Leto VII. - 9. VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 5. 1960
POTA
SODOBNEGA PISANJA
Slovensko literarno zgodovino oblikujejo generacije, ki so včasih hodile vzporedno z rastjo narodne kulture, pogosto pa so morale kreniti svojo pot in nakazati, pojasniti ali razkrinkati, kar je nosil čas, ki je bil pred durmi. Bilo je več trenj, kriz in nesoglasij kot pa je bilo mirnih dob, ko je vrtnar mogel gojiti lepo umetnost v svojem vrtu mirodolstva.
Revolucionarni časi so prinašali konflikte. Segali so na globoko in zadajali globoke rane. Prišli so trenutki, ko je moral umetnik kloniti, vendar se je spet in spet dogajalo, da se je ponižani dvignil in zmagal; mutec je spregovoril, slepec zagledal dan novega sonca. Včasih so ti trenutki obiskanja trajali samo hip, le nekaj več ko eno kratko umetnikovo življenje, toda dali so dobi svoje ime, svoj izraz — življenju so izoblikovali pravo vsebino.
Revolucionarni dogodki so navadno kratki, njihova gesla o novi svobodi in lepoti so bučna, mnogo povedo in čim več je v njih zvena, tem manj je iskrenosti, pristnosti resnice. Med resnico in službo resnici zazija kmalu prepad in tisti, ki se boje pogledati v prepad, se vzpenjajo na prižnice in grme od tam besede obljub in zmage: prepadov ni...
Komaj so zakrili prvi prepad, zazijajo drugi, še temnejši in groznejši. Na oni strani je lik pravega človeka, je jasnost prave svobode -— onstran je lik Lepe Vide. Dosedaj je o njej napisal najlepšo pesem samo eden — Ivan Cankar. Bili so, ki so mislili, da smo že mimo nje,, da je njena bolest in prelest že pod rušo. Toda vedno in vedno se vrača in terja himno ljubezni.
In umetnik je šel za njenim klicem in — se vrnil..., pravi pesem. Toda ne bi se vračal, če bi bil svetu, slovenstvu dan samo en umetnik. Hotel je biti edini, a ni vzdržal, se vrnil in napel znova svoje strune: začela se je nova pesem o resnici, ljubezni in svobodi. Vsak dan se začenja zjutraj z novim vzhodom sonca.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Literarni odsek
Drugi kulturni večer v soboto 21. maja ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital
SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V DOMOVINI Predaval bo Ruda Jurčec.
Prosimo za točnost, ker je takoj za našim večerom še druga prireditev v istem salonu!
“Fant je videl rožo čudo-tvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko, vzdramil se je in šel na pot. . . On jo bo našel, on med nam; vsemi, ker so vedra njegova lica in ker so čiste njegove oči. O bratje, z vedrim licem, s čistim očesom na pot. . . roka božja bo odprla srce in v srcu bo roža čudc-tvorna... Ali dodeljena bo tudi meni, bratje, tudi nam vsemi, ki smo jo verno iskali in je nismo poznali. Zaradi trpljenja nam bo dodeljena ob poslednji url. Kar smo trpeli, ni izgubljeno. Slabi smo bili in plahi, razjedeni od trepetajočega hrepenenja. Ali izgubljen ni bil noben samoten vzdih, tudi solza slabotnega ni izgubljena. S trpljenjem in s smrtjo bomo pognojili to lepo zemljo, da bo vzklilo novo življenje... Iz stoletja v stoletje — dolga procesija, nepregledna. Ne bojte se, ne vzdihujte —-Bog vas je videl, videl je vaše hrepenenje in vaše trpljenje. Blizu je tira vstajenja in poveličanja, blizu je ura, ko se bo nagnila k tem ustom roža čudotvor-na . . . Tako lahko mi, je, tako lahko...”
Ivan Cankar,
Lepa Vida
V pripravi:
ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENSKEGA OZEMLJA
Priredil prof. Roman Pavlovčič.
