KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Ps J}p
LETO XXI / ŠTEVILKA 17	CELOVEC, DNE 24. APRILA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Armada ZDA pred Severno Korejo
Štiri letalonosilke, tri križarke in 16 rušilcev v laponskem morju
Iz Washmgtona 'poročajo, da bo odslej, v vodah pred Severno Korejo čuvalo iz-vidniišika letala 23 vojinlh ladij. To je javilo v ponedeljek ameriško obrambno ministrstvo, hkrati ipa je dalo na znanje število sledečih vojnih enot:
L štiri letalonosilke na atomski pogon: Enterprise, Ticonderoga, Ranger in Kornet;
2.	tri križarke: Chikago, Oklahoma City in St. Paul in
3.	šestnajst rušilcev.
S tem je ameriško brodovje pred obalo Severne Koreje, ki pomeni Nixonov odgovor na sestrelitev izvidniškega letala EC-121, zavzelo večji obseg, kot je bilo mišljeno prvotno. Samo na štirih letalonosilkah nastanjeni reaktivni lovci in bombniki številčno presegajo celotno severnokorejsko letalstvo.
Čeprav Američani o svoji -strategiji za varstvo njihovih izvidniSkih letal niso dali nobenih izjav, so si vojaški opazovalci edini 'v tem, da reaktivni lovci kot stražarji počasneje letečih izvidniSkih letal ne pridejo v poštev. Bojna letala bodo nastanili verjetno na letalonosilkah ali pa v zraku, in sicer tako-, da lahko v sili v par minutah priletijo na pomoč. Občutljive -radar-
ske naprave na izvidniSkih letalih, v primeru približevanja sovražnikovih lovcev, jamčijo za pravočasno svarilo.
Po poročilih iz japonskih virov so poslale Združene države Amerike skozi morsko ožino Kamnon, med japonskima otokoma Hondo in Kyušu v Japonsko morje, dodatno k zgoraj opisanemu vojnemu bro-dovju še podmornico Diodon. Letalonosilka Kornet s svojim varnostnim spremstvom je plula že v ponedeljek zjutraj skozi ožino Tsusima v smeri Japonskega morja.
Bojna ladja New Jersey, ki je dobila takoj po sestrelitvi i-zvudniškega letala nalog, naj pluje v smeri Severne Koreje, bo ponovno odpoklicana.
Ameriško vojno brodovje pred obalo Vietnama zaradi odhoda »armade« v Korejske vode ne bo utrpelo škode. Obe letalonosilki Kitty Hawk in Bon Homme bosta v kratkem zavzeli bojni položaj pred vietnamsko obalo. (Glej še kratko poročilo s sliko o sestrelitvi letala.)
0 oborožitvi na svetu
Prijateljsko društvo Alpe-Adria
Pretekli petek je radio Celovec oddajal diskusijo o temi »Ali je društvo za pospeševanje dobrega sosedstva v območju Alpe — Adrija potrebno ali pa zadostujejo za dosego tega cilja obstoječa društva in publikacij ska sredstva?« Pod VVillnerjevim vodstvom so o tem vprašanju razpravljali C. F. Petumig (radio Celovec), dr. Schmitz (Kleine Zeitung), glavni urednik Blatnik (Avstrijsko - jugoslovansko društvo), dr. Schatz (Dante-Alighieri - društvo) ter dr. Vospernik (Naš tednik).
Uvodoma je C. F. Peturnig pojasnil, da je pri svojem nedavnem obisku v sosednji Italiji deželni glavar Sima s pristojnimi oblastmi v pokrajini Furlanija . Julijska Benečija konkretno razpravljal o nekem vrhovnem društvu, ki naj bi zajelo vsa v treh sosednih deželah obstoječa prizadevanja za dobro prijateljstvo. Peturnig je nadalje dejal, da so predvsem Italijani tako misel navdušeno pozdravili, ker bi s tem končno vse vezi, ki jih imajo do Koroške in do Slovenije, bile tako rekoč legalizirane. Centralistični Rim namreč vso »zunanjo politiko« Furlanije le trpi, je pa ne vidi posebno rad. Tudi v Sloveniji je ideja o takem društvu naletela na močan odmev.
Ena izmed prvih nalog tega društva, ki naj bi najkasneje do 1. septembra tega leta zaživelo, bi bila, da bi izdajalo projektirani trojezični časopis. Žumalisti na Koroškem namreč ne bi bili zmožni izdati takega časopisa, ker so številčno prešibki in vrhu tega popolnoma brez vsakršne medsebojne povezanosti. V Sloveniji deluje okrog 400, v Furlaniji - Julijski Benečiji okoli 600, na Koroškem pa le kakih 30 žur-nalistov. Iz tega vidika je tako društvo, ki naj bi izdalo prvo številko novega tro-jezičnega časopisa najkasneje 1. januarja 1970, nujno potrebno.
Važno je poleg vseh juridičnih in drugih priprav seveda vprašanje finansiranja take ustanove. Zato naj bi v javnem proračunu vseh treh dežel bila redno predvidena primerna sredstva, ki bi zagotovila obstoj društva. Predsedstvo v društvih naj bi prevzeli predsedniki regionalnih vlad, v ostalem pa naj bi ustanova delovala neodvisno. V njen delokrog bi spadalo predvsem koordiniranje že doslej izvršenih dejanj obstoječih društev, kot so Europa-Haus, Avstrij-sko-jugoslovansko društvo, Evropsko federalistično gibanje in druga.
Dr. Vospernik je v debati poudaril, da je tako društvo predvsem v Sloveniji, kjer pravkar omenjena društva nimajo nobenega partnerja, še bolj potrebno kot pri nas na Koroškem. Pri kontaktih s Slovenijo, ki naj nimajo oficialnega značaja, je težko najti pristojni forum, ki bi take vezi posredoval in podprl. V ostalem pa je bil zastopnik Našega tednika mnenja, da naj je delokrog tega društva čim širši in da naj zajame tudi področja, ki doslej še niso prišla do veljave. »Mislim,« je dejal, »da je za trajno in dobro prijateljstvo potrebno enotno gledišče v važnih zgodovinskih vprašanjih. To prav gotovo ni lahko doseči, vendar prav to prakticirata Francija in Nemčija že nekaj časa čisto konkretno. V ostalem pa bi želel poudariti, da je najboljši porok dobrega sosedstva osebno spoznavanje ljudi iz vseh treh dežel. Tako bomo deležni maksimalnega skupnega razvoja in skupnega hotenja.«
Seveda bo morala ta ustanova čimprej pod lastno streho. Tudi v tem oziru obstajajo že konkretni načrti, ki predvidevajo ali Kleinmayrjevo stavbo ali pa bivši italijanski generalni konzulat (eventualno tudi grad Annabichl, kjer je Evropska hi-
Inštitut za vojaška proučevanja v Londonu je objavil redno letno poročilo o odnosih vojaških sil na svetu.
Po tem poročilu, tako trdi ta londonski inštitut, razpolagajo sedaj Združene države Amerike s 1054 prekocelinskimi izstrelki (raketami) vrste »Minuteman« in »Titan« ter 656 »Polaris«.
Nasproti temu ima Sovjetska zveza 520 prekocelinskih zemeljskih raket in 130 raket na ladjah. Sovjetska zveza je v zadnjem času svojo raketno oborožitev zvišala za petdeset odstotkov. Sovjetske rakete so še zmerom opremljene z občutno močnejšimi atomskimi bombami, kot so ameriške, ki pa so po mnenju inštituta — natančnejše od sovjetskih.
Poročilo nadailje pravi, da je Sovjetska zveza naredila protiraketno obrambno za-
ščito okoli Moskve, podobno zaščito postavljajo na baltiški obali in okrog Leningrada.
Glede Kitajske se v poročilu trdi, da razpolaga s tridesetimi jedrskimi bombami in da se je usmerila v graditev prekocelinskih raket na osnovi zastarele rakete, ki so jo še pred sporom dobavili iz Sovjetske zveze in da bo njih prekocelinska raketa postala operativna v desetih letih. Kot trdi londonski inštitut za vojaška proučevanja, kulturna revolucija ni imela posledic za program atomske in raketne oborožitve, resno pa je poslabšala bojne sposobnosti konvencionalne (običajne) vojske.
Glede konvencionalnih sil trdi poročilo, da imajo Združene države Amerike sedaj pod orožjem tri milijone in štiristotisoč vojakov, Sovjetska zveza tri milijone 220 tisoč mož in rdeča Kitajska 2 milijona in 700 tisoč vojakov.
IZ VSEBINE:
Nov veter	2
Pred 25 leti je izšel slovenski misal	3
Koncert Kem jakovih pesmi	4
Likovna umetnost: INTART IH v Ljubljani	4
Zaključek šolskega leta na kmetijski šoli v Podravljah	4
Spomladanski graški velesejem	5
Šport doma in po svetu	6
Obletnica s klofuto	7
Radiotelevizijski spored	8
Sv. oče bo potoval v Švico
Papež Pavel VI. bo v prvi 'polovici junija odpotoval na proslavo 50. obletnice mednarodne organizacije dela, ki bo meseca junija v Ženevi. Ob tej priložnosti bo sv. oče obiskal tudi sedež Svetovnega sveta1 Cerkva, v katerem so organizirane vse Cerkve razen rimsko katoliške.
To vest je sporočil v Vatikanu papež osebno v sredo, 16. aprila.
Množični upori v italijanskih jetnišnicah
Z zahtevo po koreniti preosnovi kazenskega zakonika in pa jetniškega pravilnika so se tisoči jetnikov v številnih mestih Italije uprli, kar je privedlo do spopadov, med katerimi je bilo laiže ali teže ranjenih na stotine tudi policistov, orožnikov in drugih pripadnikov javne varnosti. Najhuje je bilo v Milanu in Turinu, kjer so jetniki napravili ogromno škodo v notranjosti jetnišnic, tako da te niso več uporabne. Le malo bolje je bilo v Firencah, Bariju, Veroni, Bresti, kjer je bilo tudi mnogo škode.
Spričo materialne škode na jetniških napravah je bilo večji del upornih jetnikov premeščenih v jetniišnice južne Italije in Sardinije.
Krvava verska vojna v Severni Irski
Kar London in Belfast nista hotela, se je zgodilo: nastopiti je moralo vojaštvo, da bi o čuva 11 javne zgradbe in ustanove. Vladni predstavnik v Londonu je izjavil, da vojske ne bodo uporabili proti demonstrantom.
Teh varnostnih ukrepov se je vlada posl užila zaradi tega, ker je prišlo v soboto, nedeljo in v ponedeljek do najsrditejših spopadov med nasprotujočimi se skupinami katoliških in protestantskih demonstrantov. Okrog 260 policajev in meščanov mesta Londonderryja je dobilo večje ali manjše poškodbe. Do neredov je prišlo zato, ker je notranji minister Robert Porter prepovedal pohod članov katoliškega združenja za državljanske pravice.
V zadnjem času je prišlo med katoličani in protestanti že večkrat do hudih spopadov.
• V vodah Severnega morja in v Sredozemlju so se začeli veliki pomorski manevri Atlantskega pakta. Sodelujejo vojne ladje in letala Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije, Danske, Norveške, Velike Britanije, Italije, Grčije in Turčije.
Kitajska ima novo vodstvo
Spremembe kitajskega vodstva naj, bi tudi formalno -potrdil 9. kongres partije. V poslopju pekinškega parlamenta so se pričela pripravljalna dela za volitve novega centralnega komiteja. Somišljeniki Lin šao Čija, ki so jih že med kulturno revolucijo odstranili iz partije, se ne udeležujejo kongresa in jih tudi ne bodo več volili. Po poročilih jugoslovanskih novinarjev v Pekingu bodo imenovali od 14 članov vodstva osem novih.
K najvplivnejšim osebam novega central-
ša); v tej hiši naj bi našle svoje prostore vse ustanove, katerih cilj je razumevanje, prisrčno prijateljstvo ter dobro sosedstvo v območju Alpe - Adrija.
Prepričani smo, da bo moglo to društvo za pospeševanje kontaktov zasnovati tiove poti in kontaktne možnosti do soseda. Koroški Slovenci smo veseli tega koraka v medsebojnem zbližanju. Želimo načrtu čimprejšnjo realizacijo in mnogo uspeha; veseli smo, da je Koroška bila pri tem načrtu iniciativna in da bo našla ustanova vsestransko podporo koroške deželne politike.
dr. r. v.
nega komiteja bodo, poleg naslednika sedanjega predsednika Mao Ce Tunga obrambnega ministra Lin Piana, spadali še ženi Maoa in Lin Piaoa, ministrski predsednik Č-u En La j, voditelj kulturne revolucije Čen Po Ta in Kang Šenig, katerega imajo Sovjeti za sovražnika Sovjetske zveze številka 1. Pričakuj ejo, da bodo v naj višje vodstvo- sprejeli tudi ugledne vojaške generale.
Dve močni vojski si stojita nasproti
Na rusko-kitajski meji je položaj še vedno napet. Nasproti s-i stojita dve mo-čni vojski, in to na -velikanski -dolžini nad 7000 kilometrov, po kateri poteka isovjetsko-kita-j-ska m-ej-a. Največ čet je zbranih prav na odseku, kjer jie prišlo do spopada za otok Damanskti. Po ameriških informacijah šteje sovjetska vojska 400.000 mož, kitajska pa 550.000. Rusi so pripravili 185 letališč, medtem ko je menda prav blizu meje samo eno kitajsko. Rusi so prav v času, -ko je Mao Ce Tun-g sklical svoje pristaše na kongres, ponudili -pogajanja za ureditev mejnih vprašanj- Ni še znano, ali jie Mao Ce Tung vobče kaj odgovoril.
OD TEDNA DO TEDNA
JARRING PREKINIL MISIJO
NA SREDNJEM VZHODU
Novica, katero so objavili v Združenih narodih, da bo Utam tov predstavnik za Srednji vzhod Gumn ar Jairring začasno prekinil svojo mirovno misijo, in se vrnil na svoje prejšnje mesto kot švedski veleposlanik v Moskvi, ni presenetila svetovne javnosti.
V arabskih 'krogih izjavljajo, da so sedaj, .pogovori štirih velikih v New Yorku prevzeli enoinpolletno J airringovo mirovno misijo. Izraelci pa k temu dodajajo, da je Arabcem s pogajanji štirih uspelo doseči svoj cilj, it. j„ razbiti Jarringovo misijo.
20. OBLETNICA OBSTOJA NATO
Organizacija severnoatlantskega pakta (NATO) je te dni praznovala 20-letnico svojega olbistojia. K tej zvezi spadajo: Združene države Amerike, Kanada, Belgija, Danska,, Francija, Italija, Islandija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Grčija in Turčija. 20. obletnico so slovesno praznovali 10. aprila v Waishimgtonu, ko so. Se -sešit ziunanji ministra omenjenih
držav na sporniadaimsiko zasedanje te organizacije.
Ustanovitev Atlantske zveze j:e bila v prvi vrsti naperjena proti Sovjetski zvezi. Ker so v voj-aških in političnih krogih na Zahodu še izmeram mnenja, da ta nevarnost z Vzhoda dandanes še izmeram Obstoji, je obstoj NATO še trdnejši.
Kot protiutež iso se evropske -komunistične -države organizirale v Varšavski- zvezi: Sovjetska zveza, Poljska, češkoslovaška, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Romunija (zadnja se že nekaj časa izmika). Do lanske zasedbe češkoslovaške -po silah Varšavskega pakta, je bila včlanjena tudi Albanija.
