KAVČNIKOVA DOMAČIJA V 2AVODNJAH
JOŽE HUDALES
Po več kot desetletje trajajoči sanaciji smo 19. junija 1993 otvoriii za javnost Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nad Šoštanjem. S tem Je bila, vsaj v glavnem, končana dolgotrajna obnova enega najpomembnejših spomenikov kmečke arhitekture na Siovenskem, ki jo vodil konservator Vito Hazier s celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Muzejska prezentacija domačije, ki jo smo pripravili v Muzeju Velenje, Je najbolj Intenzivno potekala v letu 1992, ko smo uredili oba bivalna prostora domačije, dimnico in hišo, v letošnjem letu pa smo gumno preuredili v neke vrste video kotiček, dokončali muzejsko trgovinico, rekonstruirali vrt ob domačiji in majhen zeliščni in začimbni "gartlc" ob južni steni domačiji ter uredili okolico in pešpot.
Kavčnikova domačija (foto: zloženka, ki je na voljo obiskovalcem domačije).
Muzejska prezentacija bivalnih prostorov, ki se je ravnala po geslu "bistvo je v podrobnostih" je skušala ujeti in ohraniti vse usedline Časa. ki so jih varovali tudi njeni poslednji prebivalci. Pustili smo, da stara lupina stavbe iz 17. stoletja govori sama zase, oprema obeh bivalnih prostorov pa je v kronološkem pogledu
30
večplastna in sega v posameznih primerih (skrinje, miza,) skoraj dve stoletji nazaj, sicer pa so zastopani tudi predmeti, ki so k hiši prišli pred dobrim desetletjem ali dvema. Oba bivalna prostora, dimnica in hiša sta spet taka, kot še pred dobrim desetletjem, ko so v dimničnem prostoru spali, kuhali in jedli, delali, v dimnici so imeli kokoši, ob toplem ognjišču pa se je zmeraj grel kak ducat mačk. Tako se v tem prostoru srečujemo z zgodovino in načinom bivanja, ki sega daleč na2aj v pretekla stoletja, in spet s potrošniškim duhom poslednjih dveh desetletij, kolikor so mu hišni gospodarji pač lahko sledili s skromno plačo in nato pokojnino.
2 načinom postavitve in ureditve inventarja hiše smo se želeli izogniti tudi es-tetiziranju in idealiziranju podobe načina življenja, ki je v muzeoloških postavitvah v podobnih objektih zelo pogosto. Zato smo zelo zavestno predmete in celoten ambient domačije predstavili z vsemi podrobnostmi, tudi s higienskimi značilnostmi tega načina bivanja. S tem smo skušali doseči, da muzejska predstavitev domačije nudi, razen informacijskih potencialov o stavbarstvu in predmetih, ki so jih uporabljali v preteklosti, tudi podatke o načinu in kulturi bivanja, higienskih razmerah na najbolj neposreden in nazoren način. Po drugi strani pa takega koncepta "dinamičnega varovanja" kulturne dediščine nismo izvedli do konca na način t.i. "living historical farms", ki včasih učinkuje nekoliko teatralno.
Drugo komponento koncepta varovanja ali "integriranega muzeja" pa skušamo doseči z razvijanjem funkcij tega muzeja, ki vključujejo neposredno sodelovanje kmečke soseščine Kavčnikove domačije pri ponudbi muzejskih spominkov, ki je zelo bogata in sega od klasične ponudbe (plakat, brošure, razglednice) do prodaje lončenih in lesenih izdelkov, ki so kopije uporabnih predmetov z domačije in prodaje domačega kruha, prekajenega mesa, domačega žganja z zdravilnimi zelišči itd.
V sodelovanju z domačini so v pripravi tudi t.i. "popoldnevi na Kavčnikovi domačiji", kjer obiskovalcem ponujamo možnost seznanjanja z vrsto skoraj pozabljenih spretnosti in znanj (npr. kuhanje in pečenje v krušni peči, izdelava papirnatih rož, obdelovanju lesa in gline, opravljanje različnih kmečkih del, Žganjekuhe, košnje, kolin itd.). V pripravi je tudi projekt "Leto na Kavčnikovi domačiji" po katerem naj bi s sodelovanjem domačinov obiskovalcem predstavili značilne navade in šege t.i. "letnega cikla".
Ta prizadevanja so že pripeljala do prvih uspehov; s posredovanjem dr. Janeza Bogataja je bila domačija nominirana za naslov Muzeja Evrope za leto 1994, predsednik komiteja EMYA, ki podeljuje ta visoka priznanja, dr. Kenneth Hudson pa si je domačijo ogledal prav na dan otvoritve.
31
V Zavodnjah se Karaito domačije se cisnes drži sloves neke starodavne tradicije in celo stormosti. Netafto M zaio, ter se je tu rodila zadnja ¿jvoctojska MŠčaria Ancle Samec, ki je pomaia marstelera zdravilno zet znala pa /e Judi" zagovori»' bolezni - "urefte dou morf/f. Ste je mastna, čete (a ¿enea v kosalo nagubanem Mu, i katerim ¡9 med zdravfertjwi večkrat oMisala teléis mesto in pri tem mrmrala stinvnosme moiifve. Po njeni nslugi se je verjetno na Kavčnikavi domačiji tudi v 20. stoletju, ko so jih drugod opuščali, obdržal račimbni in zeliščni vrt - 'gartf, i več kot 60 vrstami rastlin.
tstt (Jji asu kara N^MA tsksy. IJJJ
Kol zaomto so na Kavčnikovt domačiji uporabljali tudi luštrek. Zelene liste rastline so dodajali juham namesto peteršiija, ki dOiOn kasne/e. Votlo sfebto foštreka pa je Ana Samec uporabljala proti bolečinam v ušesu in sicer oko, da je deblo na enem koncu zažgala in nato dim pihala v razbolelo uho. Menda je pomagalo.
¡.evistfcum oKictnalis. luisek, tuitrK
•cmtr ■mmmpr
Sladic Kavčnikova kuhinja skoraj ni poznala, saj so s sladkorjem nekdaj zelo varčevali Po zadolžiti krrpgr (rgovca iz Zavoden/ so npr. leta 1924 celo bogatejši imdenjski kmetje te nekajkrat na feto topil četrtinko (25 dag) sladkorja, kolikor so ga porabili za kavo. Kavo in Čaj so sladtetr tudi s saharinom, ti so ga pod roko kupovali od kroŠnjarjev. Sicer pa so kilogram ali dva sladkorjs kupiti ie še ob božiču ali veliki noči. Ob božiču so pekli
potico, ob veliki noči pa so v velikem točenem modelu speti! Jartof a družno, ob n/em pa mate poličke, ki so jih M/ n pisanke.
Ob pustu so pekli mgaie krape pravokotne Mike in orereiane na sredini. Ob delavnikih, predvsem pa ob velikit! krneč» (feft fnpr. ob Mfw in mfaeu), pa so večkrat pekli presne krape iz krhkega testa Irez kvasa.
Lično izdelane zloženke, ki spremljajo predstavitev Kavčnikove domačije (avtor:
J. Hudales).
32