Marijan Marolt:
SLOVENSKA UMETNOST V ZAMEJSTVU
MEDDOBJE, št. 3/4. V je izšel, in ga uprava že razpošilja. Naročniki morejo zvezek dobiti tudi pri poverjenikih ali v upravi, ulica Alvarado 350, Ramos Mejia.
hrernhe
— JUBILEJNO NAROČNINO so plačali: ga. Krivec Ljudmila, San Isidro, na račun jubilejne 400.— pesov; g. Homan Pavle, Cava-pachay, jubilejna naročnina in za tiskovni sklad Glasa 850.— pesov; č. s. Vicencija Kaplja, Čile, jubilejno naročnino 800.— pesov; g. Amon Milan, Munro, za tiskovni sklad Glasa 50.— pesov; ga. Kranca Golob, Buenos Aires, za tiskovni sklad Glasa 300.— pesov; č. g. Ilc Anton, Belgija, za tiskovni sklad Glasa 5500.— fr. frankov; ga. Novak Cilka, Ramos Mejia, za tiskovni sklad Glasa 40.— pesov; g. Nace Pisk, za tiskovni sklad Glasa 100.— pesov.
— Slovenska tiskovna družba je ob zaključku poslovnega leta nakazala Slovenski kulturni akciji mecenski dar 8000.— pesov. Slovenska kulturna akcija se zaveda, s kolikšnim razumevanjem (je STD spremljala razvoj delovanja slovenske kulturne ustanove v emigraciji in je že dosedaj ob vsaki priliki podprla njene napore in načrte. Odbor SKA se za mecenski dar slovenskega gospodarskega podjetja najlepše zahvaljuje, saj se prav na ta način ponavlja dokaz, da nosi vsa slovenska skupnost odgovornost za kulturno rast slovenstva.
— Slovenski pevskj zbor jz Mendoze pride v Buenos Aires, kjer bo priredil v nedeljo dne 22. maja koncert v dvorani v ulici Yapeyu. Vodja zbora in njegov dirigent je zaslužni slovenski glasbenik g. prof. Marko Bajuk, ki si je že v domovini skozi več desetletij odlično prizadeval za napredek pevske kulture med slovenskim narodom. Prof. Marko Bajuk je ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije in sicer njenega glasbenega odseka in bo torej dirigiral koncert kot ustvarjalni član SKA.
Iskreno pozdravljamo prof. Marka Bajuka tukaj med nami in želimo, da bi se ob tej priliki mogel prepričati, kako vsa slovenska skupnost ceni njegovo delo, ono opravljeno že v domovin; in ljubezen ter požrtvovalnost, ki jo razvija že toliko let v Mendozi.
Mohorjeva družba v Celju je za leto 1960 izdala naslednje knjige: Koledar, ki med drugim prinaša tudi članek prof. Silva Kranjca “Naša zgodovina v luči meja”; večerniška povest je drugi del povesti Janeza Jalna “Vozar-ji”, pisatelj opisuje v njej nastanek božje poti na Brezjah. “V izgnanstvu” je naslov zbirki pisem deklet iz nemškega koncentracijskega taborišča. “Na ženi dom stoji” je zakladnica nasvetov. Kot izredna knjiga pa bo v maju le-tots izšel V. zvezek Meškovih Izbranih spisov.
—	Združenje slovenskih založb, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je objavilo, da bo v letu 1960 izšlo 400 slovenskih knjig, literarnih, znanstvenih in splošnega kulturnega značaja (pedagoške, mladinske itd.).
—	Opozorilo-. Dokler mesto blagajnika v odboru SKA ne bo zasedeno, opravlja dolžnosti kot vršilec g. Ladislav Lenček CM in zato naj naročniki in poverjeniki nakazujejo svoja vplačila na enak način kakor dosedaj.
SENCE OKOLI SENC
Marja Boršnikova je “enfant terrible” slovenske publicistike. Izzvala je in izziva vedno nove zaplete, je nenavadno delavna, ostroumna, zagrizena v svojih nazorih, torej pogosto krivična in nazadnje 'enostavna v svojih zaključkih, udarce na svoje “manjvrednostno čutenje” kvitira s sodbo, da je svet črn ali bel in druge rešitve ni... Koncem decembra 1959 je obiskala kiparja Savinska v Ljubljani, opazila pri njem kip - portret Izidorja Cankarja, začela s kiparjem initervievv in ga objavila v Naših razgledih (štev. 24!VIII.). Verjetno bi v sodobni svetovni publicistiki težko našli pisanje, zaobrnjeno s tako zlobo v neko posebno smer (razen mogoče v spominih Leautauda, ki jih sedaj objavljajo v Parizu). M. B. je .morala imeti o pokojnem Izidorju Cankarju sodbo, zavito samo v gnilobo, da je s kiparjem S. začela razgovor kar uvodoma, z ugotovitvijo: “Od vseh Slovencev, kar sem jih kdaj srečala, se m; (je zdel najbolj bister in najzlobnejši”, in Savinšek je kar pritegnil: “Popolnoma soglašam. Morda pa tudi najbolj nesrečen. Zadnje čase nihče ni več prihajal k njemu.” In iz nadaljnega razgovora posnemamo: “M.