V	taboru Atlantskega pakta pa n-e sodeluje več Francija popolnoma, ni pa verjetno, da bi povsem izstopila iz te organizacije. Tudi Kanada se v zadnjem času nekaj! kuja.
V	JUGOSLAVIJI VOLITVE
Z NOVOSTMI
V	nedeljo, 14. aprila, so bile v Jugoslaviji občinske in republiške volitve, volili pa so tudi kandidate za družbenopolitični
zbor zvezne skupščine, medtem ko še ni bil izvoljen zbor narodov.
V smislu zadnje preosn-ove ustave je ta zbor prišel do odločilne veljave v jugoslovanskem parlamentarizmu. Zbor bodo šele volili. Uradni izid volitev še ni bil objavljen, pač pa so znani podatki o volilni udeležbi. Glasovalo je nad 11 milijonov 148.150 volivcev od skupnega števila vpisanih 12 milijonov 824.129, to je 86,96 odstotka.
Po republikah je znašal odstotek volivcev: v Bosni in Hercegovini 84, v Sloveniji 90, -v Črni gori 78, na Hrvaškem 88, v Makedoniji 85, v Srbiji 87, na Kosovu 89 odstotkov.
Novost teh volitev je bila, da volivci niso izbirali med kandidati po njihovi ideološki usmeritvi, temveč so tu precejšnjo vlogo igrali tudi osebni odnosi. Opazovalci menijo, -da je Tito pametno -ravnal, ko se je ločil od nekaterih svojih starih sodelavcev, ki niso razumeli novega položaja.
SOVJETSKI MARŠAL JAKUBOVSKI
O MOČI VARŠAVSKEGA PAKTA
Vrhovni poveljnik oboroženih sil Varšavskega pakta sovjetski maršal Jakubov-ski je v moskovskem časopisu »Agitator« izjavil, da sile -vzhodnega bloka v vseh o-sno-vnih vidikih prekašajo vojske NATO.
Ko je maršal Jafcuibovski -govoril o sovjetskih -oboroženih silah, jie dejal, da so zmožne ne samo- obrambe temveč lahko zadajo- tudi trenutni uničujoči udarec, da popolnoma .porazijo- kateregakoli napadalca, ki hi skušal začeti vojno- proti Sovjetski zvezi iin drugim komunističnim državam, članicam Varšavskega pakta.
Dalje piše maršal v svojem članku imenovanega- lista, da se -vodilni krogi na Zahodu, zlasti pa v Združenih državah Amerike in v Zahodni Nemčiji niso- odpovedali načrtom za napad na -Sovjetsko zvezo in druge komunistične dežele. J afcuibovski sodi, da hi bila- v takšnem napadu uporabljena- vsa sodobna sredstva za uničevanje, torej tudi -jedrsko orožjie.
»IZVESTJA« O NAŠI
NEVTRALNOSTI
»V Zahodni Nemčiji so 'še zmerom ljudje, ki jim je avstrijska nevtralnost trn v peti,« je pisal pred kratkim v moskovskem listu .Izvest j a’ Nikolaj. Novikov, ki se je
pravkar vrnil s turneje po Avstriji. Avtor pravi, da je Avstrija danes važen dejavnik krepitve -miru in varnosti v Evropi in hkrati opozoril na to, da v Zvezni republiki Nemčiji nekateri še zmerom sanjajo o .razbojniški politični priključitvi’, da bi tako ponovno dobili v roke nacionalne zaklade avstrijskega ljudstva, deželo pa spremenili v oporišče bonn-skega militarizma v srednji Evropi. Temu cilju služi ofenziva za-hod-nonemškega kapitala proti avstrijskemu gospodarstvu.
Trajna nevtralnost, 'ki si jo je avstrijsko ljudstvo svobodno izbralo, ne ustreza željam gotovih skupin, ne samo zunaj republike, temveč tudi v Avstriji sami. Pod vplivom od zunaj jo poskušajo spraviti od svobodno iizbrane poti, pa čeprav ni v skladu z mirovnimi interesi dežele.
JEDRSKA KONFERENCA
NA DUNAJU
Minuli teden je bila na Dunaju konferenca zastopnikov Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Na čelu ameriške delegacije je bil Gerald F. Tape, sovjetsko delegacijo pa je vodil profesor Jevgenij Fedorov.
Pogovori, ki so bili čisto tehničnega značaja, so trajali -tri -dni. K posvetovanju na konferenco niso povabili nobenega zastopnika na Dunaju nahajajoče se mednarodne organizacije za atomsko energijo.
Na tej prvi neposredni konferenci o izmenjavi informacij so se razgovarjali- o uporabi atomske razstrelilne moči pri odkrivanju novih naftnih in plinskih polj, in pri odstranjevanju ogromnih zemeljskih plasti za gradnjo pristanišč in prekopov.
TIROLSKO SINDIKALNO
ZASTOPSTVO V SLOVENIJI
Od 8. do 10. aprila se -jie mudilo- v Sloveniji isiimdilkalno' zastopstvo -deželne ekse-ku-tive avstrijskih sindikatov Tirolske pod vodstvom Josefa Kunsta, tajnika -deželnega vodstva, in državni poslanec.
Tirolsko- zastopstvo je povabila Zveza sindikatov Sloveni j ;e. Pogovarjali so se o organizaciji in delovanju obeh sindikalnih vodstev iin o problemih okrog šest tisoč jugoslovanskih delavcev, kolikor j,ih je zaposlenih na Tirolskem.
Vojna mornarica Združenih držav Amerike v vzhodni Aziji je v popolni bojni pripravljenosti. Severni Korejci so sestrelili pretekli teden daleč izven severnokorejskega zračnega prostora v Japonskem morju ameriško letalo. Štiri-motomo izvidniško letalo je bilo opremljeno z najsodobnejšimi elektronskimi napravami. V letalu je bilo 31 mož posadke. Ameriška vlada je zaprosila Sovjetsko zvezo naj sodeluje pri iskanju sestreljenega iz-vidniškega letala. Na sliki vidimo oba sovjetska rušilca; rušilec obdan z dimom je našel dele tega letala.
.........................................11,111............................................................................um.................im.........IIIIIIIIIIIIIII..Hlinili............IIIIIIIIII.......um.............I..milili.........milil.......n.......................................iihihiiiiiiiihihh..................
TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — KOMENTAR — TEDENSKO OGLEDALO ...................11111....1,111,1......1111,111111....111,1,11....1,1,111.........................111111.....................................................n..........milili...............................................................um....................................................................
NOV VETER
Prejšnji -četrtek jie strmoglavi 1-a češkoslovaška KP Aleksandra Diibčeka-; sledil mu je Gustav Husaik, od lanskega avgusta na-preji predsednik slovaške KP. Svoje mesto v CK je izgubil tudi Josef Smr-kovsky, eden izmed junakov reforme v češkoslovaški politiki. Vprašanje je, ali jie ta pre-kuc popoln ali le delen uspeh sovjetskega pritiska, obiskov obrambnega ministra Grečka in namestnika zunanjega ministra Semjoinova. Kot se čuje, jie baje zahteval Grečka, naj. izvolijo za novega vodjo KPČS Vasila Bilaka, enega tistih politikov, ki so krepko oskrunili svojo sliko zara-di skrajne pri-pravljienosti za najtesnejše sodelovanjie .z okupatorjem in za hlapčevsko poslušnost ruskemu -ukazu. Vprašanje Je tudi, kako bo ljudstvo sprejelo za -prihodnost novega-ga predsednika KP in kaka bo njegova pot, da bi normaliziral položaj, na Češkoslovaškem, ki ga jie spravil i,z normalnega stanja vdor dne 21. avgusta lani.
Prazne besede
Kremeljisfci mogotci so obljubili v -pogodbi, ki so jo morali -podpisati predsednik Ludvik Svoboda, Aleksander Dubček, Oldrich černik in Josef S-mrkovsky lani avgusta v Moskvi, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Češkoslovaške. To pogodbo pa je že pretrgala tako imenovana Brežnj-eva doktrina o omejeni suverenosti socialističnih držav. Suverenost j,e potemtakem to, kakor to pojmu jie sovj.etsko vodstvo. V Moskvi se odloča, kateri komunizem je pravilni, kako je treba razumeti Marksove in Leninove nauke, kaj. je revolucija in kaj kontrarevolucija, kaj svoboda in kaj suženjstvo. Stalin je končno le vstal od mrtvih. Najbrž bo v začetku julija v Moskvi svetovna konferenca komunistič-
nih strank, in do tedaj bo treba pokazati celemu svetu, predvsem pa komunističnim strankam iz zahodne Evrope in od drugod, da j-e vse v zlatem redu, da so edinole pravi preroki v Moskvi, da veliki brat v Kremlju misli pravilno in nezmotljivo za vse druge, da je komunistično gibanje enotno kot še nikoli -poprej, predvsem pa, da vsi komunisti iz celega sveta gledajo z zaupanjem in rajskim pričakovanjem v Moskvo. In Ki-tajska? Pdkazati bo treba, da so zopet zavladale povsod zdrave -sile, da se je treba zoperstaviti z vsemi močmi imperializmu in kolonializmu. In sovjetski imperializem? Besede so prazne, pogodbe ne veljajo nič, če se jih močnejši ne drži. Hitler, ki bi bil obhajal dne 20. aprila svoj 80. rojstni dam, je sklepal sporazume, da ne bo napadel raznih držav. Pa jih j,e vendar. Sovjetski maršali hočejo pomiriti zahodno fronto, ker gori vzhodna. Kjer ne zaleže ukaz, pa učinkuje bajonet. Kdor ne razume besede, spozna prav dobro rožljanje verig na oklepnikih in pok pušk. Kdor hoče kljub temu še govoriti, pa ga je treba prisiliti k molku. Pač stara resnica, kdor noče čuti, naj l-e čuti.
Slovaški patriot
Gustav Husak, pravnik i-z Bratislave, pozna dobro stalinistično dobo. Po letu 1950 so ga izključili iz KP, ker je bil baje tito-istični ‘krivoverec. Nekaj let je preživel v zaporu. Doživel je razna ponižanja. On spada med duhovne očete češkoslovaške reforme. Ali naj jo- zdaj, pokoplje po moskovskem ukazu? Ali -naj požene deželo nazaj v tisto mračno obdobje, v katerem je sam precej pretrpel? Husak je bil med tistimi, ki -so se vztrajno trudili za federalno ureditev države v češko in slovaško republiko.
Ali naj on kot človek, ki se j.e boril dolga leta za pravice slovaškega ljudstva, ki je bil -med organizatorji slovaškega upora -proti nacizmu prav tako -kot njegov predhodnik Aleksander Dubček, potlači ter umori pravice in svobodo prebivalcev cele Češkoslovaške.
V svojem nastopnem govoru je izjavil, da se zaveda vseh težav, ki ga. čakajo-, da pa je -prepričan o zmagi nove linije. Husafcov položaji že izara-di tega ne bo lahek, ker ga imajo- nekateri za kolaboranta sovjetskega okupatorja. Dubček je moral zadnje čase stalno krajšati reforme in pravice, ki so vzklile lansko pomlad. Uvedli so cenzuro, odpustili so vse polno politikov in funkcionarjev, ki so zapadli krivi veri v večjo svobodo posameznika. Pred' dokončnim -političnim samomorom pa so Dubčeka odstavili. Husaik je tudi izjavil, da bo nastopil najostreje proti kontrarevolucionarnim in protisocialističnim silam, pa naj, -ga imenujejo- drugi zaradi tega stalinista im morilca svobode. Kontrarevolucija? Ona je bila vendar zadnji povod za vdo-r in pomoč -petih združenih bratov. Smrfcovsfcy je skušal obraniti svojie mesto s tem,, da je objavil samokritičen članek; motil se je, jie iz-, javil, ko jie mislil, da preti nevarnost KP in državi samo od stalinističnega krila.
Preplah in potrtost
Dvakrat zaporedoma so- -premagali Čehi in Slovaki Ruse na športnem polju. Hokejski zmagi sta vlili znova duška ponižanemu narodu. Sledile so mogočne demonstracije v Pragi, Bratislavi in drugod. Ljudje so tavali v veselju in navdušenju. Sledil je udarec za udarcem. Pojavil se jie -maršal Grečko, pojavil se je Semjonov, An ta dva sta začela diktirati. Vlada ČSSR je iizjav-ila, -da so povzročili demonstracije i,n izgrede stalinistični hujskači, ki so hoteli -s tem priklicati sovjetske vojake, ker da Čehi in
Slovaki sami ne znajo skrbeti za mir in red. Treba da je zatreti kontrarevolucijo.
General Ludvik Svoboda, ,ju-nak Sovjetske zveze’, ki se j-e bojeval dvakrat na ruski strani za svobodo svoje domovine, j.e skušal z vsem svojim ugledo-m rešiti, kar bi se rešiti dalo. Ni pa mogel rešiti Dubčeka, ne Smrkovs-kega. Prišel je Husak. Partijske organizacije so ga odobrile takoj. Dubčeku so začeli očitati, da je on kriv tega poraznega razvoja, gospodarskega zastoja, ne moskovski preroki fašističnega kova, ki se bojijo vsake klice svobode. Kij-ub vsemu pa je vendar treba razumeti nekako to moskovsko bojazen. Češkoslovaška j.e važno strateško področje, dežela ima veliko industrije. Z Ukrajinci ima Moskva stalne težave. Boji se podobnega razvoja v drugih satelitih. V koliko bo gospodarjem v Kremlju zares uspelo zatreti svobodo, 'bo pokazala prihodnost.
Amerikancem ni za nadaljpjie spore z Rusi. Obe sili i-mata dovolj la-stnih skrbi. Važno j-e tu tudi nemško vprašanje; dve svetovni vojni povesta zadosti. Vrhu tega pa še vse polno drugih tehtnih -problemov, kot Kitaj-ska, Bližnji vzhod, jiužno-vzhodna Azij-a, skratka ves tretji svet. Tu se zares ne splača, da bi si pobili glave zaradi majhne države v osrčju Evrope. Ravno ta zapuščeno-st in osamljenost pa -morita ljudi v ČSSR. Izročeni so na milost -in nemilost muham in volji velikega brata, ki se je po-nudil sam, da pomaga iz -skrbi in uredi bilanco.
Naloga novega vodstva bo, da si pridobi in utrdi zaupanje med prebivalstvom. Predvsem pa bo treba pregnati ali vsaj ublažiti preplah in potrtost. Na dolgo pač ni mo-goče krotiti ljudstva samo s policijo in nasiljem; to se j,e izkazalo v zgodovini že prepogosto. Ali pa morda hočejo Rusi s trdimi koraki v ČSSR tudi preplašiti upornike in neposlužneže pod lastno streho, v la-stni dači?
na
Pred 25 leti je izšel slovenski misal
Razgovor z glavnim prevajavcem in prirediteljem
Pred 25 leti je izšel v Ljubljani celoten prevod mašne knjige (Rimskega misala) v slovenščini. S tem je bilo u-streženo dolgoletni želji slovenskih katoličanov v domovini in v zamejstvu in Slovenci so se s to prevažno, najstarejšo bogoslužno knjigo (s prevodom v domači jezik) uvrstili med velike katoliške narode, ki so si prevod Rimskega misala že bili oskrbeli, kot Nemci, Francozi, Angleži, Poljaki in celo Čehi. Ker je ta pomembna knjiga sv. katoliške Cerkve doživela pri Slovencih že tretjo izdajo in je pri vseh treh sodeloval med nami živeči prof. dr. Metod Turnšek, rebrški ko-mendator, smo se obrnili nanj s prošnjo, da bi nam povedal, kako je prišlo do izdaje te važne knjige. Njegove izjave so za slovensko kulturno zgodovino izredno dragocene.
