ZAKLJUČNO POROepT»ÄÄr
O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZI^ÖVAEI^EBS:?«^ NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA fejCZfSS^OVMJSEG
4'i
ril.:'
PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST ^LOV^^^OÖ^Jt^

I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta
1. Naziv težišča v okviru CRP:
Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast
2. Šifra projekta:
V5-0201
3. Naslov projekta:
KAKO DO VEČJE UČINKOVITOSTI RAZPOREJANJA JAVNOFINANCNIH SREDSTEV ZA POVEČEVANJE KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA: Analiza
3. Naslov projekta
3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
KAKO DO VEČJE UČINKOVITOSTI RAZPOREJANJA JAVNOFINANCNIH SREDSTEV ZA POVEČEVANJE KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA: Analiza učinkovitosti državnih pomoči in predlogi za njeno izboljšanje
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
HOW TO ACHIEVE MORE EFFICIENT ALLOCATION OF FISCAL RESOURCES EARMARKED FOR INCREASING COMPETITIVENESS OF THE ECONOMY: Analysis of the efficiency of state aids and proposals for the improvement
4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Državne pomoči, subvencije, učinkovitost fiskalne politike, konkurenčnost
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
State aids, subsidies, fiscal policy efficciency, competitiveness
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 1 od 11
5.
"^aziv nosilne raziskovalne organizacije:
Umverza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede)
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto
6. Sofinancer/sofinanceiji:
Ministrstvo za finance
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta:
2829
Matija Roječ
Datum: 11.4.2008
Podpis vodje projekta: Matija Roječ
rektorica ul prof. dr andreja kocijančič
po pooblastilu dekan FDV prof. DR. anton GRiZOLD/"
Podpis in žig izvajalca:
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 2 od 11
n. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem?
3 a) v celoti
b)	delno
c)	ne
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili?
a)	da
b)	ne
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 3 od 11
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela':
Osnovni cilji projekta so bili: (i) oceniti ustreznost doslej oblikovanih programov državnih pomoči z vidika pospeševanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in podati sugestije oblikovalcem programov (posameznim ministrstvom) za oblikovanje učinkovitejših programov; (ii) oceniti ustreznost izbire prejemnikov pomoči ter podati sugestije dajalcem pomoči (ministrstvom in drugim institucijam) pri oblikovanju kriterijev razpisa in izbora prejemnikov; (iii) oceniti ustreznost intenzitete pomoči glede na njihovo višino in čas trajanja; (iv) na tej osnovi podati predloge Ministrstvu za finance, Sektorju za nadzor državnih pomoči za oblikovanje učinkovitejšega nadzora nad oblikovanjem programov pomoči ter njihovim dodeljevanjem prejemnikom.
Z raziskavo ugotavljamo: (i) učinkovitost različnih kategorij (programov) državnih pomoči glede na ciljno funkcijo. Ali so prejemniki po prejemu pomoči izboljšali tisti vidik svojega delovanja, za katerega so dobili pomoč; (ii) katera in kakšna podjetja so učinkovito izkoristila pomoč po posameznih kategorijah (programih) pomoči; (iii) kako način dodeljevanja pomoči (višina, enkratnost ali večkratnost, različni instrumenti pomoči) vpliva na njihovo učinkovitost? Raziskava zajema vse kategorije in namene (programe) državnih pomoči ter prejemnike (iz raziskave so izločeni le kmetje in samostojne fizične osebe brez statusa samostojnega podjetnika posameznika).