B.: Znanka mi je pravila, da ga je vodila na sprehod do prve klopi v Tivoliju, da pa je tam sedel po cele ure, ne da bi besede spregovoril.— S.: Včasih sem kolesaril tam mimo in sem se u-stavil za nekaj minut. Zadnjikrat sem si rekel, zdaj pa (je zadnji čas, da ga še zgrabim. Prvič je lahko prišel še sam v moj atelje, drugič sem moral poslati avto ponj. Zelo težko sem mu prišel blizu. Prvič se je tako zaprl vase, da sploh nisem našel kontakta z njim. Drugič pa je spregovoril. Kaj vse je izbruhal, bi ne znal ponoviti. Iztrgani stavki, sarkastični, zlobni, za vsakim pa je tičala resnica. Tak j,e bil, kar sem ga poznal...— M.B.:
Kaj pa je delal zadnje čase?— S.: Veliko je tuhtal. Včasih je kar sredi pogovora umolknil j:n se globoko pogreznil vase. . . Rad b; vedel, po čem je takrat bredel... Kadar sem prišel k njemu, je zmerom nekaj pisal in precej vse zakril, ko sem se mu približal.. .— M. B.: Kaj ni imel nobenega prijatelja?— S. Nobenega. Tudi dopisoval si menda ni z nikomer. Družbo mu je delal samo pes (Baldo.. . Nekoč je Baldota sunil avto in nekdo, ki je mislil, da ga 'je konec, mu je vrgel v obraz: No, zdaj si pa še ob zadnjega prijatelja, ko je poginil tvoj pes,— M. B.: V vašem portretu, se spopada brutalnost z grozo. Kako ga je prenesel?___ S.:
Čudim se, da ga je prenesel tako mirno. Je to Voltaire? je rekel (aluzija na Hourdinov kip Voltaireja v avli Comedie Fran-?aise v Parizu, kjer so nekateri hoteli videti višek satanstva v ’ cinizmu, op. p.). Drugega ni rekel...— M. B.: Samo z realističnimi sredstvi polne Izidorjeve nature ne bi mogli zagrabiti. Pod vso to predozorelo inteligenco, brutalnost, zlobo, bolečino, grozo je bilo treba poseči navznoter — samo tako postane pošastna grdobija človeško pretresljiva. . . Se je mar Izidor Cankar sploh ] kdaj smejal?— S.: Se ne spominjam. iPač, nekoč, ko sem se ustavil pred njegovo klopjo in se je moj pes zapletel v komično igro z njegovim Baldotom. Takrat se je razživel. Toda njegov smeh je bil grd... Nekoč mi je izjavil, koliko in kako malo mu ves , svet, vsa svetovljanska širina pomeni — nič. Sedela sva prav blizu drug poleg drugega na balkonu, ko je pel Matični zbor prelepe Gallusove cerkvene pesmi. Zanimalo me je, kako bo nanje reagiral. Žalostne so, žalostne, je dejal. Domov grede pa nd je prvič in edinič govoril o svoji mladosti.— M. B.: Nekje se je izkoreninil, a ni pognal drugod. Včasih je bil tesno povezan z elitno družbo. Težko pa, da se mu je kdo od naših zdel dorasel-Hudo je preziral povprečne, majhne ljudi.— S.: Dejal sem, da sem mogel ustvariti Cankarjev kip šele takrat, ko sem dobil kontakt z njim. Tega pa mi nista posredovala ne njeg-ov cinizem ne njegov brutalnopohlepni obup. Nenadoma se mj j,e razodela bole- ,. čina do skrajnosti osamljenega človeka, ki je bil nekoč ves svet ;
lepote njegov in jo je lahko vsemu svetu razdajal. ____-M. B.: Ta
protislovja se vam je posrečilo zadeti, zato ste mi s to umetnina približali človeka, ki nam je nekoč pomenil veliko, a nam je bd kasneje popolnoma tuj...”