Uredništvo
»Kaj je pripomoglo, da se je vendarle izpolnila dolgoletna želja po celotnem misalu v slovenščini? Do izdaje je prišlo celo v -najhujšem času, ko je slovenski narod bil najbolj poitqptain in ponižan, k alko ste to zmogli?«
»Takšna obsežna in tako klasična knjiga, kot je Rimski misal, ne doživi prevoda pri nobenem narodu kar kmalu. Prevodu se pripravlja pot leta in leta. Bilo je potrebno posebno ,liturgično gibanje’ (težnja po sodelovanju pri bogoslužju sv. Cerkve), ki se je že pred sto leti začelo v Franciji in je od tam prešlo k drugim evropskim krščanskim narodom, n. pr. k Nemcem v Rajhu, v Avstriji in Švici. Glavni pobomiki v tem gibanju so bili benediktinci, pa tudi drugi redovi, kot n. pr. redovniki v Klostemeuburgu pri Dunaju, kjer je bil posebno agilen p. Pius Parsch, ki je znal navdušiti tudi mladino...”
»Ali je vali .liturgičnega gibanja’, liturgične navdušenosti, kmalu zajel tudi Slovence?«
„Da, pri Slovencih se je po prvi svetovni vojni med akademsko mladino pojavilo tako imenovano Arižarstvo’ (krščansko prenovitveno gibanje), ki si je utrlo pot med akademike, laike in bogoslovce ljubljanske univerze in k mladim duhovnikom na deželi. Ti ,križarji’ so bili najbolj vneti za ,liturgično gibanje’, vendar ne samo oni, tudi drugi slovenski duhovniki in izobraženci so sprevidevali, kolike važnosti je sodelovanje vernikov pri bogoslužju sv. Cerkve. V tem gibanju so prednjačili slovenski duhovniki in bogoslovci prav na Koroškem, kjer je pokojni prelat dr. Bitimi bil največ ji ideolog. Razveseljivo je bilo, da so koroški duhovniki leta 1937 priredili v Tinjah <Vlo prvi slovenski liturgični kongres. Tega kongresa sem se kot urednik liturgične revije ,Božjih vrelcev’ tudi sam udeležil in imel na njem referat, čeprav je ta liturgični kongres bil le pokrajinski, koroški.”
»Omenili ste liturgično revii-jo .Božje vrelce«. Kdaj je -nastala ta revija in 'kdo jo je vodil?«
,.Slovenci so o liturgiji (z znanstvenega področja) in o liturgičnem gibanju odnosno za liturgično gibanje pisali v Bogoslovnem vestniku in po vseh verskih listih, na Koroškem največ v Nedelji. Vendar je pisanja bilo vse premalo in ne sistematično. Tako je tudi unionistična revija .Kraljestvo božje’, glasilo ,Apostolstva sv. Cirila in Metoda’, priobčevala liturgične članke. Ko so v jeseni leta 1935 uredništvo kraljestva božjega’ poverili meni, je moje prvo dejanje bilo, da sem snov v listu razporedil v dva dela, v unionistični in liturgični del. Ustanovil sem listu tako liturgično prilogo, docela samostojne ,Božje vrelce’, ki so 3 leta bili pod skupno streho kraljestva božjega’, potem so se pa osamosvojili in kot docela lastna liturgična revija, prva in edina pri Slovencih, živeli do vojne.” »Ali je ta liturgična revija .Božjih vrelcev’ dajala kakšne pobude tudi za izdajo slovenskega misala?«
„Smem reči, da celo odločilno. Eden ciljev te revije je bil: pospešiti izdajo celotnega misala v slovenščini. Na uredništvo so pogosto prihajala vprašanja, kdaj izide slovenski misal. In tako sem se po uredniški dolžnosti začel zanimati, kdo pri-
pravlja misal in kako daleč je že z delom. Obredel sem vse gospode, o katerih se je govorilo, da se pečajo s to zadevo, toda na žalost sem ugotovil, da je pri vseh več želje in dobre volje kot stvarnega dela. Poleg dr. Pečjaka, ki je priredil več izdaj ,Večnega življenja’, so misalu pot pripravljali drugi molitveniki, kot dr. Vrečarjev ,Kristus kraljuj!’, dr. Pogačnikov ,Veliki teden’, Voduškove ,Nedeljske maše’. Vendar je vse to bilo le delček velike mašne knjige z nad 3000 prošnjami in mnogimi svetopisemskimi besedili. Največ upanja sem stavil na podjetnega Vitala Voduška, ki pa se je odselil v Ameriko. Če bi ostal v domovini, bi morda on misal ,spravil pod streho’, kakršen koli bi že bil. Ko pa iz Amerike kljub obljubi ni ničesar poslal, so mi na škofiji v Ljubljani rekli, naj se izdaje misala lotim kar sam odnosno sam s sodelavci, saj itak vodim liturgično revijo. To je bilo že po liturgičnem kongresu v Tinjah, kjer je želja po celotnem misalu bila posebno glasna in so se vsi gospodje obrnili name, naj čimprej to dosežem. V samostanu v Št. Rupertu pri Velikovcu pa so čč. sestre začele celo z molitveno akcijo, da bi Bog Slovencem naklonil misal. Zato sem prav s Koroškega vzpodbujen le sprejel nalog ljubljanskega škofijskega ordinariata kot resno zadevo, ki jo moram čimprej izvršiti. Tudi liturgična revija .Božjih vrelcev’ bo poslej mogla razviti bolj uspešen apostolat...”
»Ali ste misal prevajali sami aili pa k prevajanju še druge pritegnili?«
»Latinski misal je klasična knjiga kot jezikovna in bogoslovna zgradba, prava elitna knjiga. Prevod v domač jezik je zelo zahteven, ker mora biti umljiv in jezikovno gladek. Mora pa točno podajati tudi bogoslovno in nabožno vsebino in duha molitev rimske Cerkve. En sam prevajavec delu skoraj ni kos, čeprav oba jezika, latinskega in slovenskega, dobro obvlada. Potrebno je posvetovanje in preudarjanje, da se zadene bistvo in sodobni izraz. Krepke latinske prošnje je treba često na-
Prvič v zgodovini so podelili -nagra-do Oskar za najboljšo žensko vlo-go v filmu hkrati -dvema igralkama, in sicer Katherini Hepburn iza vlo-go v filmu »Lev na mrazu« ila Barbari Streisand za vlogo v filmu mu-siola »Funiny Girl«. Za Hepburnovo je bil to že tretji Oskar v njenem življenju. Prvič ga je osvojila leta 1933, lani pa je tudi -pripadla -ta nagrada njej za vlogo v filmu »Ugani, kdo pride k večerji«, kjer sta nastopala tudi Si-dney Poitier in sedaj že -pokojlmi Spencer Tracy.
Razsodišče je sklenilo, da podeli 2 -igralkama Oskarja, saj je bilo že v prejšnjih dneh jasno, da sta Hepburnova in Strei-saind-ova največji favoritinji za -to -dragoceno umetniško -nagrado. Barbara Streisand, ki je boil-j znana kot -pevka, j-fe dobila nagrado za vlogo v musiclu, kjer v moški vlogi nastopa Omar Sha-riff. Poročali smo že v številki 13, da je ta umetnica prejela zlati globus za vloigo v filmu »Smešno dekle«, ki jo podeljuje Združenj,e tujih novinar-
ravnost ,zdrobiti’ in iz .drobtin’ zgnesti spet nov, domač kruh. Tako mi je zlasti pomagal dr. P. Tomaž Kurent, ki se je bil vrnil iz Rima, z Vzhodnega zavoda, kjer je bil celo profesor staroslo-venščine. Poleg staroslovenskega (glagolskega) Rimskega misala sva imela na mizi razgrnjene vrsto tujih prevodov: francoskega, angleškega, nemškega, poljskega, češkega, hrvatskega in še razne komentarje. Nekatere mašne prošnje, kot n. pr. blagoslov neveste pri poročni maši, so bile dokaj trd oreh. Kadar nas je bilo zbranih več, smo vse prošnje tudi na glas brali in preskušali, ali besedilo zveni domače, ali je umljivo, itd.”
»Kdaj ste dovršili prevod? K alko je potekalo vaše d-elo?«
„Na nesrečo smo se s prevajanjem zakasnili odnosno prepozno dobili nalog za prevajanje. Ko se je razvedelo, da v Stični pripravljamo prevod, se je minister dr. Korošec sam ponudil, da bo on gmotno podprl izdajo misala s pravim, izrednim mecenskim darom. Ravnatelj Misijonske tiskarne Alojzij Trontelj pa je ves navdušen za izdajo misala že hotel naročiti biblijski papir in usnje za vezavo, najmanj za naklado 15.000 izvodov. Toda delo prevajanja je zahtevalo svoj čas, svojo tehtnost. Tudi so prevod dobili v pregled razni bogoslovni in jezikovni veščaki, n. pr. dr. Anton Breznik, dr. Ivan Grafenauer, dr. Aleš in dr. Franc Ušeničnik. Medtem pa je minister dr. Korošec umrl, Misijonsko tiskamo so zasedli nacisti in tako so vse nadc po elegantni izdaji splavale po vodi. Predlagali so mi, naj v vojnem času, ko ni izgle-dov za izdajo, rokopis kam skrijem, kam zakopljem, šele po vojni spet naj mislimo na obnovo ,Božjih vrelcev’ in na nadaljevanje liturgične knjižnice ,Živimo s Cerkvijo’, ki sem jo bil ustanovil leta 1938, in sevč na izdajo misala. Jaz sem pa vedel, da z izdajo misala ne smemo odlašati, tudi če bo izdaja še tako skromna po številu in po opremi, ker se ne ve, kdaj bo konec vojne in kakšen lx>. še tik pred kapitulacijo Italije (1943) sem z Dolenjskega odšel v Ljubljano z dovršenim rokopisom. Tu sem našel mecena (dobrotnika) za izdajo misala v Verovškovi gospe mami in njenih starejših sinovih (Jožetu in Žoržu) ter hčerki Anici, ki so skupaj vodili njih trgovino. V katoliški tiskarni pa mi je šel na roko ravnatelj Jože Kramarič in tako so že v septembru 1943, v času naj večje negotovosti, začeli staviti slovenski Rimski misal...”
»To se -pravi, v priva-tini, zasebni založbi, aili ne?«
„Ne v docela zasebni. Čeprav od 'stiske opatije nisem mogel pričakovati nobene gmotne pomoči, sem vendar kot založnico navedel stiško opatijo. Kot prevajalca in prireditelja pa poleg sebe še dr. Tomaža Kurenta, saj so biblični spevi njegova priredba.”
»Kako ste pa misal opremili? Kdo j-e kaj sodeloval?«
„Za opremo misala sem se najprej obrnil na arhitekta prof. Jožeta Plečnika. Ta se je zelo razveselil, da bo vendar že izšel slovenski misal. Toda glede opreme misala v celoti je bil zaskrbljen. „Ne, ne morem prevzeti. Takšna knjiga bi za opremo zahtevala 10 let. Ne, ne morem. To bi bila moja smrt!” je zaključil. „Toda, ali smemo k vam prihajati vsaj po nasvete, g. profesor?” sem nekaj želel doseči. „0, to pa že, to pa že!” je ugledni mojster bil voljan. Že ob prvem sestanku je nasvetoval format...”
»Kaj pa -likovna, s-likov-na -plat misala?« 1
„To je pa z veliko skrbnostjo in ljubeznijo oskrbel akademski slikar Slavko Pengov. Nekako v zahvalo, ker je pred več leti v Stični slikal za Ameriko izredno velike cerkvene podobe. Za misal je napravil lepa zaglavja, lepe vinjete, za katere sem mu idejo moral dati seve sam. Enako za barvno naslovno sliko (Titelbild) v notranjosti.”
j-ev vsako 'leto v Združenih ameriških državah.
Za najlbdlijšo moško vlogo so izbrali filmskega igralca Cliffa Robertsona za film »Cha-rly«, v -katerem igra vlogo gluhonemega. Robertson je bil doslej sicer dober karakterni igralec, vendar so -miu dajali manj važne vloge. Tokrat pa je v filmu »Charly« pokazal vse svoje igralske zmogljivosti v težki vlogi gluhonemega, kateremu SO' zdravniki vrnili vse možganske sposobnosti, -ki pa mu služijo le tako, da se zaveda, da -bo ponovno padel v stanje, v katerem je bil pred operacijo.
Omeniti je treba še zanimivo dejstvo, da 'so podelili Oskarja sovjetskemu filmu »Vojna in mir«, kot najboljšemu tujemu filmu v režiji Bonderčuka. Odličje je osebno sprejela nosilka glavne vtloge tega filma Ljudmila Saveljeva.
Za najboljši fi-lm leta pa je žirija proglasila mmsical »Oliver«.
(Nadaljievanje na 5. strani)
Podelili so filmske nagrade „Oskar 1968”
SLOVENCI
dama La po meta
Diplome na pedagoški akademiji
Skupaj s predstojniki oddelkov je pred kratkim dekan mariborske pedagoške akademije prof. Ivan Burger podelil diplome 77 diplomiranim strokovnim učiteljem te šole. Diplome na tej šoli podeljujejo že šesto leto v osemletnem delu. Skupno pa so jih doslej podelili 560.
Vesti iz Kanade
V	marcu se je mudil v Torontu (Kanada) predstojnik slovenskih lazaristov v Argentini Ladislav Lenček C.M. G. Lenček je znan širši slovenski javnosti po svoji misijonski dejavnost v zaledju. Misijonska revija „Katoliški misijoni” so v veliki meri njegovo delo. Pot ga je peljala tudi po Evropi, kjer je v Nemčiji obiskal svojega brata, prof. dr. Ignaca Lenčka. V Kanadi je najprej obiskal slovensko župnijo v Montrealu in obe v torontski metropoli. Od tu se je podal v Cleveland, Ohio, New York in nato v Buenos Aires v Argentini.
Slovensko gledališče v Torontu je marca uprizorilo na odru cerkvene dvorane Marije Pomagaj komedijo v dveh dejanjih „Varh”, delo angleškega pisatelja Davida Garricka. V slovenščino jo je prevedel Prešernov prijatelj Andrej Smole.
Prav tako v marcu so mladi glasbeniki nudili poslušalcem v cerkveni dvorani v Novem Torontu zanimiv kulturni večer. V dveurnem programu je nastopal koncertni orkester Slovenske glasbene šole, ki jo vodi Matija Lebar, solisti bratje Lebar, Bob Ferdinande, sestre Babičeve in Ovčjakove, kvartet „Sava” in orkester „Veseli vandrovčki”. Občinstvo je imelo priliko poslušati 21 harmonik, pet kitar, dve skupini bobnov, trobento, klarinet in čelo.
Novice iz Združenih držav Amerike
V	Clevelandu je 30. marca priredil pevski zbor Jadran koncert. Nastopil je mešani, ženski in moški zbor, nadarjena Betty Resnik je nastopila kot solistka. Zbore je vodil pevovodja Reginald Resnik. Koncert je odlično uspel.