Učinkovitost programov državnih pomoči ocenjujemo z metodo paritve na podlagi ocenjene vegetnosti vključitve podjetja v program (propensity score matching). Zanima nas, kakšen vpliv je posamezna vrsta državne pomoči imela na povprečno podjetje v primeijavi s hipotetično situacijo, kjer podjetje pomoči ne bi dobilo. Metoda temelji na konstrukciji primernega kontrolnega podjetja/skupine podjetij za vsakega posameznega prejemnika pomoči. Torej, namesto da vsakega prejemnika državne pomoči primegamo z vsemi ostalimi podjetji, ki te pomoči niso dobili, s pomočjo te metode primešamo prejemnika in karseda podobno podjetje/skupino podjetij, ki se od prvega razlikujejo le v tem, da pomoči niso prejeli. V izogib nekaterim drugim ekonometričnim problemom, metodo paritve kombiniramo z metodo razlik v razlikah, kjer ocenimo povprečno razliko med spremembo (op.: gre za razliko med performanso po in pred prejetjem pomoči) dobitnika pomoči in spremembo kontrolne skupine podjetij. Rezuhat je ocena spremembe določenega mdikatorja (npr. zaposlenost, produktivnost, prodaja), kije rezultat prejemanja državne pomoči. Z metodo paritve, ki jo apliciramo na individualnih podjetniških podatkih o različnih vrstah državnih pomoči v Sloveniji v obdobju 1998-2006, torej ugotavljamo, ali je dodelitev konkretne državne pomoči statistično značilno in ekonomsko pomembno vplivala na tisti vidik poslovanja podjetja, kateremu je bila namenjena (oziroma potencialne druge učinke). Na primer, ali so državne pomoči za raziskave in razvoj povečale lastne izdatke podjetij za razvoj in njihovo inovativnost, ali so pomoči za zaposlovanje dejansko povečale zaposlenost v podjetjih, ki so dobila tovrstne pomoči itd.
Glavne ugotovitve raziskave in na njih temelječi predlogi nosilcem ekonomske politike so naslednji:
Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vldjučno s pridobljenimi rezultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 4 od 11
(1)	Državne pomoči za spodbujanje izvoza so uspele spodbuditi rast izvoza le v prvih dveh letih po dodelitvi pomoči, tako da so imeli prejemniki od začetka leta prejema pomoči do konca drugega leta po prejemu značilno večjo rast izvoza, nakar so to premijo že naslednje leto izgubili. Drugače je z učinkovitostjo pomoči pri spodbujanju izvoza na vloženi tolar sredstev, saje le-ta pozitivna in značilna v vseh letih po prejemu pomoči. To pomeni, da zasnova te oblike državne pomoči ni slaba, vendar je potrebno ustrezneje razporediti sredstva med prosilce za pomoč z izbiro prioritetnih sektoijev, pogojevanjem naslednjih trans pomoči z izpolnjevanjem vnaprej določenih ciljev itd. Analiza višine učinkov pomoči na izvoz je namreč pokazala, da so rezultati slabši v podjetjih, ki večkrat pridobijo to vrsto pomoči (učinkovitost pomoči upada z vsako nadaljnjo pomočjo istemu podjetju), ter v podjetjih, ki že veliko izvažajo. V tej luči so pomoči dobrodošel instrument gospodarske politike za premagovanje vstopnih stroškov na izvozne trge in zniževanje poslovnega tveganja pri prodaji na tujih trgih, vendar je kasnejše pomoči istemu podjetju potrebno odpraviti ali zmanjšati, sredstva pa rajši nameniti drugim neuveljavljenim izvoznikom z manjšim trenutnim obsegom izvoza.
(2)	Državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje so se izkazale za neučinkovite pri spodbujanju prodaje, ustvarjanju novih delovnih mest in spodbujanju povečevanja produktivnosti v podjetjih prejemnikih pomoči. Ciljne panoge te vrste pomoči so najbolj ogrožene pred vplivom globalizacijskih pritiskov in nerealno je pričakovati, da bi te dejavnosti uspeli rešiti pred krčenjem proizvodnje. Za reševanje problema ogroženih panog so se v drugih razvitih državah (npr. Irska) in tudi v naši analizi izkazale druge oblike državne pomoči, ki se ne osredotočajo na zaščito obstoječih, pač pa ustvaijanje novih delovnih mest in podjetij ter na prekvalifikacijo zaposlenih. Izkušnje uspešnih globalnih podjetij v teh panogah kažejo, da je njihov obstoj možen le v korenitem prestrukturiranju, reorganizaciji proizvodnega procesa s poudarkom na zunanjem izvajanju vseh delovno intenzivnih procesov in ohranjanju zgolj tistih aktivnosti, ki jih raven plač in razvitosti matične države dovoljuje (design, trženje, poslovodenje, razvoj).