, Tako vsebina interviewa, kolikor se nanaša na Izidorja Can-' ,arja. Pri tem pa se je M. B. zgodila nesreča, da je navedla, kako ■k Cankarjeva osamelost narasla, ko je umrl Pavel Golia, Dejan-je pesnik Pavel Golia umrl za Cankarjem. . .
Pisanje M. B. je izzvalo pravo nevihto. Sploh jel čudno, da ?? Naši razgledi šli tako daleč, ker se trudijo ohranjati neko vi-'Ofto. Verjetno je šlo za potrebo, da se poudari, kako je bil Izi-0l' Cankar novemu svetu doma “popolnoma tuj”. Saj so ugoto-^Ve o njegovi krščanski smrti potem potopile (režimsko Ljublja-110 v potlačenost, ki je bila več ko opazna, moreča, neznosna, ka-
ko
l' so vedela povedati takratna pisma iz Ljubljane.
Toda Izidor Cankar je imel kljub vsemu mnogo prijateljev . ti so se oglasili. V dveh zaporednih številkah so Naši razgle-' morali objavljati članke in odgovore nanje. V Cankarjevo a0l'ambo so se oglasili: slikar France Mihelič, Ciril Jeglič in °mponist Marjan Kozina. France Mihelič začenja zagovor Izi-orja Cankarja z besedami: “Poslušaj, France, saj ni vredno... ako bi rekel pokojni Izidor Cankar, če bi zvedel za moj namen Ogovoriti. Toda ker je zadeva le prehuda, naj mi oprosti, da to Pot ne moremi upoštevati njegovega modrega nasveta... M. B. ^ S. namreč pravita, da je bil Izidor Cankar najbolj bister, naj-mbnejši in tudi najbolj nesrečen. Ljudje so se ga ogibali kot 0durnega, brutalnega, zlobnega in ciničnega starca. Vse te last-riosti pa da je znal kipar S. združiti v mojstrovino, ki naj bi jo Podstavljal portret Izidorja Cankarja. Ko mi je ta povedal, da 'e njegov portret končan, sem ga z razumljivo (radovednostjo 'Ti'ašal, kako mu je všeč. Izidor me je žalostno pogledal in re-v‘ej: France, povem ti po pravici; — to je pomota... Kipar je Cakal do zadnjega časa, da ga je “zgrabil”, po Izidorjevi smrti Pa sta ga zgrabila skupaj M. B. in S. — in sta ga razložila skoz in skoz”, še na smeb nista pozabila. Manjkalo je samo še °> da bi po zgledu Picassa S. odprl Cankarju še glavo in bi bila P°tem odurnost Izidorjeve pojave, ki “razje človeka v pošast”, Se 'razumljivejša. Mimo vseh odlik, s katerimi ga je obdarila na-rava, pa je bil Izidor tudi izkoreninjen in ni mogel nikjer pognati. Res, nič nam ni prihranjeno, niti to n®, kakšen je bil v ®rajei in s kom je živel. Zanju je bil Izidor Cankar fantastična °lobocija raztrgane resničnosti... Ko je Izidor umrl in njegovo mPlo ni bilo izpostavljeno v Moderni galeriji, ki jo je on po-j^ročii in ki zdaj tako cvete, so ga skromno pokopali v grob po-
Ljerke. Na grobu stoji preprost lesen križ z edinim napisom Naljtimara”. Mogoče bi v tem pomenljivem staroslovanskem i-menu našli tudi odgovor Izidorja Cankarja na take vrste pogovorov, kot sta jih imela M. B. in S. o (človeku, ki je dal Slovencem) veliko preveč,, da bi ga smel; omenjati drugače kakor največjim spoštovanjem.”
Ciril Jeglič pravi: “Izidorja Cankarja smo poznali mnogi in °ram priznati, iskreni, prijateljski spomini nas vežejo nanj... ^ nosim M. B., naj se kar kmalu skuša prepričati, koliko je tistih, ^ so zdaj ogorčen; nad tem površnim in zaničljivim besedičenjem. Kaj je Izidor Cankar storil obema, da mu odgovarjata
i.	® e zdaj, ko je v grobu, in ga javno razglašata za najzlobnej-d(e^a vseh Slovencev. Izidor Canka,r je bil velikan v kulturni n Javnosti slovenskega naroda in če sama ne cenita tega dela,
aJ upoštevata, kar je o njem napisal Letopis Slovenske akademi-J danosti in umetnosti.”