Ilirija je podjeten pevski zbor v Clevelandu. Pevcev ni veliko, vsega okrog 18, so pa vsi dobri. Za božič se je zbor predstavil s Tomčevim oratorijem „Božič”, komaj tri mesece kasneje so izvajali veliko postno-velikonočno kantato „Zmaga Križa”, ki jo je zložil James A. Dasher za soli in mešani zbor s spremljavo orgel. To je velika storitev tega malega zbora.
Letos 4. avgusta bo pater dr. Jože Gole iz Clevelanda vodil skupino potnikov in romarjev v Sveto deželo. Predno pa bo prišel tja, se bo ustavil s svojo skupino v naj lepših mestih južne Evrope in Srednjega vzhoda.
Dne 22. marca je v Clevelandu priredila Slovenska telovadna zveza akademijo pod skrbnim vodstvom staroste STZ Janeza Varška. Na sporedu so bile nove simbolične vaje naraščaja, rajanje mladenk, gimnastične vaje mladcev ter vaje na drogu, bradlji in gredi.
Vesti iz Avstralije
Slovenska cerkev v Melbournu, posvečena sv. Cirilu in Metodu, je iz Slovenije dobila že tri zvonove. Največji tehta 69 kilogramov ter nosi napis „Sveta brata Ciril in Metod — varujta naš izseljenski rod 1963”. Srednji zvon je težak 55 kilogramov in je v spomin slovenskim rojakom, ki so umrli v Avstraliji. Ima pomemben napis „Mrtvim v spomin — živim v opomin”. Najmanjši zvon je pa 44 kilogramov težak ter je posvečen Mariji Pomagaj. Ima napis ,Mariji Pomočnici — izseljencev Kraljici”.
Po štirih letih zbiranja prispevkov za postavitev slovenskega doma v Sydneju je odbor zbral toliko sredstev, da je mogel kupiti zemljišče. Ni še v celoti plačano. Hišo na zemljišču so prevzeli pred dvema mesecema. Na novem slovenskem zemljišču, kjer bo nekoč stal slovenski dom, je bila 30. marca največja prireditev Prešernov tabor v spomin 120. obletnice pesnikove smrti.
Društvo Slovencev na Nizozemskem
Društva slovenskih naseljencev po raznih mestih so uvedla družinske večere, ki so se zelo obnesli. Rojaki se jih radi udeležujejo, ker združujejo pevske in gledališke nastope s prijetno družabnostjo. Taka družinska večera sta bila zlasti dobro obiskana v zadnjem času v Lindenhetivehi in v Hoen-sbroe.
Smrt br. Rajmunda Šegule
V Rimu je nedavno umrl znani frančiškanski brat Rajmund Šegula, šel je v generalno kurijo. Ko se je vračal s tramvajem v frančiškanski samostan pri sv. Antonu, je tam za zmerom zaspal. Rajni je bil doma iz Homca pri Kamniku.
OBJAVA
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Koncert Kernjakovih pesmi
Svečana proslava ob 70. obletnici koroškega skladatelja
V počastitev koroškega, slovenskega skladatelja in harmonizatorja Pavla Kern jaka je v nedeljo, 20. aprila, priredila Slovenska prosvetna zveza v glasbe v Celovcu uspel koncert njegovih pesmi.
veliki dvorani Doma
Zaključek šolskega leta na kmetijski šoli v Podravjah
Pred veliko nočjo se je za bodoče gospodar je, ki so se vpi-sali v slovensko kmetijsko šalo v Podravljah, končalo šolsko leto 1968-69. Kakor je poudaril ravnatelj šole inž. Franci Einspieler na zaključni 'konferenci, je bilo šolsko leto v vsakem oziru zelo uspešno. Že število učencev je bilo po izkušnjah zadnjih let proti pričakovanju razveseljivo in vsi učitelji so izrazili svoje zadovoljstvo nad disciplino, zanimanjem in tudi uspehi letošnjega prvega letnika.
Kakor vsa področja modernega življenja se tudi kmetovanje v zadnjih desetletjih ;z neverjetno hitrostjo preoblikuje in kmet, ki noče zaostati za razvojem, mora biti pod^ kovan na številnih področjih. Tej zahtevi tudi odgovarja učni načrt podraveljiske šole, ki v bistvu Od|govarja predpisom za kmetijske strokovne šole, katere j,e izdelalo zvezno ministrstvo za 'kmetijstvo in gozdarstvo, seveda pa je snov prikrojena razmeram in strukturi naših kmetij,.
Še 'bolj. ikaikor v prejšnjih letih so se strokovni učitelji trudili podate učencem snov na tak način, da pouk rodi čim več sadov. Iz tega razloga so se posluževali vseh modernih metod 'posredovanja snovi in 'tu iigra valžno vlogo slika v katerikoli obliki. V teto šolskem letu so učenci videli 60 strokovnih filmov in celo vrsto diapozitiv-nilh serij. Pa tudi tri napredne kmetije so si mogli ogledati, kair jim je omogočilo primerjati teorijo s prakso. Za vse moderne kmetije je značilno', da jo specializacija zajela tudi že to 'področje; deviza danes ni več ,od vsakega malo’, ampak omejitev in koncentracija na enolično proizvodnjo. Kmetija se pa danes da 'povezati tudi z drugimi vejami gospodarstva, če to prilike pripuščajo, posebno vključitev v tujski promet mnogo obeta.
Lahko 'ugotovimo, da se je ravnateljstvo uspešno potrudilo' pripraviti fante za 'poznejši poklic. In to ne samo z izpolnitvijo -učnega načrta, kjer je bila kaka možnost, je poskrbelo za dodatno izobrazbo in šolanje učencev. Naj omenimo samo razna predavanja, ki so seznanila učence z aktualnimi vprašanji kmetijske prakse. Poleg tega je šola fantom posredovala tečaj za avtogeno1 in električno varjenje in jim omogočila, da so med šolskim letom in pod ugodnimi pogoji delali šoferski izpit.
Zadnje šolsko leto je brez dvoma bilo izredno uspešno, a gotovo bi bili uspehi še mnogo lepši, če bi se končno dalo doseči, kar nam je že zagotovila državna pogodba, česar pa do danes niso bile 'pripravljene 'izpolniti pristojne oblasti: da bi država ustanovila javno slovensko, kmetijsko šolo oziroma da bi podraveljska šola dobila pravico javnosti.
Pavle KemjaJk, ki je letos 9. februarja obhajal sedemdesetletnico življenja, hkrati pa praznoval letos tudi petdeseto obletnico skladateljske ustvarjalnosti, je znani glasbeni ustvarjalec številnih slovenskih skladb in harmonizacij, s katerimi je zaslovela slovenska zborovska pesem ne le po Koroškem in Slovenskem, ampak tudi po vsem svetu (veliko po zaslugi Slovenskega okteta).
Šentiljska župnija more biti ponosna na svojega velikega narodnega glasbenega mojstra, ki je ostal zvest domači zemlji in iz nje in iz njenega naroda črpal glasbene navdihe in tako do srca segajoče viže.
Ko mu je bilo 12 let, ga je vzel k sebi v glasbeno šolo šentiljski župnik. Že tedaj je bil izbran za bodočega organista in v cer-kovništvu za naslednika svojemu očetu.
Danes je Pavle Kemjak ugledni pevovodja in skladatelj, tudi ljudski pesnik, ki svojim stihom zna najti tudi svoje viže in napeve.
V veliki dvorani Doma glasbe se je zbrala v nedeljo množica Slovencev 'iz raznih •krajev Podjune, Roža in Zilje. Poleg tega pa še številni predstavniki slovenskih koroških in 'tržaških kulturnih društev in ustanov.
Sodelovalo- je nad 200 pevcev in pevk. Nastopili so: moški- zbor SPD »Kočna« iz
Sveč, ki je zastopal Krščansko kulturno zvezo; mešani zbor »Gure«; mešani zbor »Po-djuina«; moški zbor »Gure«; moški zbor »Podjuna«; Združeni moški zbori SPZ in Združeni mešani zbori SPZ.
Pred začetkom koncerta je predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss poleg jubilanta Pavla Kernjaka pozdravil številne častne goste, med njimi jugoslovanskega konzula Željka Jegliča, kakor tudi druge odlične zastopnike različnih organizacij, društev in ustanov.
O delu skladatelja Pavla Kernjaka je -pred zadnjo pesmijo govoril dr. Franci Zwitter. Nato je zastopnik kultumo-pro-svetnih organizacij Slovenije dirigent prof. Radovan Gobec predal slavljencu Gallusovo plaketo kot najtvišje odlikovanje, ki ga lahko dobi -amater.
Sledile so čestitke predsednika K KZ dr. Erika Frunča, ostalih gostov ter Zborovodij SPZ.
Zaključni del sporeda je vodil sam jubilant. Vidno ganjen je vodil združeni mešani zbor SPZ, ki je zapel veličastno pesem Rož, Podjuna, Žila.
Celotna prireditev je izredno lepo potekala, za kar gre vse priznanje organizatorjem. Milozveneče koroške pesmi, ki jih je uglasbil in harmoniziral Pavle Kemjak, so mnoge poslušalce do solz ganile.
LIKOVNA UMETNOST:
INTART III v Ljubljani
Poročali smo že, da so v soboto, 19. aprila, v Ljubljani odprli likovno razstavo INTART III, katere se udeležujejo Koroška, Furlanija in Slovenija. S tem je bil prvič sklenjen krog likovnih razstav, imenovanih INTART, se pravi po prvi razstavi, ki je bila v Celovcu predlanskim, in dmgi v Vidmu lani, so se likovni umetniki treh dežel predstavili v najmočnejšem umetniškem središču v Ljubljani.
Od Korošcev so se udeležili otvoritve mestna svetnika Vallon in Dermuth, deželni kulturni referent dr. Polley, predsednik Društva umetnikov dr. Hans Wiesner s številnimi umetniki; navzoč je bil tudi avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld. Slovenijo so zastopali minister Bojan Lubej, državni tajnik za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, dalje člani Akademije znanosti in umetnosti Gojmir Kos in univ. prof. v pokoju dr. Franc Stele, poleg njih
Za Italijane je povzel besedo župan mesta Vidma, profesor Cadetto, ki je poudaril prijateljska stremljenja teh umetniških razstav med Slovenijo, Koroško in Furlanijo. V nadaljevanju svojega govora je orisal kulturni, gospodarski in človečanski pomen takih prireditev, ki naj konec koncev služijo miroljubnemu sožitju treh ljudstev.
Predsednik Društva umetnikov Koroške dr. Wisner je dejal, da se vprav na podlagi
pa še vrsta italijanskih in slovenskih umetnikov.
Otvoritveni govor je imel tajnik za kulturo in prosveto Slovenije Tomo Martelanc, ki je med drugim dejal, da likovne razstave INTART ne služijo samo ožjim stikom umetnikov treh pokrajin Koroške, Furlanije in Slovenije, temveč naj bi poglabljale prijateljstvo med ljudstvi le-teh.
Kulturni referent koroške deželne vlade, dvorni svetnik dr. Polley je izročil pozdrave deželnega glavarja ter opozoril na to, da je bila pred tremi leti, to je leta 1967, prva likovna razstava INTART v Celovcu. Ideja pa, da bi živečim likovnim umetnikom treh pokrajin ustvarili umetniški forum, je uspela.
Državni tajnik za kulturo in prosveto Tomo Martelanc pri svojem otvoritvenem nagovoru.
kulturnih odnosov krepijo tudi prijateljske vezi med ljudstvi imenovanih dežel.
Žirija, ki so jo sestavljali Marcelilo Ma-scherini in Lojze Spacal iz Italije, dr. Richard Milesi iz Celovca in Slavi Souček iz Salzburga, ter univ. prof. dr. France Stele in Miha Maleš iz Slovenije je podelila naslednje nagrade: Prvo, 10.000 novih dinarjev, (ki jo daje Slovenija) jte -dobil italijanski kipar Luciano Ceschia, drugo 380.000 italijanskih lir (nagrada Furlanije — Julijske krajine) je dobil slovenski slikar Andrej Jemec in tretjo 12.000 šilingov (nagrado Koroške) je prejel slikar Adolf Hol-zer, živeč v Stockholmu.
Želja, da bi se likovni umetniki treh sosednjih pokrajin vsako leto srečavali v enem izmed treh središč teh pokrajin, torej- prihodnje leto v Celovcu, -in pokazali svojemu krogu, zlasti pa tudi širši kult-umi javnosti najmovejše težnj-e likovnega ustvarjanja, se je letos še razširila. Kot vse kaže, se bo že letos septembra uresničila zamisel videmskih prirediteljev, ki želijo prikazati na posebni razstavi v Milanu dosežke dosedanjih treh INTART razstav.
V štirih dvoranah Modeme galerije v
Naše prireditve
CELOVEC
Slovenska mladina vljudno vabi na razstavo slik, ki bo v Dijaškem domu, Tarviser StraBe 16, v Celovcu, od 26. aprila do vključno 4. maja 1969.
Odbor
ŠMIHEL
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi vse prijatelje dramske umetnosti na komedijo v treh dejanjih
POKOJNIK
Komedijo je napisal srbski dramatik Branislav Nušič, prevedel pa jo je v slovenščino Ciril Debevec.
Igro »Pokojnik« bodo izredno aktivni Šmihelčani uprizorili v nedeljo, dne 27. aprila 1969, in sicer ob osmih zvečer (20. uri) v dvorani pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku.
Pridni šmihelski igralci zagotavljajo, da se bo občinstvo ob tej komediji odlično zabavalo.
Iskreno vabijo igralci!
Ljubljani, ki je gotovo izmed vseh treh razstavnih prostorov najprimernejši in -tudi največji, so dela -razstavljena talko, da so v osrednji dvorani na ogled dela avtorjev, ki so bila nagrajena na dosedanjih dveh razstavah v Celovcu -in Vidmu (Udi-ne), v preostalih dveh dvoranah pa dela 14 umetnikov iz Slovenije, 12 iz Furlanije -Julijske krajine in 15 iz Koroške (Slikarji: Kraus, Hokej, Marija Lassnig, Trost, Mah-ringer, Ho-lzer, Lossil, Grabner, Krawagna, Wulz, Gaibler, Schuschnig; kiparji: Jaindl, Glawischnig in Untenveger).
Če sedaj še na kratko ocenimo umetniške dosežke vseh treh likovnih zastopstev, bi rekli sledeče: Koroški umetniki so ostali na starih položajih in niso prispevali bistveno novih ali prečiščenih teženj, pa tudi Italijani razen konstruktivizma niso prispevali kaj posebno novega, medtem ko je delež likovnih umetnikov — Slovencev najbolj svež in priča največji napredek. Aleksander Basin, ki je izbiral slovensko zastopstvo na razstavi, pa je zaznamoval tri umetniške smeri, ki so očitne za dela iz Slovenije, to so ekspresionizem v novih oblikah, nova figuralka in najmlajša skupina, ki jo tvorijo neokonstruktivisti.
KONCERT MLADINE
(Mednarodno glasbeno srečanje mladine Koroške in Slovenije)
Mladi solisti in veliki orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani bodo koncertirali jutri, v petek, 25. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Na sporedu bodo dela avstrijskih in slovanskih mojstrov.
Ker je koroška deželna vlada ta koncert podprla z denarjem, je mogoče dobiti vstopnice brezplačno v sekretariatu Deželnega konservatorija v Domu glasbe, L nadstropje. Zaradi tega pohitite in si preskrbite vstopnice že prej.