(3)	Pomoči malim in srednjim podjetjem so se izkazale za ene izmed najbolj učinkovith oblik državnih pomoči, saj so uspele povečati zaposlenost, prodajo in produktivnost v podjetjih prejemnikih pomoči. Enako lahko rečemo tudi za učinkovitost glede na vložena sredstva. Za razliko od večine preostalih oblik pomoči je ta instrument učinkovit v zagotavljanju večletnih kontinuiranih letnih in kumulativnih izboljšav poslovanja podjetij. Rezultati analize kažejo, da so pomoči najbolj učinkovite v tehnološko naj intenzivnejših panogah, v podjetjih z relativno visoko prodajo na zaposlenega in v podjetjih z manjšim številom zaposlenih. Število preteklih črpanj pomoči statistično značilno ne vpliva na uspešnost pomoči, vendar kljub temu priporočamo pogojevanje nadaljnjih črpanj sredstev z dosego vnaprej dogovorjenih ciljev.
(4)	Pomoči za spodbujanje zaposlovanja so se prav tako izkazale za uspešne pri povečevanju zaposlenosti v letih po prejemu pomoči, kot tudi kumulativno do konca triletnega obdobja v primerjavi z letom pred dodelitvijo pomoči. Enako velja za učinkovitost pomoči na vložena sredstva, pri čemer je potrebno oceniti, ali je število dodatno zaposlenih na vsak milijon tolaijev pomoči zadostno, da upraviči tovrstno usmerjanje javnih sredstev. Nadaljnja analiza učinkovitosti pomoči je pokazala, da le-ta izrazito upada z vsakim nadaljnjo pomočjo istemu podjetju in da so pomoči bolj uspešne v podjetjih z večjim obsegom prodaje. Tudi tu se torej izkaže, da velja podpreti podjetja, ki so že prestala prvi test trga, ki poslujejo učinkovito in ki zadovoljijo zastavljenim načrtom
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 5 od 11
kot pogoj za zaporedna črpanja pomoči.
(5)	Pomoči za usposabljanje so uspešno povečale višino povprečnih plač v podjetjih prejemnikih, vendar to povečanje ni bilo veliko, saj je v štirih letih znašalo med 8 in 16 % povprečne bruto plače iz leta 2003. Manj prepričljive dokaze dobimo pri vplivu pomoči na produktivnost dela v podjetjih prejemnikih sredstev za izobraževanje zaposlenih, iz česar lahko zaključimo, da za višjo produktivnost podjetij ne zadostuje le bolj kvalificirana delovna sila, pač pa so potrebne tudi druge oblike reorganizacije in racionalizacije proizvodnega procesa. Državne pomoči za usposabljanje velja zatorej pogojevati z programom dodatnih ukrepov za povečevanje učinkovitosti poslovanja, pospeševanja prodaje in doseganja višje dodane vrednosti. V nasprotnem primeru so morda primernejše neposredne oblike izobraževanja zaposlenih v okviru izobraževalnega procesa.
(6)	Regionalne pomoči so imele na prodajo, zaposlenost in dodano vrednost na zaposlenega v povprečju pozitiven vpliv le v prvih dveh letih od prejema pomoči. Glede na nekoliko bolj ugodne rezultate pri analizi učinkovitosti na vložena sredstva je moč sklepati, da je ta vrsta pomoči sicer lahko uspešna v izboljševanju učinkovitosti ter povečevanju zaposlenosti in prodaje, vendar so bila sredstva neustrezno razporejena med prejemnike pomoči. Tudi tu se izkaže, da je pomoč učinkovitejša v tehnološko intenzivnejših panogah in da učinek pada z večkratnim črpanjem pomoči.
(7)	Državne pomoči po posebnih sektorskih pravilih so neučinkovite v izboljševanju kazalcev uspešnosti v podjetjih. Gibanje zaposlenosti, prodaje in produktivnosti se kljub dodeljenim pomočem v teh podjetjih namreč ni bistveno razlikovala od podobnih podjetij, ki pomoči niso prejela.