^ Marjan Kozina pravi: “Izidor je bil izvrsten družabnik, sve-v Jan, duhovit, nikdar v zadregi za bister odgovor, včasih tudi udomušen, toda nikdar hudoben, kot laže duet M.B. in S. če se ve r~v bližini smrti— umaknil v samoto in če sme to storiti srn1 P°vPrečnež in mu nihče ne očita “brutalnosti in cinizma”, n ,5 to koliko bolj velik, pomemben človek. On ve več od povprečja, živel ije bogatejše življenje, globlje je dojel lepoto, zrelej-spoznal ‘resnice. Da so bili ti zadnji meseci pri Izidorju Can-^aiJu še posebej bridki, bo razumel vsakdo, z izjem® J. S. in M.
Jn podobnih. Meni je bilo tiste mesece hud® zanj, rad bi mu d n^ga!> toda on je bil že na pol na drugi strani in vsaka bese-, * tula odveč. On več ni mislil naših, živih misli... Veliko ' esa s* J'e dovolil Jakob Savinšek. Najpodlejše je pa to, kar doh°r* -° Ps*o^u Baldu — tu je jasno in nehote pokazal, da ni
j.	v j človek. Višek je pa to, da si drzne čvekati o privatnih ce človeka, glede katerega bi moral biti počaščen, da ga je
(Dalje na 4. strani)
naši ^reesr j
— Razstava umetniške šole Slov. kult. akcije bi morala biti že lansko leto v okviru petletnice. Iz tehničnih razlogov pa je bila prestavljena na april 1960. Odprta je bila razstava v soboto dne 30. aprila in sicer v prostorih SKA, Alvarado 350. in so razstavljali: Meta Žirovnik, Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, France Papež, Darko Šušteršič in Jure Vom-vergar. Pred številnim občinstvom je predsednik Ruda Jurčec odprl razstavo; čestital je učencem ob koncu študija, se zahvalil profesorskemu zboru, zlasti Bari Remčevi za njeno ljubezen in požrtvovalnost ter Francetu Ahčinu in Milanu Volovska za vse njuno delo. Tajnik SKA Marijan Marolt je moral biti sicer odsoten zaradi bolezni, toda učenci in vsi navzoči so mogli ugotoviti, kolik je bil raj egov delež, da je šola sploh mogla priti do zaključka prve dobe. Želel je, da bi absolventi pot v svoj umetniški razvoj nadaljevali, pri tem pa skušali najti način, ki bi obstoj, šole zagotovil še za naprej. — Podpx’edsednik SKA dr. Tine Debeljak je nato prebral govor, ki ga je napisal tajnik Marijan Marolt. V njem je podan zgodovinski razvolj, orisane so ovire in težave in podana slika dela. Tudi on se je posebej, zahvalil vsemu profesorskemu zboru, zlasti pa Bari Remec. Ob koncu je zaklical šoli, da naj živi, se razvija in cvete še naprej, mladim umetnikom pa naj bo pot odprta v gradnji slovenske zamejske umetnosti. — V imenu učencev je spregovoril Jure Vombergar; zahvalil se je upravi SKA, ki je šolo ustanovila, podpirala in vedno spremljala z razumevanjem njen obstoj, enaka. zahvala gre vsemu profe sorskemu zboru, pa tudi vsem prijateljem in ljubiteljem slovenske umetnosti, ki so razstave obiskovali.
Prvi kulturni večer je bil v soboto dna 7. maja v dvorani Bullrich. Sezono je začel literarni odsek, ki je povabil g. dr. Pavla Krajnika. Za snov je izbral: Krščanstvo v Paster-nakovem romanu Doktor Živago. — Pred skorajda polno dvorano je začel večer v imenu vodje lit. odseka, ki je bil zadržan, g. Ruda Jurčec. S pozdravom navzočim je zaželel, da bi bila sezona na višku in našla med člani in prijatelji enak odmev, kakor dosedanje. Opozoril je, da bo v nedeljo 22. maja priredil koncert svojega zbora iz Mendoze g. ravn. Marko Bajuk, ki je ustvarjalni član SKA in je v svojem pismu uprav; podčrtal, da “naj sprejmemo ta koncert, ki ga bom jaz vodil, za moj doprinos v svojstvu Vašega ustvarjalnega člana, če to služi akciji.” SKA visoko spoštuje delo zaslužnega glasbenika in kulturnega delavca, ki je že v domovini skozi desetletja gradil slovensko pevsko kulturo in nadaljuje delo v zamejstvu. — Opozoril je tud; na predavanje dr. Arka v okviru SPD (dne 14. maja) ; odlični planinski delavec je tudi sodelavec in podpornik SKA.