ŠT. PRIMOŽ
V -nedeljo, dne 20. aprila, je gostovalo SPD »Zarja« iiz Železne Kaple v Št. Primožu z igro Vlada Pipana »Dekle s Trente«. Igra obravnava v -šestih slikah življenje Trentarj-ev. Minila je vojna vihra, ljudje se vračajo na svoje -domove. Nekatere so dogodki zadnjih let strli telesno- in duševno, druge pa je svoboda priklicala nazaj v čisti gorski zrak med gore, 'ponosne spomenike.
Matej je 'popolnoma zapadel pijači in kvarnemu vplivu D reje, iki kuipču jSe 'protizakonito- z lesom in ogljem, medtem ko j-,e Matejeva žena -vsa obupana, iker v hiši ni nobenega reda in miru, -ker jo Matej, pretepa, vrhu -tega ipa sili za njo- tudi še stric; -njega skrbi domačija in on tudi vidi, kako dom zaradi Matejevega pijančevanja in njegove po-slušno-sti Dre ji vse bolj propada. Dreja -skuša 'kupiti tudi mladega Tonča, ki pa se mu končno le zoperstavi. Tone -spozna Cveto, Matejevo sestro, iki se je vr-(Naualjevanje na naslednji strani)
°D 26. APRILA DO 4. MAJA:
Spomladanski graški velesejem
V navzočnosti avstrijskega finančnega ministra prof. dr. Stephana Korena bodo pojutrišnjem, v soboto, 26. aprila, odprli letošnji spomladanski velesejem, ki bo trajal devet dni, to je do nedelje, dne 4. maja.
Na tiskovni konferenci, ki jo je v četrtek, dne 17. aprila, sklicalo vodstvo graškega sejma za koroški tisk v Celovcu, je njegov zastopnik dr. Franz Kager podal zanimiv in zgoščen pregled o letošnjem sejmu. Vodstvo tega sejma, kot je dejal dr. Kager, je že prej priredilo številne konference v drugih evropskih državah, začenši v Zurichu (Švici), nato v Vidmu (Italija), nakar so bile važne konference v Jugoslaviji: Hrvatski (v Zagrebu) in Sloveniji (Mariboru in v Ljubljani), potem so šli v Munchen, od tu v Linz, Salzburg, Celovec, v petek, 18. aprila, so bili v Gradcu in nazadnje, to je v ponedeljek, 21. aprila je bila zadnja konferenca pred otvoritvijo na Dunaju.
Sejemski razstavni prostor zajema 142 ti- sejtma 85 razstavljalcev: 76 jih bo skupaj v ^ kvadratnih metrov, od tega odpade na jugoslovanskem paviljonu, 9 tvrdk pa bo raK$itarvne hale in paviljone 40 tisoč kva- razstavljalo izven tega, torej čisto sa-mo-dratnih metrov; ta prostor šteje 20 hal in stojno.
H paviljonov.
Na sejmu Ibo sodelovalo 1812 raizstav- Novost sejma: »Izgradnja Štajerske« 'jalcev iz 27 evropskih in čezmorskih de-	,	„ .	, ,	„
H Samo iz Avstrije bo razstavljalo 1073 u Novos* ^tosnjega spomladanskega sejma tvrdk, iz Koroške j,ih 'bo 30. Od razstav- bo prvi dograjeni del nove velikanske hale ljalcev iz tujine jih je 51 odstotkov iz držav katere -povratna bo zavzemala okoli tisoč EGS (Evropska gospodarska Skupnost), iz kvadratnih metrov To celotno halo name-dežel EFTA 8 odstovkov, iz Jugoslavije 12 fTaJ° zSradltl do leta 1972' V dograjenem ttdat., 0,2 odbtotka iz držav vzhodnega blo- delu b'° let” * * * * v 'FithČjn posebna razstava ^ in 9 odstotkov iz čezmorskih dežel.	»Izgradnja Štajerske«. V prvem nadstropju
pa bo razstava, namenjena zlasti turizmu,
Z dobro reklamo raste pomen graškega kibo .^segala steklo, porcelan, keramiko, seima	jedilni pribor in namizje (pogrinjke).
Dr. Kager je v nadaljevanju svojega pobila povedal, da se na primer Švica moč-n<> zanima za graški sejem prav zaradi te-83» ker ima ta država izredno močne gospodarske stike z Jugosilavijo (Slovenija in Hrvaška). Reklamo za graški spomladanski so delali nepretrgoma tri tedne in &icer od Ljubljane pa do madžarske meje v vseh večjih In manjših mestih. Za to b poralbili sto 'tisoče prospektov v slovenščini in hrvaščini, od teh jih je bilo več v slovenščini, kajti največji gospodarski sti-N So pač s Slovenijo. Od tam pride tudi največ obiskovalcev. Računajo, da bo sejem obiskalo nad 100.000 Slovencev, medtem ko jih j,e bilo še leta 1966 samo 35.000. ^e pomislimo, da je lansko jesen videlo Velesejem vsega Skupaj 400.000 ljudi, potem si lahko predstavljamo, da število 100.000 Slovencev le nekaj pomeni.
Iz Slovenije in Hrvaške se bo udeležilo
Avstrijski železarski in gradbeni sejem
Graški velesejem je v Avstriji edino gospodarsko razstavišče, na katerem je zastopana železarska industrija v popolnem obsegu. Na njej bo tudi letos moč videti bogat prerez avstrijske železarske industrije z njenimi po vsem svetu znanimi specialnimi izdelki. Pred štirimi leti je dobilo na tem sejmu tudi gradbeništvo svoje mesto in opravičuje s tem naziv »avstrijski železarski in gradbeni sejem«, prav zaradi glavnega :poudarka na železu. Ti železarski proizvodi bodo razstavljeni v okviru posebne razstave težke in predelovalne industrije. Med najpomembnejšimi ipodj-atji, ki bodo sodelovala na tej razstavi, naj omenimo VOEST (Avstrijske jeklarne v Linzu), Osterreidhiscfae-Aipine-Montangeselllsdhaft, Vogel & Nott, Scholler-Beckmann, Andritz in Siemens Graz Panker.
Kot omenjamo- zgoraj, je težišče graškega sejma na železarski industriji, poleg te pa še na gradbeništvu, kjer bodo razstavljeni -gradbeni stroji, orodje, surovine in izdelki za stavbno obrt.
Precejšen uspeh si obetajo tudi od poljedelske in pa govedorejske razstave. Slednja ibo pod imenom »razstava rjavega plemenskega goveda«, iki bo letos slavila 65-letnico svojega obstoja. Zlasti si- obetajo velik obisk te razstave iz Slovenije, saj gre razstavljena živina največ v to sosednjo deželo.
Ponudbe za tujski promet
Turistični promet je v zadnjih letih močno napredoval, pri čemer se je prerinila zvezna dežela Štajerska precej v ospredje. Povpraševanje tujih turistov za to deželo je veliko, saj je znana zaradi zmernih cen.
Kot običajno vsako leto bo imel tudi letos graški -spomladanski sejem -posebno otroško razstavo v hali za »otroka«. Tokrat bo v glavnem namenjena prikazovanju otroških vozičkov.
Med -posebnimi razstavami je trelba omeniti še razstavo »Kemija je vsakomur potrebna«, ki jo prireja največje industrijsko -podjetje za proizvodnjo umetnih gnojil in kemikalij.
Za čas velesejma pa je vodstvo predvidelo tudi gostovanje svetovno -znane Dunajske drsalne revije s produkcijo »Epizode«, katero smo videli lani tudi pri nas.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Četrtek, 24. aprila, ob 19.30: Geschicliten aus dem Wienerwald (Zgodbe iz Dunajskega gozda), ljudska -igra Odona von Horvatha (premiera). — Petek, 25. aprila, ob 19.30: Gasparone, opereta v treh dejanjih Carla Millockerja. — Sobota, 26. aprila, ob 19.30: Zgodbe iz Dunajskega gozda. — Nedelja, 27. aprila, ob 15. uri: Gasparone in ob 19.30: Bitterer Honig (Grenak med), drama Shelaga Delameya; enkratno gostovanje. Sodelujejo: Medy Rabi, Wega Jahnke. Helmut Fombacher, Wol£ram VVeniger, Derval de Fairia. — Torek, 29. aprila, ob 19.30: Tango, drama Slavomira Mrožeka, delo uprizarja celovSki ,,mali oder”; enotne cene 25.— šilingov. — Sreda, 30. aprila, ob 19.30: Zgodbe iz Dunajskega gozda. — četrtek, 1. maja ni nobene predstave. — Petek, 2. maja, ob 19.30: Gasparone -(zadnjikrat).
Pred 25 leti izšel slovenski misal
(Nadaljevanje s 3. strani)
, »In kaj je upodobil na -naslovni sliki vaš
dustrator?«
»Liturgično idejo, da je sv. maša daritev Kristusa in sv. Cerkve, vernikov. Problem je bil le v ali naj bodo verniki upodobljeni kot rimski Histjani, ker je misal bogoslužna knjiga rimske ^rkve, ali kot slovenski verniki, ker je s prevodom ^jiga namenjena slovenskim vernikom.”
»In 'kako ste ta problem rešili?«
»Mnenja so bila deljena. Prof. Plečnik je bil '41 rimske vernike, prof. dr. Lukman pa je pri-tegnil meni, naj bodo verniki slovenski, v slovenjih obrazih in nošah. S prof. dr. Lukmanom sva namreč često skupaj, saj sva na rokopisu “pravila zadnjo ,pilo’, ko sva skoz 4 tedne vsak '*an po nekaj ur skupaj presedela ob misalu in vsa besedila dokončno preudarila. Ker je prof. dr. Ihktnan bil izboren teolog, in je tudi v prevajanju cerkvenih očetov imel veliko skušenj, je nje-Suv svet bil dragocen in za misal pridobitev.”
»Kdaj je bil dotisikan slovenski misal?« »V marcu 1944 je bil dotiskan, vezava je pa tudi hltro napredovala, saj naklada ni bila velika, le izvodov. Od teh jih je 2000 bilo na belem Papirju, 2000 pa na rjavem. O kakšnem biblijskem Papirju ni bilo govora. Dne 29. aprila 1944 smo v ^utnškovem zavodu, kjer sem bil zadnji vodja te-stiškega dijaškega doma, imeli slovesno zahvalno 'našo. Misal, ta temeljni kamen za duhovno in *>°goslužno življenje slehernemu narodu, je bil iz-au v prav lični opremi, le debel je bil. Vendar Po njem so segali tako naglo, da so ga iko rekoč izpod rok jemali. Sevč ga je le Ljubljana in nekoliko podeželja v lvši ,Ljubljanski provinci’. Za škofe (slovenske in "ne, ki so vladali Slovencem) smo napravili vezavo tiato obrezo v rdečem usnju. Prejel ga je tudi “roški škof dr. Andrej Rohracher, ki ga še sedaj "na pri sebi v Salzburgu.”
b »Ali ste misal poklonili -tudi papežu v
Kirnu?«
»Da, tudi za sv. očeta Pija XII. je arhitekt Vlado ajšek priredil posebno opremo na belem perga-'nnutu, ki je služil za ovoj in naslikal nanj krasen
slovenski narodni ornament v živih barvah! Ta izvod sem dne 25. maja 1944 ponesel v stolnico na oltar Brezijanske Marije, ki je bila begunka v Ljubljani Potem sem šel z njim k škofu dr. Rožmanu. Takoj je napisal spremno pismo, ki ga je hkrati z darilom (misalom) ponesel v Rim dr. Tomaž Kurent. Srečno je prispel z njim v Rim in ga izročil v Vatikanu. Sv. oče Pij XII. se je zavzel, da je v najtršem času za slovenski narod dospelo od Slovencev tako dragoceno darilo. Izrekel je lepo zahvalo, ki jo je napisal in podpisal substitut Gio-vanni B. Montini, sedanji papež Pavel VI. Vendar je zahvala, datirana 4. 9. 1944, šele po vojni, v juliju 1945 prispela v Ljubljano na škofijski ordinariat. V tem pismu sporoča substitut Montini, da je slovenski rimski misal sv. očetu napravil dvojno veselje, ker bo ta knjiga poživila pri Slovencih vnemo za liturgično življenje in ker je priča vdanosti prestolu sv. Petra. Sv. oče izreka pohvalo obema prevajavcema, Metodu Turnšku in Tomažu Kurentu, ki sta v to delo vložila svoj trud, vsi pa, •ki bodo misal rabili, naj bi iz njega kot iz prvega vira zajemali pobožnost. V dokaz svoje blagohotnosti podeljuje sv. oče ljubljanskemu škofu, stiški opatiji in vsemu narodu apostolski blagoslov. (Izvirnik tega pisma hranijo v Ljubljani, prepis pa v Stični.)”
»To je vsekakor za slovenski narod, ki so ga nacifašisti hoteli izbrisati i-z zgodovine in pregnati iz domovine, zelo tolaž-ljivo, bodrilno dejstvo.«
„Pri papežu, očetu krščanstva, Slovenci nismo bili pozabljeni. Njegov blagoslov je rosil na narod v trpljenju.”
»Še eno vprašanje. Po vojni sta izšli dve -novi' izdaji slovenskega misala, ena v Celovcu, -druga v Ljubljani. Na oibeh je navedeno vaše ime. Ali ste pri teh -dveh izdajah ikaj spremenili?«
„Naj povem, da se je tam okrog 1949 nudila priložnost, da bi prva izdaja bila doslovno ponatisnjena. Za to se je zavzemala založba Hcrder na Dunaju. K meni v Trstu je prispel njen zastopnik in garantiral odlično izdajo. Toda jaz na to nisem pristal. Dejal sem mu, da bomo v kratkem imeli možnost lastne izdaje pri Mohorjevi družbi
0 Qi motilo, ^“jigovezu ti . 'h deležna
v Celovcu. In tako je res nova Mohorjeva tiskarna najprej natisnila Mali misal (1952), čez nekaj let (1960) pa celotni Rimski misal. Sodim, da je bilo to pravilno, za Mohorjevo družbo pa častno. Tudi je Mohorjeva s tem izvršila del svojega poslanstva, ki ga je prejela od škofa Slomška, da izdaja namreč tudi molitvenike. Sevč sem v drugo izdajo v Celovcu in v tretjo v Ljubljani (1965) vnesel vse liturgične spremembe in novosti, le korektur tokrat nisem opravljal sam. Ljubljanski izdaji sem za uvod dodal samostojno dogmatično razpravo o daritvi sv. maše, besedo na pot pa je tej izdaji napisal sedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik.