(8)	Analiza koncentracije državnih pomoči po posameznih kategorijah pomoči opozaija na neprilagojeno intenzivnost pomoči ciljem, ki jih podpirajo, in na visoke administrativne stroške države pri dodeljevanju pomoči. Pri ocenjevanju koncentracije smo ugotovili dvoje: (i) po eni strani relativno majhno število prejemnikov prejema večino državnih pomoči, ki so pogosto kar nekakšen stalni prihodek v njhovem poslovanju, in (ii) po drugi strani pa, razen pri sektorskih in pri nekaterih horizontalnih pomočeh (kot npr. pri pomočeh za reševanje in prestrukturiranje), velika večina prejemnikov prejema zelo nizke zneske pomoči, vsekakor prenizke, da bi lahko z njimi spremenili obnašanje prejemnikov, kar je osnovni pogoj učinkovitosti državne pomoči. Z izjemo pomoči za zaposlovanje, usposabljanje in majhna in srednje velika podjetja v povprečju deset odstotkov prejemnikov prejme okoli 80-90 % vseh državnih pomoči. To pomeni, da so v Sloveniji pomoči koncentrirane na peščico podjetij, velika večina podjetij pa prejema tako majhne zneske pomoči, da le-ti ne morejo zagotavljati ustrezne spodbude za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva. Smiselno je, da se koncentracija pomoči ustrezneje porazdeli po prejemnikih, tako da se izrazito visoke pomoči znižajo, izrazito nizke pa ukinejo, ker so izdatki in stroški države zanje višji od dejanskih učinkov.
(9)	Razporejenost pomoči po dejavnostih kaže, da ne moremo govoriti, da so npr. pomoči kmetijstvu samo tiste, ki se dodeljujejo pod posebno kategorije kmetijstvo. Dejavnost kmetijstva dobiva pomoči tudi iz horizontalnih in regionalnih ciljev, podobno pa so tudi posebne sektorske pomoči kmetijstva usmerjene v različne dejavnosti, največ v predelovalno industrijo, trgovino, poslovne storitve, javne, skupne in osebne storitve ter v pretežno netržne dejavnosti. Šele z razporeditvijo državnih pomoči po vseh
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 6 od 11
kategorijah/programih po posameznih dejavnostih lahko ugotovimo, katere dejavnosti država dejansko podpira in dobijo največ pomoči. Tu izstopajo predvsem dejavnosti kmetijstvo, premogovništvo in promet. Razmeroma veliko pomoči poslovnim storitvam v bistvu predstavljajo pomoči upravljanju s holding družbami - kar pomeni, da dejansko ne podpiramo propulzivnih poslovnih storitev, pač pa »lupine« družb, za katere v resnici ne vemo, katerim dejanskim dejavnostim služijo. V predelovalnih dejavnostim država z državnimi pomočmi podpira pretežno nizko in srednje-nizko tehnološko intenzivne dejavnosti ter pretežno podjetja, ki poslujejo slabše od drugih podjetij v isti panožni skupini.
(10)	Večina prejemnikov prejema pomoči po več namenih hkrati (med posameznimi prejemniki so tudi rekorderji) in nekateri to redno vsako leto, kar je posledica možnosti, da se zainteresiram za državne pomoči potegujejo zanje po različnih predpisih. V določenih primerih prihaja pri takšnem dodeljevanju pomoči tudi do kršitev pravil državnih pomoči.
(11)	Resorne razvojne politike, izražene tudi s programi državnih pomoči, niso konsistentne niti časovno med posameznimi leti, saj se pogosto spreminjajo, ukinjajo in pojavljajo nove, ki imajo podobne vsebine kot ukinjene. Že zasledovanje takšnih tekočih politik je oteženo, še bolj nemogoče pa je politike ocenjevati skozi daljše časovno razdobje. Razlog takšni situaciji lahko iščemo v premajhni celoviti in dolgoročno usmerjeni industrijski politiki, preveliki avtonomiji oblikovalcev parcialnih politik ter njenih izvajalcev in preveliki razdrobljenosti programov državnih pomoči (subvencij). Mogoča je delna rešitev problema v pravkar sprejetem Državnem razvojnem programu in pred tem v Nacionalnem strateškem referenčnem okviru, ki predstavljata politiko, začrtano za srednjeročno obdobje 2007-2013.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 7 od 11
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
^ b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 3 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
J a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, kije usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmegeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
^ g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;
h)	splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i)	obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
2
Označite lahko več odgovorov.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 8 od 11
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
-	Bistvena slabost večine obstoječih domačih in tujih empiričnih analiz državnih pomoči je neobstoj zadosti velikih in kvalitetnih baz podatkov. Novost pričujoče analize v kontekstu obstoječe literature in empiričnega ocenjevanja državnih pomoči je torej dejstvo, da temelji na obsežni bazi individualnih podatkov o državnih pomočeh za veliko število podjetij in za daljše časovno razdobje. To omogoča aplikacijo sodobnih ekonometričnih metod (metoda paritve) na analizo učinkovitosti državnih pomoči.