Sledilo je predavanje Krščanstvo v Paster-nakovem) romanu Doktor Živago. 'Predavatelj je razčlenil pisateljem pot in izluščil iz dela tiste dele, kjer govori avtor o krščanstvu in o svojem odnosu do krščanstva. Po predavanju je bila debata. Ob koncu so poslušalci nagradili predavatelja z iskrenim aplavzom.
(Dalje s 3. strani)
sploh kdaj smel poslušati ali celo portretirati.. . Savinškova naduta, zlobna in do skrajnosti žaljiva sodba o tem velikem umetniku, je do skrajnosti žaljiva, zlagana in napačna. Nisem jurist in tudi juristov nisem vprašal za pojasnilo, ali je to, da branim spomin pokojnega prijatelja, žalitev časti in ali me more Savinšek pritirati pred sodnika. Ne bom se zagovarjal. Sodniku bom preprosto izjavil, da nj mogoče žaliti nečesa, česar ni. Če pa bo sodnik drugačnega mnenja, se ne bom upiral in bom odsedel odmerjeno kazen. Jaz bom ostal jaz, J. Savinšek pa to, kar je.”
Uredništvo Naših razgledov je nato priobčilo pojasnili M. B. in J. S., pač pa dodalo, da smatra s tem razpravljanje o Izidorju Cankarju v svojem listu zaključeno. J.S. se izgovarja, da n; vedel za namen M. B., objaviti vsebino razgovora kot inter-view. Sicer mu je M. B. besedilo pokazala, vendar v preveliki zaposlenosti ni opazil, kako bodo zvenele besede, ko bodo natisnjene. M. B. se je pa kar zre-penčila: “Zame ni dveh moral — ene zasebne in ene javne. Vsakdo je preld celokupnostjo odgovoren z vsem' svojim življenjem za vsa svoja dejanja. Kar terjam od drugih, velja tudi zame. Kar dokažite, kaj je tisto “nekaj grdega”, kar se je v meni sprostilo — nobene resnice se ne bojim, tudi tiste ne, ki zadeva moje najzasebnejše življenje... Metode boja pač dokazujejo pravilnost moje teze, da so zloba, brutalnost, odurnost izraz črne plati današnjega časa, preko katere tudi umetnost, če hoče biti realna, ne more.” M. B. pravi tudi, da je ves njen osveščevalni sistem le proces od odurne površine k plemenitemu jedru — k humanistični osvetlitvi. V jedru pa je vsak, tudi največji človek močan in šibak, pretresljiv pa le v svojem trpljenju.
Žurnalistično pravdo je zaključila revija Naša Sodobnost, kjer je napisal Dušan iPirjevec svoj Post scriptum (NS, VII, 3). Kar v uvodu napade Marjo Boršnikovo, za katero pravi, da v pisanju o Izidorju Cankarju ne gre zgolj za slučajno diverzijo, marveč za določen sistem, ki se je razodeval in uveljav-
ljal že v vsem, kar je avtorica svoj čas pisala o Ivanu Cankarju in Alojzu Gradniku... Vse njeno pisanje je nazadnje vedno privedlo do nečesa, kar se je upiralo razumni presoji in česar torej ni bilo mogoče proglasiti za izvor in glavno izhodišče. Kajti -—prav je, da morajo ostati nekateri osveščevalni procesi in njihovi rezultati zgolj privatna, javnosti za vedno prikrita zadeva. Nad množico individualnih osveščevalnilh procesov je še neka višja resnica, višji kriterij, ki nam lahko pove, kateri od teh neštetih procesov je sploh smiseln in potreben. Po mnenju M. B. je temelj dialektične metode misel, da je sleherni človek hkrati dober in slab. Žal pa je ta pogrošna resnica sama na sebi hudo pomanjkljiva -—■ in še huje je, če menimo, da je v njej skrito vse tisto, kar moramo vedeti o človeku, njegovih lastnostih in kvalitetah. Vsak človek je dober in slab — to pomeni, da smo izenačili vse ljudi, žrtev s svojim ubijalcem, zločince s svetniki. Zašli smo torej v popolno relativnost.. . Dejansko pa je nad dobrimi in slabimi lastnostmi ljudi neka višja resnica, resnica o enotni in enkratni osebnosti, resnica o njenem enkratnem sožitju s soljudmi... Res je, da ne more bit; dvojne morale, zasebne in javne, toda gre za to, za kakšno in čigavo moralo gre. Ali smemo v imenu morale, v imenu enotne morale res javno popisati sleherno osebno zadevo, sleherno zasebno resnico, javno obravnavati sleherno zasebno deja-■nje. In literarni zgodovinar! Poleg zgodovinarjev se za privatno življenje ljudi zanimajo še spovedniki, policaji in zdravniki. Vendar vsak po svoje. Odnos do privatnega življenja mora biti zgrajen na določeni morali — in zgodovinar se mora za življenje historičnih osebnosti zanimati samo s stališča zgodovinske vloge, ker sicer bo kmalu zašel - v cronique scandaleuse. Gre za določeno etiko, za koncepcijo stroke in raziskavanja, M. B. manjka, selekcija, manjka ji merilo in zato njene pripombe ne dajejo možnosti za vrednotenje. Res je, da se M. B.... prepušča svojim občutkom, tava v megli hipnih domislekov, gradi stavbo, ki se ji sproti podira, pri tem pa kaže na druge, češ vi me podirate, kar sem mukoma zgradila.”