»Kaiko je bili sprejet slovenski misal pri slovenskih vernikih, tako pri izobražencih kot pri preprostem ljudstvu?«
„Vprašate me preveč. Nobeno človeško delo ni popolno, tudi slovenski Rhnski misal ne. Bilo pa je od vsega začetka navodilo, od škofa dr. Rožmana, naj bomo .progresivni’, naj pri izdaji misala naredimo ,rajši dva koraka kot enega’. Tudi je škof dr. Rožman hotel, da prevajamo točno, ne glede na ustaljene oblike. Tako je on posebej poudaril, naj se v mašnem kanonu za ,mea culpa’ prevede ,po svoji krivdi’. V poznejših izdajah je prišlo namreč do sprememb, ker se je vtaknil nekdo v Rimu in ker so zaradi ,ljube enotnosti’ ukrenili v Ljubljani drugače. Sicer pa je misal kot tak še vedno slovenska temeljna bogoslužna knjiga, ki vsem dobro mislečim prinaša duhovno korist. Dne 3. maja 1963 mi je že pokojni prošt Benetek poslal pismo,
v katerem pravi: .Kadar vzamem v roke Rimski misal, se vam v duhu zahvalim za to vaše dragoceno delo. Bog bodi obilen plačnik!’ — Podobno misel mi je pred tremi leti sporočil prevzvišeni škof koprski dr. Janez Jenko. Pred dobrim mesecem me je neki primorski duhovnik vprašal, kakšen bo novi slovenski misal. Dejal sem mu, da ne vem, ker nimam več besede. Začudil se je. J*a vendar bi bili presneto na suhem, ako bi ne imeli vašega misala.’ Odvrnil sem mu: .Žrtvoval sem se in storil sem po svojih najboljših močeh. Želim, da bi novi misal bil prvovrsten.’”
Naj bo v bodoče že kakor koli, nihče ne bo mogel preko treh izdaj vašega slovenskega Rimskega misala, ki je vsekakor reprezentančna bogoslužna knjiga slovenskega naroda.	B. L.
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s prejšnje strani) nila po dolgih letih iiz Egipta, kj-er j:e služila tujim -ljudem, med domače gore. V svet je šla tudi zaradi tega, ker jo je Dreja razočaral, -ker ji ni dal tega, kar j;i je tako sladlko -obljubljati; in ko ga zdaj, sreča, se ji on najprej zagnusi, 'toda s -svojimi lepimi besedami o 'krasnem življenju v Gorici in Trstu, o velikem svetu, iki je vendar mnogo bolj zabaven kot ipa trentarska revščina, jo skoraj odtuji spet domači grudi. Ko Cveta -pove Tonču vso svojo preteklost, doživljaje z Drejo in dragimi -moškimi, ga to zaboli, da se v svoji potrtosti poda v skalovje. Matej končno sklene, da bo zapustil -dom, in se -poda v Gorico. Ko hoče Dreja vzeti' Cveto s seboj, ga policija- zapre zaradi prepovedanega prekupčevanja. Matej se Ubije med pečinami, ko beži pred policijo. Matejevo ženo to močno zaboli, po drugi strani pa ji je zdaj odprta pot k staremu Skutniku, Matejevemu stricu. Tonč se sicer v skalah pobije, a se ,1-e še vrne k Cveti.
Dvorana je -bila polna, ljudje pa so‘.sledili z zanimanjem dogodkom na odru.
ŠT. OPŠ PRI ŽENEKU (Poroke)
Na pustni torek smo gledali v farni dvorani veselo in smeha polno igro: »Ubogi samci«. Ker pa je 'bil že zadnji dan -pred pepelnico, zaročencem ni preostalo dragega, kot voiljino- pretrpeti štiridesetdnevni post. Ko smo v farni cerkvi na veliko noč zapeli allelu-jo, so tuidi samci zleteli s prižnice, kar dva na enkrat.
Foltej Miklav iz Lepene pri Železni Kapli, jie našel svojo življenjsko družico Ano Reinwa-ld, po domačem Martinevo iz Banje vesi, in jo peljal v svojo lepo kajžico. Ker je bil Foltej res ubogi samec, bo zdaj srečen in vesel, ko bo -tako pridno in pošteno ženko imel. Zdaj mu ne bo več dolg čas, ker mu Nanej, dela 'kratek čas.
Drugi je Jozej Karicelj, po domačem Ka-ricelnov na Poleni, je šel po svojo izvoljenko Micko Volibank, po domače Kovačevo, tudi v Banji vesi in jo peljal na svoj, dom. Ljudski pregovor pravi: »Ljubezen še gore prestavlja«. Tako se je zgodilo Kovačevi Micki, ki je zapustila lep očetov dom in je šla na dom svojega izvoljenca. Na belo nedeljo popoldne je bila poroka v farni cerkvi. Poročne obrede j,e opravil ženinov stric, g. Karicelj, župnik v Št. Jakobu v Rožu, ki jima je v svoji spretni besedi podal najlepše nauke. Ojset je bila v moderni gostilni pri škofu. Tudi radovednežev ni manjkalo, Iker si je marsikdo želel videti ta mladi in lepi par. Jozej in Micka sta bila dolgoletna cerkvena pevca in vneta -igralca na odru, ki sta nam nudila dostikrat veliko smeha v svojih šaljivih prizorih. Zato se jima prav iz srca zahvaljuje farna družina in želi, da ibi še vnaprej bila taka, da hi jiu ne oviral zakonski jarem. Želimo jima veliko sreče in blagoslova na Kardeljevem domu, saj je ta dom že od nekdaj zaveden, veren in pošten in bi bilo najlepše, da ga -tudi takega ohranita.
Bog vaju živi na mnoga leta!
Kakor rožica na vrtu mladi človek razcveti, ko pa čas tak hitro mine, kanal’ ta cvet se obleti.
Zdaj. pa v vajinih j,e srcih -roža lepa razcvetela, roža zakonske ljtUbezn-i, ki ne bo nikdar zvenela.
Četudi pridejo skušnjave, tu na zemlji še težave, a ljubezni roža draga, tudi lahko vse premaga.
Čuvajta to rožo zlato, da ne pade vama v blato, da bo lepa kot sedaj, vodila vaju v božji raj.
CELOVEC
(Slovenska planinska koča)
Slovensko planinsko društvo Celovec je zgradilo lastno planinsko kočo, 'in sicer na planini Bleščeči pod Komnico. Kočo so slovenski -koroški planinci zgradili že lani, vendar jo zaradi slabega vremena tedaj niso mogli slovesneje predati njenemu namenu. To -bodo sedaj storili z manjšo slovesnostjo 18. .maja. Dne 8. junija ;pa bo glavna otvoritvena svečanost, katere se bodo udeležili tudi številni 'planinci iz Slovenije, in sicer iz Mežice, Celja, Maribora, Kranja, Ljubljane in drugod.
dotna Ut pvo svetu
v nevarni coni izpada; je namreč predpredzadnji im ima 19 točk. Olimpija, ki je sedaj izven nevarnosti ima 23 točk.
NOGOMET:
Ciper — Avstrija 1:2 (0:2)
Na peščenih til eh stadiona v glavnem mestu Cipra v Nikoziji je avstrijska nogometna reprezentanca v povratni tekmi za svetovno prvenstvo 1970 igrala proti Cipru. Kot pričakovano se Avstrijci tako kot mnoga druga moštva niso mogli znajti s peščenim igriščem in so imeli vseskozi težave. Toda 'kljiuib temu je dosti boljša igra Avstrijcev imela uspeh, čeprav morda ne takega, kot smo pričakovali. V prvem polčasu je Willi Kreuiz, ki je tokrat prvič igral v državni reprezentanci, dosegel prvi gol
in s tem vodstvo 1:0. Redi je z glavo zabil žogo drugič v mrežo in tako- je praktično padla že odločitev. Za častni gol se morajo domačini zahvaliti vratarju Harreitherju, ki je v zadnji minuti -dobil nepotreben gol. Avstrijci so igra-li v sledeči -postavi:
Ha-rre-ither, Linhart, Sturmiberger, Ei-'genstiller, Fak, Eisele, Hof II, Flogel, Kreuiz, Buzc-k, Redi.
Iz Nikozije je avstrijsko moštvo odpotovalo v Tel Avi-v, -kjer igra proti Izraelu.
Že pretekli teden so bile na sporedu evropskega nogometa štiri -tekme v okviru -svetovnega prvenstva. Glavno izanimamj-e je vladalo v Glasgovvu, kjer sta igrali Škotska in Zvezna republika- Nemčija-. Nemci -so si z-a to- odločno tekmo- izposodili Schnellin-gerja (AC Milan) -ter Hallerjia (J-uventus Turin), ;ki sta- bila poleg Beckenlbauerja najboljša na-strani Nemcev. Ger-d Miiller je zopet dosegel edini gol za Nemce, in sicer v 38. minuti. Murdotih je štiri minute pred kancem izenačil. Zahodni Nemci imajo potemtakem najboljšo priložnost, da dosežejo nastop v Mehiki.
Za senzacijo j-e poškibela Švica, ki je v Li-zlboni premagala Portugalsko 2:0, kar pomeni velik uspeh za -našo sosedo. Oba gola-jie zalbil Vuilleumier v prvem polčasu. V Atenah sta -se ločili Grčija in Romunija 2:2 neodločeno.
Vzhodna Nemčija, ki jie pred -dvema tednoma igrala proti evropskemu prvaku Italiji neodločeno 2:2, je premagala v Bres-
ti en-u Wallas 2:1. Drugi in odločilni gol je pa-del šele v zadnji minuti.
V skupini sedem, kjer je uv-rščena tudi Avstrija, jie lestvica sledeča:
1.	škotska	3	2	1	0	8:2	5
2.	ZRN	3	2	1	0	4:1	5
3.	Avstrija	4	2	0	2	10:6	4
4.	Ciper	4 0 0 4	2:15 0
#
K alko -sta igrala slovenska nogometna kluba v jugoslovanski nogometni ligi? V nedeljo j-e morala Olimpija (Lj-ublj-ana) na vroča zagrebška tla, igrati je morala s trenutnim državnim prvakom Dinamom (Za-
Šahovski dvoboj v Moskvi
Svetovni šahovski prvak Petrosjian in njegov iizzivale-c Spaski, oba Rusa, sta v ponedeljek, 14. aprila, prvič sedla za šahovnico v velikem dvoboj-u za naslov svetovnega prvaka. Partije bosta igrala tako dolgo, dokler eden od njiju ne bo zbral 12,5 točke. Najboljša šahista na svetu sta povlekla po-teze pred več kot 1300 ljubitelji šaha v moskovskem gledališču. V prvi partiji dvoboja -sta nasprotnika- izbrala sicilijansko obrambo. Po žrebu je imel bele figure v prvi partiji Spaski. Izredno -razburljiva partija se je končala šele v nadaljevanju z zmago Petrosjana.
V nadaljevanjp bojia za svetovno šahovsko prvenstvo- ista Tigran Petrosjain in Boris Spaski igrala druigo in tretjo partijo neodločeno. Svetovni prvak vodi talko ipo treh igrah 2,5 -proti 1,0 točke.
Zimske olimpijske igre največ 10 dni
Novi tehnični -direktor mednarodnega dliiimpiljskeiga odbora Jugoslovan Artur Takač j-e na- tiskovni konferenci v Beogradu ■seznami! inovinarj-e s svojimi dolžnostmi na položaju tehničnega direktorja.
Doslej, so- reorganizirali -dosedanjo adrni-oiistira-oifjio -mednarodnega oliimpij-skega odbora is -sedežem v Lo-usainni. Ukinili so funkcijo -glavnega, tajnika-. Administrativne posle iin odnose 's tiskom bo vodila Francozinja- Momkpie B-erM'eux, dolžnost Arturja Takača, tehničnega -direktorja, pa j-e povezava- MOK (mednarodnega olimpijskega odbora) s posameznimi nacionalnimi odbori, -mednarodnimi športnimi federacijami m -organizacijskimi odbori -zimskih iin let-
Avstrijski nogometaš Redi in ciprski napada-Jec se borita za žogo, pri tem je bil Redi uspešnejši.
S kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Avstrijo in Ciprom. Tekma se je končala z zasluženo zmago Avstrije 2:1 (1:0). Kot vidimo na sliki, je imel ciprski vratar Alkiviadis še srečo, kajti žoga je letela le za par centimetrov mimo njegovih vrat.
grob). Olimpija, ki ni imela -nič -zgubiti, se je držala odlično. Zagrebčani so mislili, da b-o-do z lahkoto zmagali, a so se ušteli. Tekma se jie končala na splošno razočaranje 8000 gledalcev 1:1 (polčas 1:0 za Olimpijo). To velja z-a velik uspeh ljubljanskega moštva. Maribor -pa je imel -doma v gosteh m-oištvo Zagreba. Igrali so p-ra-v tako neodločeno 0:0. Za Maribor j-e to prav neugoden rezultat, -saj -se še zmerom nahaja
.......v,J
V Gibraltarju sta se pred kratkim pore čila Beatle fo-hn Lennon in Japonka YoL Ono. Predno sta se novo-poročenca vrnil8 v London, sta obiskala še Dunaj, Amstef dam in Pariz.
Pred svojim odhodom iz Gibraltarja st3 z veselimi obrazi povedala navzočim novi nar jem, da sta neizmerno srečna v zakofl ski zvezi: »Naj vedo vsi, da sva srečna, kti se ljubiva«.
nih olimpijskih -iger. S tern so ustvarjen' lepše moižnos-ti -za -naposrednejše sti-ke MOi z nacionalnimi odbori, zlasti pa s -tisti-it-država-mi, ki. najbolj potreb ujejo pomoč.
V Lousanmii -so -našli u-godno rešitev -tud za -zimske olimpijske igre; te bi s-e skrčil' na največ desetdnevno- -tekmovanje, -kal do-s-lej ni bilo v praksi. Taikač se j-e o svoj-eD1 nadaljnjem delu sporazumel s predsednikom MOK Averyjem Bmindageom.
KULTURNA REVOLUCIJA
NA KITAJSKEM
Lansko leto so pretresle evropsko j-a' nost novice o revoluciji na Kitajskem. Pred vsem to, da so uničevali stare kulturne dira go-cenosti. Zato je ta revolucija, dobila pri' devek kulturna. Kitajski štu-denti -so se be rili proti -navideznemu in plitvemu ko-m-ufl-i' zrnu, ki so ga oznanjal starejši. Prvotno p3 je šlo za uveljavljanje mladine v j-av-nd1 organih. Znano je, da komunizem, kot naj' bolj demokratična struja, ne trpi kritiki' Zato je morala mladina najti pot v kom-11' nizam, da j-e lahko- pospešila proces m0-derniza-cije. Kaj pa je storil Mao? Poslal je študente na podeželje, da bi tam spoznali konstruktivni značaj komunizma-...
L. Ganghofer	45
Samostanski
lovpr
Gibka j-e sklenila roke in vtem ko so se ji solze udirale po licih, je zmolila tiho molitev.
»Kaj deš?« je spregovoril Hajmo. »Al-i je ne bi takoj -postavil nad vrata? Veš, bo budno čul-a nad najino hišo, ta prav gotovo!«
Zavalil je klad-o ob -zi-d in ko je pos-tavljal -podobo v vdolbino, je Gitka stekla proč; iskala je in -iskala, a je našla samo zvenele cvetice. Tedaj j-e ugledala spenjajoči se zimzelen, ki se je ob dvoriščnih vratih vil okoli debla starega bresta. Natrgala j-e nekaj vitic iin Hajmo je opletel -z njimi vznožje podobe.
Potem sta se odmaknila od vrat in se zagledala v -podobo.
»-Gitka-,« jie spregovoril Hajmo, »vsako leto ji bova nabrala prvih pomladnih rož, jeli?«
»In naj lepših,« jie -dodalla Gitka-. Segla sta -si -v roke.
Čez čas je dejali Hajlmo: »Pojdiva, poiskati morava oba gospoda! Moj Bog, draga, le to m-i povej, :kdko- jima bova poplačala toliko- dobrote?«
»Kajine?« je izašqpetala Gitka. Boljšega odgovora ni vedela.