-	Aplikacija metode paritve v kompleksni analizi učinkovitosti državnih pomoči pomeni po našem vedenju prvi tovrsten poskus v literaturi. Do sedaj se je ta metoda uporabljala le parcialno na posameznih vidikih ekonomske politike, kot so subvencije za zaposlovanje, R&R subvencije, pa tudi v analizi povezav izvoza/investiranja v tujini/inoviranja na produktivnost podjetij.
-	Analiza predstavlja prvo zares detaljno analizo učinkovitosti politike državnih pomoči v Sloveniji, ki z analizo kategorij/programov pomoči odgovaija na vprašanje o (ne)ustreznosti obstoječih programov pomoči, z analizo prejemnikov pomoči odgovaija na vprašanje o ustreznosti izbire prejemnikov pomoči, z analizo prejemnikov in neprejemnikov pomoči pa odgovaija na vprašanje o dejanski učinkovitosti pomoči in o načinih učinkovitega dodeljevanja pomoči.
-	Vzpostavitev ustreznega oblikovanja programov državnih pomoči, skrbnejša priprava javnih razpisov in primernejša izbira prejemnikov državnih pomoči.
-	Postavitev kompleksnejše metode ocenjevanja učinkov državnih pomoči na konkurenčnost gospodarstva in spremljanje izvajanja politike državnih pomoči v Sloveniji._____
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovabiega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_
-	Uveljavitev metode paritve za ocenjevanje učinkovitosti državnih pomoči.
-	Na osnovi ekonometrične analize primera Slovenije, identificiranje širše veljavnih determinant uspešnosti politike državnih pomoči z vidika odgovorov na tri ključna vprašanja: (i) kateri programi in oblike pomoči so najučinkovitejši, (ii) pri katerih prejemnikih pomoči dajo največji učinek in (iii) kateri načmi dodeljevanja pomoči so najuspešnejši.
-	Izboljšanje sistema zajemanja podatkov o državnih pomočeh v Sloveniji.
-	Povečanje učinkovitosti slovenske politike državnih pomoči in s tem bolj učinkovita uporaba proračunskih sredstev.____
3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
3 a) v domačih znanstvenih krogih;
3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 9 od 11
3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?
-	Posamezni dajalci državnih pomoči
-	Evropska komisija oziroma njen DG Competition
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami.
-	Understanding the Relationship between Knowledge and Competitiveness in the Enlarging European Union, Sixth Framework Prograrmne (U-know) - Specific Trageted Research or Innovation Project (Contract no. 028519), Coordinated by Halle Institute for Economic Research, Johannes Stephan, 2006-2008
-	Participation in the work od the European monitoring centre on change (EMCC) of the European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions, related to company restructuring processes in Slovenia, 2006-2008
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
-	Burger, Anže, Jaklič, Andreja, Roječ, Matija. Dynamic effects of r&d subsidies in Slovenia: substitute or complement to private r&d expenditures. 33rd EIBA Annual Conference, Catania, 13-15 December 2007.
-	Rajgelj, Barbara, Rojec, Matija. The employment-related legal and policy framework for company restructuring in Slovenia. SEER, 2007, vol. 10, no. 3, str. 41-56.
5. Bibliografski rezultati^:
7x1 vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 10 od U
6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta;
Prispevki o državnih pomočeh v redni letni publikaciji UMAR Poročilo o razvoju Predstavitev na znanstveni konfereci Zveze ekonomistov Slovenije in Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor "Gospodarski razvoj - odprta vprašanja teorije in politike", Maribor, 15. 10. 2007
Predstavitev na Ministrstvu za finance, Direktorat za javno premoženje; 4.1.2007 Predstavitev na Ministrstvu za finance, Sektor za nadzor državnih pomoči; 20.11.2007
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 11 od 11