tloma in po svetu
— Ob deseti obletnici CM D (društvo duhovnikov, kj sodelujejo z irežimom), je v Ljubljani izšel zbornik “V nove zarje” V Naših razgledih št. 1 -1960 je p. dr. Edgar Leopold, prior kartuzijancev v Pleterjah, napisal kritično poročilo o knjigi. Takoj uvodoma navaja dr. Leopold, da se je takoj po letu 191,9 začelo med dijaštvom gibanje za socialno usmerjenost. “Pozneje so se nekateri teh dijakov si’ečali v mariborskem bogoslovju kjer so nadaljevali študij socialnega vprašanja. Število bogoslovcev, ki so se zanimali za soc. vprašanja, se je večalo “in ti so” potem zacementirali med duhovniki temelje socializma.” Te težnlje so v letih 1941 in pozneje rodile CMD. O dogodkih med revolucijo pa piše prior: “Še bolj žalostno je, da je bilo toliko slovenskih duhovnikov
in redovnikov, k; so sodelovali z okupatorjem, ga podpirali, nekateri so bili njegovi obveščevalci, izdajali so svoje sobrate in borce ter sovražnike okupatorju, a po zmagi nad njim so sramotno zbežali. Kakor sem slišal, jih je zbežalo nad 280. Lepo število duhovnikov, ki 'bi jih danes še posebno potrebovali v dušnem pastirstvu, če bi bili v vojni pošteni in ljubili svoj narod... K sreči smo imeli tudi duhovnike, bilo jih je dokaj lepo število, ki so ostali zvesti svojemu narodu in šli v partizane...” Dalje pidznava p. Edgar: “Morda komu ni po volji, da se objavlja delovanje duhov-nikov v NOB... toda to je bilo potrebno, da se ohrani resnica, da so bili takrat tudi patrioDčni duhovniki... Večina našega stanu pri tej epopeji NOB ni sodelovala. . . Prav je, da je vse to zapisano, da bo lahko zanamcem v spodbudo. Branje take knjige lah-
ko samo priporočam,, čeprav jo nekateri vračajo, kar je zelo žalosten dokaz, da je še danes dcsti duhovnikov, ki nimajo razumevanja za veličasten boj... Reakcionarni duh še ni izumrl. Vedno še čaka...” O nastanku CMD pravi, da “bi danes težko pogrešali to organizacijo... ostanimo zvesti Bogu in katoliški Cerkvi... in želimo iskreno, da zavlada med Cerkvijo in državo mirno sožitje... Žalostno je, da nekateri (duhovniki) tega še danes ne uvidijo. Zakaj so bežali iz domovino v hladno tujino, če niso nič zakrivili? Zakaj jih je toliko ostalo? Zakaj je še danes toliko pasivnih? Zakaj je še toliko duhovnikov izven CMD? Knjige ne bodo brali samo tisti, ki se nočeljo vživeti v današnjo stvarnost in če jo bod_> brali, bodo v njej iskali samo to, kar bo odgovarjalo njihovim reakcionarnim težnjam” zaključuje pisec svoj slavospev CMD.
"GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FONDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.