovne vojne. Nekdo izmed njih je našel celo arabski ko-vanec. Raziskovalci pravijo, da je sedaj Ljubljanica, odkar so odplake speljane v Zalog, v mestnem jedru čistejša.
»Nismo nikakršni avantu-risti,« pravijo v en glas člani tega društva. »Ljudje prepro-sto ne verjamejo, da ni po-trebno z dna dvigniti anfore, da ni potrebno loviti rib, pa še vedno lahko človek uživa pod vodo. Morda smo v očeh nekaterih čudaki, vendar mi uživamo v podvodnem miru! Pod vodo se je človek primo-ran drugače gibati, tam dela-mo stoje na prstu ene roke, delamo kozolce... Tedaj smo srečni, svobodni, lahki. To je drugačno uživanje tistega, kar ti nudi voda. Ni klasično počitniško kopanje! Seveda se ti pod morjem prikaže ču-dovit svet, očem povsem nez-nan.«
Pod vodo je moč igrati šah, kvartati, slikati... Toda njiho-va dejavnost je tudi v stalni pripravljenosti priskočiti na pomoč pri reševanjih, njihova vloga v SLO je neprecenljiva. V tej smeri je njihovo znanje skorajda premalo izkori-ščeno.
In kako postati potapljač? Vsako leto prirejajo tečaje za novince. Najprej deset dni po-slušate teoretični del preda-vanj. Tu vam s področja ana-tomije in fiziologije predavajo zdravniki, prvo pomoč se bo-ste naučili od kirurga, fiziko in kemijo boste poslušali pri univerzitetnih profesorjih. Po predavanjih bo seveda še iz-pit. Osem dni se boste nato potapljali v zimskem bazenu v Tivoliju, zaključne tri dni pa boste odšli na morje.
Tako iz leta v leto. Vsak no-vi član pomeni novega uspo-sobljenega potapljača.
Iztok Lipovšek