Šla. sta počasi med živimi mejami. Priviti sta se -morala tesno drug ob drugega, za-ka-j steza j,e bila oizka. Niti besedice nista spregovorila; ali venomer -sta se spogledovala in si nasmihala -ter šla dalje.
*
Goisipod Henrik je dobro prerokovali, čez štiri te-dne se je novi logar poročil. Oče Teofill (Bogoljub), kaikor se je po zadnjih, za-n-j, tako usodmo-veselih dogodkih prekrstil p alt er Dezert, je sklenil mlademu -paru roke; pri -blagoslovu se mu je od radbstne vzhičenosti tako tresel gla-s, da mu je pohajali pri vsaki besedi. Gi-tkine oči, ki je z njimi zrla duhovnika, -so se svetile v solzah. Od snoči je vedela, da je bil nj-en oče, ki mu je -bila dolžna svojo srečo.
Cerkev je bila polna do -zadnjega kotička. Spredaj, v gosposkih stolih je ob gospodu Henrik-u klečal valpet, -ki mu je lice -čudno podrge-tavalo. Sukal si je debele brke in j-e venomer škilil proti gospo-du Henriku. Zaradi Hajimov-e po-ro-ke z Volfratovo sestro se mu j-e posvetilo v glavi.
Ko je bil obred končan, so vsi čestitali mladima poročencema. Le Zefe in Vol-frata ni bilo videti nikjer.
Med za-dnjimi j-e čestital -gospod šlute-man. Priklonil se je pred zardelo nevesto in segel Hajrnu v roko. »Pa dosti sreče v življenju, go-spod logar! A nekaj, bi vam
• raid v dobrem svetoval: lagati, -gospod logar, laga-ti se odvadite!«
»Gospod valpet!« j-e zajecljali Hajmo. »Kako to menite?«
Že dobro, že dobro! Vem, ka-r vem!«
S po-n-oano dvignjeno glavo je odko-račil go-sipod šluteman iz cerkve. Sicer je biil povabljen na -svatbo- tu-di on, a jie hotel prej po-gledati še v svojo pisarno. Ko je stopil v sa-mo-stain, so se pri cerkvi oglasili lovski ro-gov-i, ki so bučno -pozdravili mladi zakonski par.
Gospo-d Šluteman je našel v -svoji čakalnici le malo ljudi, ki j-ih je -na hitro odpravil. Že je kainil zapustiti valpti jo, -ko je pritekel še -nekdo z ropotajočimi koraki.
»Gospod valpet! Gospod valpet!«
Ob tem gla-s-u je gospod šluteman napel ušesa. »Kaj? In tudi ta si še upa k meni?« Namrščil je obrvi in se oprl s -pestm-i ob bok, ko je zagledal pred seboj, resnično paznika Pol-cerja.
Volfrat j-e ob-sta-l med vrati -iin -se z eno roko oprl na podboj, zasopel od hitre hoje, obraz ves v znoj|u in -solzah, smejoč se in ihteč.
»Kakšne norčije naj, bodo zopet to?« je zagrmel gospod Šluteman. »Morda hočemo spet valpta vleči za nos? čakaj malo, pokažem ti. ..«
Dalje go-spod Šluteman s svojimi grožnjami -ni -prišel, zakaj, Volfrat, ki menda valpta niti cul ni, j-e ihtel in se -smejal: »Gospod valpet! Gospod valpet! Pri priči
sezite po- rojstni knjigi in zapišite vanjfl> otroka smo dobili,, deklico, -gospod valpet-deklico, modre očke ima in cvetno bele ko-drčke, i-n Marijiica -naj ji bo ime, Polce! Marij-ica! Pišite, gospod valpet, pišite, m0' ram hiteti k župniku ... «
In s-teke-l j|e, smejoč -se, ihteč in zasopel-Go-spod šluteman j-e stali razkoračen vedno- na i-s-tem mes-t-u in -tišča-l pesti boke. »Seveda!« je godel. »Seveda, vednc otroke, vedno otroke, samo da ne zma-nj' ka- teh paglavcev na svetu! A počakaj! 3e mi prideš -pred oči! Potem boš spoznal, da sem se samo enkra-t dal speljati na led!* Zakrilil je z rokama pod -strop. »Ooo! Lj-ud' je -so vendar grdi stvori!« Jezno je potegni za zvonec. Birič je -stopil v izbo.
»-Pojdi v kuhinjo- in h kletarju, na-j l\ naložijo košaro- jedi in -dajo vrč vina, zaned vse -dol pazniku Pol-cerj-u in mu povej: T° mu pošiljam jalz -za krstno veziio, falotu!*
Z napiihnj-enimii -lici je -stopil -goispod Šl,l)' temam k omari, vzel iz nje v -svinjsko usnjc u vezano rojstno- knjiiigo, jo- odprl, god-rnj3' je pomočil gosje pero v -črnilo in zapisal'
»26. ‘kolzop-rska, a. -d.11338, se je paznik13 Volfram Polcerjiu rodila deklica, ime ji je Marijiica.«
-»Punkmm!« je -dejal gospod ,šl'Utetna|1, in otreis-el pero.
Skoizi -oldlprto okno je prihajalo v radostno- vriskanj-e veselih -s-vatov in bučU* -glasovi lovskih ro-go-v.
Konec
FREDERIK BOUTET:
Obletnica s klofuto
Odlbila je sedma. V kuhinji je služkinja nadzorovala! pečenje piščanca. V obednici je Matilda razmeščala cvetice na pagmjeni mizi. Bilo je pogrnjeno samo za dvojico. Pečeni piščanec in cvetice so 'bile donesek k praznovanju pete obletnice, odkar se jie Matilda poročila z arhitektom Lebra-zierom.
Ta mala slavnost se je na enak način ponavljala vsako lleto iln Lebrazier bi jo bil z ne vol jo pogrešali. Kakor vsaiko leto vstopi tudi letos v isdbo, obilen, svež, zelo bledega obraza in obrit, kakor je pač moda; lasje, ki so že bolj redki ob sencih, so dolgi in nazaj- počesani, zakaj tako jih nosijo umetniki; Deilal se bo, kakor da ne ve nič o današnji obletnici, nato se bo nekoliko zdrznil od začudenja, dvignil svoje velike obrvi, ,ki so črne in košate kaikor brki, nato poreče s prizanesljivim nasmeškom: »Ah, da ... obletnica najine poroke ... Zljubilo se ti je proslave ... otročje zares... No, končno pa je namen dober.«
Svečanosten, kaikor je bil vedno, ljubezniv, ka-r je bili redkokdaj, bo pritisnil rahel poljub na Matildiino lice. Nič jii ne bo prinesel v dar, zakaj resni možje, kakor je on, ne morejo misliti na take malenkosti; nato bo sedel k mizi. Pojedla bosta piščanca, izpraznila pol steklenice šumečega vina in pustila poli kozarca za služkinjo. S prizanesljivostjo, ki jo kažemo do otroka, jo bo Leibrazier povabil v kino. Ob povratku bo, če j,e treba, tudi galanten ... —
Med razmeščanjem cvetlic je Matilda raz-
Milka Hartman:
Božja beseda
Zemlja, kaj utripa srce plaho v grudih tvojih? Veš, da vsa in z vsem v rokah si mojih?!
Vi
mogočneži, ki strašite z atomi — veste li, da roka moja vašo silo zlomi?!
ntišljaila o- tem sporedu s tako razdraženimi živci, da ji je hotelo biti kar slabo.
Bila je to mlada, suha, ne prelepa gospa, toda privlačna zaradi svojih velikih sivih oči in svojega skoraj boječega kreta-nja.
Končala je. Miza je bila okrašena in Matilda je gledala svoje delo s komaj zatajevano jezo.
S kakšnim vesel jem bi bila pripravljala vse to za moža, ki bi ga imela rada ...! Zakaj je vzela — Lebraziera? — se je vpraševala z obžalovanjem. Privolila je v ta zakon, ker ni ljubila nikogar, ker je Lebra-zier ugajal njenim sorodnikom in ker je v naših časih tako težko najti moža za gospodično brez dote. Ni pa pomislila, kakšno bo njeno življenje ob boku moža, ki ga je jemala s tako ravnodušnostjo.
Sicer pa je bilo njuno življenje preceji klavrno. Lebrazier je bil poln upanja in prepričan, da prekaša v svoji stroki vse svoje tovariše. Njegov zaslužek ni bil obilen, Poleg tega pa je bil pretirano skop -za vse, ka-r se ni tikalo njegovih osebnih želj in ^a-zvad. Smatrajoč sebe za zapostavlj enega, J'e postavljal vedno bolj siten in pri svojih
FR. MILČINSKI:
V Butalah sejejo sol
Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati. Zato pa so sklenili, da bodo sol Pridelovali sami doma.
Pa so spomladi vsak okoli svoje koče po-$ejali sol, da jo bo gospodinja imela kar Pri rokah kakor petršiJjiček.
In potem je padal dež in je sijalo sonce, pmalu je pognalo mlado zelenje. Pa kar le Pognalo, so bile same koprive in nič drugega.
Pa so Butalci gledali in so jemali lističe 1)9 jezik: pošteno jih je opeklo. Zadovoljni 50 dejali:
»Ajsa! Mlada je sol — že zdaj, je tako r>stra. Kako bo šele slama, kadar dozori!«
neprestanih tožbah je uporahljal nasproti ženi nevljudne besede:
»Ne maram ti ničesar Očitati, toda mož, kakršen sem jaz, bi bil z lahkoto dobil bogato ženo ... Kdor je tako nesebičen, kaikor sem jaz, je bedast... Velike reči bi bil dosegel, če bi mi bila žena prinesla denar lin zveze ...«
Takim tožbam je navadno sledil sovražen molk. Mirno in navidezno vdano je Matilda poslušala in dvignila oči od 'krožnika ali od dela .. . Toda skrivaj je opazovala moža... Vse na njem jo je jezilo, je 'bilo zoprno. Oipaizdila pa je, da je ugodila oibčutku, da bi pojačiia v seti tiho sovraštvo. Želja po maščevanju se je v njej neprestano razvijala, zadobivalla vedno jasnejšo obliko im postala včasih nepremagljiva jpotreba, da je morala iti iz sobe, sicer bi ibila vzrojila.
#
Matilda, ki je ravnokar porazmestila cvetlice po mizi, se je nenadoma zdrznila... Zaslišala je vtikanje ključa v ključavnico, nato težak korak; vrata v ofoednico so se odprla.
Lebrazier je vstopil po svoji navadi s svečanim in -dostojanstvenim korakom, toda njegovo- obličje je izražalo neko- nenavadno razburjenje, ki ga -ni Matilda na njem nikoli videla.
Pogle-dal je na mizo, videl cvetlice, dvignil obrvi in pričel:
»Ah, da, obletnica ...!« Toda prekinil se je, ker se ni mogel več zatajevati.
»Koinčno- imam naročilo od vlade!« je vzkliknil ponosno-. »Končno so -mi izkazali pravico... Sreča se mi je nasmehnila... Na stoti-solče zaslužka v bodočnosti ... Im -gotovo pri-de tudi odlikovanje ... Skratka: uspeh za uspehom . . . Končno so mi izkazali pravico... Sreča moja.«
Govoril je »m-oja« sreča, ne »naša« sreča ... Ta malenkostma- okolnost je Matildo zadela -kakor -udarec s ipes-tjo. Lebrazier pred njo, prevzet od slavohlepja, zmagoslaven, s sivo-jp bledo poltjo, s sv-o-jami velikimi -oiomi ... s svojimi okroglimi in polnimi lici...
Matilda se- mu j-e približala.
»Ah! srdča se -ti je -nasmehnila!... « V tren-utku je dvignila laket, spustila svojo majhno- roko na tolsto moževo lice.
FR. MILČINSKI:
Gospod in
Ko- je Gospod še hodil po svetu in ga je spremljal sveti Pet-er, -se je zgodilo, ravno sta šla čez most, da se je z neiba osula toča. Nekaj; 'trenutkov — in vse žito na polju je bilo pobito. Do -koder je neslo oko, povsod samo stmišče.
Peter je zmajal z glavo in je -rekel: »Gospod, ali j-e prav, da vse vprek kaznuješ, -dobre ljudi, i-n nemarne?«
Gospod je bil 'kar tiho.
Peter pa si j-e mislil: »Če bi jaz bil Gospod, jiaz bi driigače vladal svet.« Ta misel mu -ni -šla iz -gla-ve. In -ko sta se bližala vasi, je -rekel: »Gospod, povej mi, ali se še nisi naveličal biti Bog? Vidiš, jaz sem že davno sit, -da sem -sveti- Peter!«
Gospod je videl Petrove misli, dkrog usten mu j-e legel -smeh im je rekel:
»Ali hočeš, da- menjava za današnji dan im bom jaz sveti Peter, ti pa Bog?«
Peter je vesel -pritrdil.
I-n -sta šla v vas. Pri prvi hiši sta se ustavila- im, ker -sta -bila še na tešče, sta -prosila zaj-t-rka. Gospodinja j-e ravnokar iz peči jemala pogačo, pa je -dala vsakemu -kos.
Gresta naprej- -po ulici, jesta pogačo, pa jima pride naproti -deklina; -prijazno jima pokima, še -lepše ju pozdravi.
Peter se pošali in jo vpraša: »Deklina, kje pa je tvoj zajtrk?«
»Ha,« se mu na-s-mej-e deklina, »moj- zajL t-rk je še v božjih rokah!«
Gospod stopi k sv. Petru in ga -tiho opomini:
»Ali nisi culi, da je nj-en zajtrk v božjih rokah? Zdaj si ti Bog, ti ji moraš dati svoji kos pogače.«
Peter je milo -pogledal belo pogačo v svojih rokah, pa ni bilo drugače, dal jo j-e deklini. Žalosten in tih je stopal za Gospodom in namesto- pogače j-e' požiral sline.
Nebo se je -zvedrilo, pot jiu je peljala zo-
» Končno!« ... — je rekla zmagoslavno. »Tako -silno sem si tega želela!«
Lebrazier je obstal, kaikor da bi treščilo vanj.
»Kaj naj -to pomeni?« j-e rekel in se prijel za udarjeno lice.
»Kaj to -pomeni?!« ... »Pomeni, da grem od tebe,« je Matilda vpila. »Tvoja sreča je dosežena im jaz grem! Ne morem več prenašati!... Pravico so ti izkazali?... Da! .. . A -tudi j,az sem ti jo izkazala, pravico! ... Lahko moč; le jej si svoje pi-šče!...«
Usmerila je -korak proti vratom. Mož se je pognal za njo in jo pridržal. V svojem raizibu-rjenju ni Matilda prej občutila strahu, v tem hipu pa ga je občutila. Ali jo bo mož -sedaj, ubil? Toda pred seboj j-e videla obličje, kakršnega ni še videla na njem. Bilo- j-e to začudeno, razočarano obličje, kakor obličje nekoga, ki ne -razume, kaj se godi okrog njega.
»Matilda!« j,e vpil. »Kaj sem ti vendar naredil? Nočem, da greš od mene!... Saj te ljubim, -rad te imam, ti, moja mala ... Saj veš ... Tvoj Ludvik sem ... Ubožica, razburila si se im ti je prevzelo živce... Povedal sem ti o svoji sreči brez ozira, nenadoma, i-n to te j-e pretreslo ... Ti, tako-dobra, -pa si me oklofutala? — Bil je to samo izbruh hipne besnosti... Pomiri se, draga! Videla boš, kako bova srečna ... vse tvoje žeil-je izpolnim... -ta-ko srečna bova oba ...«
Matilda bi -ne bila mogla povedati, ali je bil o-n iskren, ko j-e govoril, ali pa je bil to samo nenadni izbruh živcev. Toda njegov strah, da bi jo izgubil je bil iskren. Imel jo j-e rad, o tem je bila zdaj uverje-na. In življenje -po sreči, ki j-u je doletela, ob stra-ni m-oža, o katerem j-e sedaj vedela, kako mora z njim ravnati, se ji je zdelo mogoče, celo prijetno.
»Pojdiva, -dragica, sediva za mizo! Jejva piščanca, pijva šampanjca! Povedali ti bom vse natančno. Napravila si bova načrt za bodočnost. Današnja obletnica po-roike bo res prava!«
Ni bil več dostojanstven i-n molčeč ... Nasmešek -dobričine mu je razsvetljeval obličje.
Matilda se je večkrat ozrla na široko lice svojega moža, 'kjer so -se -poznali rdeči znaki njenih -petih prstov, pa je pomislila:
»Zakaj- -ga nisem že -poprej oklofutala?!«
(Prevedel Ivan Vouk)
sveti Peter
pet prek potoka in ko sta bila sredi vode, -pravi Gospod:
»Peter, v-zdig-ni svoji -prst!«
Peter je komaj to -storil, in že prile-ti roj čebel, se obesi Petru na prst in ena ga piči. Peter v nev-olj-i otrese ves roj v -potok.
Gospod se rahlo -nasmeje in reče: »Peter, Peter, hud Bog si. Ena edina čebela te je pičila, — a-l-i j-e pra-v, -da si končal v-es roj?«
Petra je bilo sram in ni znal odgovora.
Tako sta prišla prek širokega pašnika. Pastirica je -tja 'balš prignala -goske, še jih je preštela, potem se j-e obrnila, da gre domov.
Gospod jo vpraša: »Ali ne boš pazila na gos-i?«
Pastirica odgovori: »O, -danes se mi mudi nazaj, moram materi streči! Bolni leže im -nimajo drugega kakor mene. M-i bo že ljubi Bog pazil na -goske!«
Go-sipo-d pravi Petru: »Čuješ, danes gre 'tebi čuvanje -gosk!«
Obstala sta oba na pašniku. Sonce je pripekalo, -goske pa žive kakor Semit. Pdjale so se -po pašniku semkaj in tjakaj- in hotele uhajati proti domu. Ubogi Peter se je lovil za n-jiimi, mahal j-e, in jih vračal; ne trenutka ni -imel miru. Gospod pa je sedel v hlad-n-i senci in ga gledal.
Slednjič -se j-e -somce umaknilo za gore, pastirica je prišla po gosi in Peter se je truden -zleknil pod hrast. Bridko je potožil Go-spodu i-n rekel:
»Dovolj m-i je, -nočem več biti Bog!«
Gospod pa pravi: »Peter, -počakati moraš do -polnoči, -ta-ko sva se zmenila.«
Vzdigneta se in gresta naprej. Bila je noč, ko- -prideta v mesto. Stopita v -krčmo in vprašata zastran prenočišča. Krčmar jima ga obljubi, -sedeta za mizo in Gospod naroči kruha in vina.
Peter je bil truden in lačen, dobro m-u je
ANTON MEDVED:
spomlad
Na hribu imena nezabnega: Žale, kako je precvitala tukaj pomlad in hladne vodice so tu šepetale in cvetju in travi delale hlad!
In v travi so cveli rumeni jeguljčki, poklanjali zvončki jim drobne glave; in v zraku so plavali drobni metuljčki, čebele po cvetu letale brenče.
Iz trave je vsake, iz vsakega lista dehtelo življenje v pomlajeni svet; pozdravljala pesem je stvarstvo prečista, ki ptičev jo zbor popeval je vnet.
Iz cvetja sem pletel kite milobne in vezal jih s slakom, rastočim iz njiv, krasil spomenike sem z njimi nagrobne med nemimi mrtveci radosten, živ.
del -počitek i-n dišal mu j-e božji dar. Pa je komaj, prvi- grižljaj spravil vaise, -ko se od-pro vrata in v krčmo stopi nočni stražar.
Gospod ga vpraša: »Nočni stražar, -ti tukaj? Kdo pa namesto tebe čuva?«
»E-ji,« pravi oni, »do polnoči naj lj-u-bi Bog -to opravlja-, -po -polnoči -bom pa jaz.«
Peter se j;e -potuhnil in ni maral nič slišati-, ali Gospod ga je rahlo- -dregnil im spomnil, da je Bogi im da bo mora-l do polnoči ogenj čuvati in tatove -preganjati -po -mestu. Peter j-e čemeren vstali in šel.
Ko se je po -polnoči vm-il, je Gospod že ,-sladko sipal. Peter je kakor snop padel -na posteljo, oddehnil se je -tako glasno, da je -zbudi! Goispoda, in še je vzdihnil:
»Boigme, rajši sem le Peter kako-r Bog!«
R. HLAVATV:
ICako- {c dat žUtalim kawt
Ko j-e gospod Bog imel v svojem zverinjaku še vse živali skupaj, so -bile vse ene barve. Nekega dne spozna Bog, da ne morejo živeti vse živali v enem kraju, i-n jih sklene razposlati v različne kraj-e s-ve-ta.
Da se bodo razlikovale tudi po barvi, je odločil, da bo dal vsaki živali tisto barvo, s katero se bo najlaže skrila v kraju, kjer bo živela:
Levu, ki ži-vi v rumeni, od sonca požgani puščavi, j-e dal rumeno barvo. Medvedu, ki živi v temnih -gozdovih in -temnem lubju, je dal rjavo barvo, njegovemu bratu, ki živi v večnem snegu in ledu, pa bel kožuh. Ribam, ki žive v modrem morju, je dal modrikasto barvo. Živali pa, ki si kopljejo luknje v črn-o zemljo, je odel v črne kožuščke.
Ostal j-e še osel, skromen in dobrodušen. Bog je osla pomilovalno pogledal in odločil, naj živi na Krasu, kjer je le sivo in golo kamenje. Zato -mu je dal sivo dla.ko.
dohrs oolfo
Pastirska modrost
Jaka: -»Miha, povej, kateri pastir ima bolj prav, tisti, ki živino iz žita goni, ali tisti, ki je ne?«
Miha: »Veš, da tisti, ki jo iz žita zažene.«
Jaka: »Na-k!«
Miha: »Zakaj nak?«
Jaka: »Tisti, ki je ne goni ven, ima zato bolj -prav, ker jo tako pridno pase, da v žito sploh ne pride.«
Bolje bi bilo
Mož: »Britje zjutraj- me tako osveži, da se takoj pomla-di-m za deset let.«
Žena: »Dragi, ali se ne bi rajši zvečer obril?«
Zdravniški nasvet
Žena: »Gospod doktor, kako bi mogla odvaditi svojega moža, da ne bi več zahajal v klet po vino?«
Zdravnik: »Prenesite vino iz kleti na podstrešje!«
Poljudna znanost. — Stara Mica je šla poslušat predavanje o škodljivosti alkohola. Doma je pa rekla sosedovi Jeri: »Veš, moški so pa res neumni, ker si kvarijo zdravje z alkoholom, ko je pa toliko dobrega bri-novca in -tropinovca na svetu!«
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 27. 4.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. 4.: 14.15 Informacije. Za našo vas. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 29. 4.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Mali ansambli. športni mozaik. — SREDA, 30. 4.: 14.15 Informacije, 5 minut za gospodarstvo. Ura pesmi. Kulturna panorama. — ČETRTEK, 1. 5.: 7.00 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PETEK, 2. 5.: 14.15 Informacije. Iz ljudstva za ljudstvo (M. Košutnik o Lesičjaku. Na obisku pri organistu štrneju Habjanu v Rozeku). — SOBOTA, 3. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 26. aprila: 15.40 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.00 Za mladino od II. leta naprej: Bumerang — 16.25 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 16.55 Za družino: Potovanje po Evropi — 17.10 Klub starih: Sestanek za tiste, ki so ostali mladi — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Kapetan Smoky; lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Evrovrzija iz Wiesbadna: Nekdo bo zmagal (v barvah) — 22.00 športni žumal — 22.30 Čas v sliki — 22.40 Naš nočni program: Hudičeva brigada; film iz življenja na Divjem zahodu, nato konec oddaje.
NEDELJA, 27. aprila: 16.15 Za otroke od 6. leta naprej: Cappuccetto — 16.40 Za mladino od 11. leta
naprej: Otoki v morju — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Brez nagobčnika — 18.00 D moje knjižnice: Karl Heinrich Wagerl bere svojo zgodbo Birikoštno potovanje — 18.25 Kapetan Smoky; lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.30 S skritim fotografskim aparatom — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času 20.15 Nepriznani genij — 21.25 Johann Sebastian Bach — 22.00 čas v sliki.
PONEDELJEK, 28. aprila: 18.00 Denar in življenje (7. nadaljevanje) — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Družina Feuerstein — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Komisar — 21.15 Poštni predal 7000 - 21.25 Šport - 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Posebno za vas: Slalom in konec oddaje.
TOREK, 29. aprila: 18.00 Walter in Connie -
18.20	Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Jorg Preda potuje okoli sveta (8. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20. 06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Nič me ne spravi iz ravnotežja — 21.00 Ura bogov — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja in konec oddaje.
SREDA, 30. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gozdarski pojmi in bolezenske slike — 11.00 Program za delavce — 11.00 Šport — 12.00 77-Sunset strip — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Potovanje z ovirami — 17.10 Za mladino od 11. leta naprej: Lassie — 17.35 Kdo dela z nami? — 18.00 Tečaj francoskega jezika: En francais — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja
za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Pečeni krompir zraven, televizijska igra — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Tretja dimenzija, kriminalni film in konec oddaje.
ČETRTEK, 1. maja: 17.25 Za mladino od II. leta naprej: Kanadska pomlad — 17.50 Flipper — 18.15 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.20 Za družino: Med Zemljo, Marsom in vesoljem — 19.05 Od zabavnega do po-pranega (5. nadaljevanje) — 19.25 Pregled programa — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 26.15 Kadar cvetijo vijolice — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Bela ptica Bog in konec oddaje.
PETEK, 2. maja: 10.00 Televizija v šoli: Plemenite živali: dresura po želji — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi - 11.00 Program za delavce: železničar — 18.00 Mi Lungaučani — Pongaučani —
18.20	Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Zajezni nasip (8. nadaljevanje) —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama
—	20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Ana Bock-ler; zgodba o izgubljenem otroku — 21.45 Časovni dogodki — 22.45 Čas v sliki — konce oddaje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 26. aprila: 9.35 TV' v šoli - 14.50 Wembley: Nogometni finale za angleški pokal — 17.35 France Bevk: Črni bratje — mladinska igra
—	18.15 Koncert pod lipo — ansambel Mihe Dovžana — 18.45 Jugoslovanska revolucija — filmska serija — 19.15 Koraki v svobodo — prenos iz Velenja - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3—2—1 — 20.35 Fran Žižek: Napravite mi to deželo nemško — H. del — 21.45 Nastop invalidskega
zbora — 22.00 Filmska burleska — 22.15 Maščevalci — serijski film — 23.05 TV kažipot — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 27. aprila: Kmetijska oddaja v madžarščini — Po domače z ansamblom Boruta Lesjaka in Jožeta Krežeta — Kmetijska oddaja — Propagandna odaja — Prenos proslave iz Velenja — Otroška matineja — TV kažipot — Športno popoldne in ponovitve — 18.15 Celovečerni film — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.00 TVD.
PONEDELJEK, 28. aprila: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Ruščina — ponovitev — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Tiktak — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra — 18.30 Zdravstvena oddaja
—	18-50 Godala v ritmu — 19.20 Kalejdoskop — 19,45 Cikcak - 20.00 TVD 20.30 3-2-1 - 20.35 TV drama - Glasbena oddaja - Francoščina - ponovitev — Poročila.
TOREK, 29. aprila: 9.35 TV v Šoli - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Po sledeh napredka
—	18.40 Vokalno instrumentalni solisti — 19.05 Na sedmi stezi - 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3—2—1 — 20.35 Celovečerni film — Veliki mojstri
—	Poročila.
SREDA, 30. aprila: 9.35 TV v šoli - 17.15 Madžarski TV pregled — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Francoščina — 18.45 Poljudno znanstveni film
—	19.15 Po izbiri — glasbena oddaja — 19.45 Cikcak
—	20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje — 21.35 Dokumentarni film.
<
Z
—I
<
LU
g
£X
O
>
Q
<
GO
Q
D
Z
O
Ou
0
8Z)
1
<
M
GO
Ul
VI
O
Ou
mešalec za I beton
kompleten z motorjem
za 220 ali 380 V, s prevesnim kolesom in mešalnim sodom
I
N
1 samokolnica
100-litrska, enovito (brezšivno) korito, trajni ležaj, z
jamstvom oboje le za
KAUFHOF
VELETRGOVINA
VALENTIN In ANGELA

PLIBERK - LIBIJCE tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
Kako je s samopostrežnimi trgovinami v Avstriji
V trgovini na drobno je opazen vse večji razvoj trgovin s samopostrežbo kupcev. Kako je s tem v Avstriji, je nedavno poročal graški dnevnik »Tagesipost«. Pred desetimi leti (1958) je bilo v vsej Avstriji 60 samopostrežnih trgovin, in je en tak obrat odpadel poprečno na 117.000 prebivalcev; iz tega sledi, da tudi večja mesta niso imela niti ene samopostrežne trgovine. Konec lanskega leta pa je število samopostrežnic doseglo 5399, tako da odpade ena samopostrežna trgovina že na vsakih 1350 prebivalcev. Vendar potniki z juga tega toliko ne opazijo. Število samopostrežnic je namreč največ v zahodnih avstrijskih deželah, kjier je Iboigastvo velčj-e. Največ jih je na Pre-darlskem, namreč že nad 40 odstotkov vseh trgovin z živili. Najbolj nazadnjaški v tem pogledu so očitno Dunajčani, kjer je med trgovinami z živili le 5,2 odstotka trgovin s samopostrežbo.
SOVJETI NAVEZALI STIKE
Z BIAFRO
»Financial Times« poroča,, da je sovjetska diplomacija navezala stike z Biafro, 'ki je v odprtem boju z zvezno Nigerijo za neodvisnost. Rusi naj bi bili izrazili svojo pri' pravljanost, da bi posredovali pri vladi v Lagosu, ki naj bi priznala neodvisnost Biafre vsaj v določenih mejah. Biafra bi lahko vzdrževala tudi mednarodne stike. V Organizaciji združenih narodov maji bi zavzela podoben položaj, kakor Ukrajina, 'ki ima v OZN svoj sedež. Zdi se, da je vlada zvezne Nigerije sovjetsko 'posredovanje odbila.
Darujte za tiskovni sklad!
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh vrst: češplje, slive in jago-dičje kakor tudi vinske trte oddaja po zelo znižani ceni domača sadna drevesnica.
Ing. MARKO POLZER
pd. LAZA R
ŠT. VID V PODJUNI
haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva m oglasnega oddeli^ 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10 - šil, letno 100 - ŠU. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25- šfr., za Angl J 3,- f. sterl., za Jugoslavijo 60,- N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Ja»* Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja r Celovcu, Viktringer Ring 26.
.