50. štev. V Kranju, dne 16. decembra 1911. XIL leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list .Stane aa Kranj t dostavljanje« um dom 4 K, po po*ti aa celo le'« 4 K, ta pol leta i K, ta Nemčijo 4 marke, ta Ameriko 2 dolarja. Posassezne Številke po IU vin. — Na narodbe brat istodobne vposiljatve naročnine te ne ««ini. Uredništvo in upravnistvo je v tudi št. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pojejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne i n s e r a t i se računajo za celo stran 60 C, za po! strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanili M plačuje za petlt-vrsto 10 vin,, če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, omenila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Položaj naših liberalcev. Če govorimo v naslednjem o obupnem položaju naših liberalcev, imamo pri tem v prvi vrsti pred očmi liberalce kot stranko, ki izrablja v prvotnem pomenu lepo misel liberalnosti v svoje grde strankarske namene, nasprotne krščanskemu svetovnemu nazoru Tudi pri nas Slovencih bi imel lahko liberalizem veliko vpliva na naše javno življenje, ako bi se naši liberalci zavzemali za popolno svobodo in se v resnici tudi svobodomiselno obnašali. Toda zavrgli so ravno takrat, ko so imeli še moč, to lepo idejo in zato padajo sedaj vedno nižje in nižje. V imenu, ki so ga dali svoji stranki, povdarjajo narodnost in napredek. Tudi tema dvema idealoma so se izneverili. V idejnem oziru so torej naši liberalci prišli docela na kant. Slovenski liberalec danes ne more imeti nobenih vzorov, nobenega programa, kot strankar je torej pravi berač z raztrgano in zamazano suknjo, ki nima ničesar, kar bi mogel imenovati svojo last. Ko bi liberalna stranka letos ob koncu leta še mogla delati bilanco o svojem stanju, bi bila ta bilanca naravnost grozna. Skoro bi človek ne mogel verjeti, da more kdo pri Slovencih biti danes še liberalec, to je pristaš liberalne stranke. Poglejmo malo ta položaj liberalcev! V prvi vrsti se moramo vprašati po moči liberalne stranke pri Slovencih na znotraj in zunaj. V stranki sami je moč odvisna od notranje organizacije, od moči, ki jo ima vodstvo stranke. V tem oziru nam posebno jasno kažejo ljubljanske volitve, kam je vodstvo liberalne stranke prišlo. Svojega nekdanjega smrtnega sovražnika, kričavega Ribnikarja, si je vodstvo pustilo vsiliti za kandidata in nekdaj tako mogočni dr. Tavčar je moral zatajiti za senco vodstva svoj ponos in po gostilnah z izmišljotinami agitirati za svojega nasprotnika. In po deželi I Danes že v vsakem kraju liberalci marširajo v boj brez vsakega osrednjega vodstva. V narodu ne pomeni liberalna stranka nič Vrhovno zastopstvo v deželnih zborih po Slovenskem je povsod v rokah Slovenske Ljudske stranke.' Brez liberalcev in proti njim se vrst vse politično življenje po Slovenskem. Potisnjeni so na stališče pouličnega kričača ali pa zakotnega zagrizenega zafeavljača. Opozarjamo samo na stališče naših liberalcev napram vsem gospodarskim vprašanjem, ki jih v novejšem času rešuje naš kranjski deželni zbor in napram opoziciji poslancev .Slovenske kmečke zveze" v štajerskem deželnem zboru. V državnem zboru obstoji vsa moč naših liberalcev v enem samem zastopniku, ki se je kot ponižna muha vsedel na rep češkega leva in tam čepi, dokler lev ne zamahne in ga ne odpodi. Ta revež pa dela vse to, kar njegov gospod in če je to tudi v direktnem nasprotju a prejinjimi izjavami njegove stranke. Ponižno se mora odkrivati najhujšemu sovražniku slovenskega, po večini liberalnega sodniškega stanu, dr. Hochen-burgerju. Liberalno stranko moramo pa soditi tudi po njenem političnem, gospodarskem in prosvetnem delu. Tu bi lahko zasledili znake, da bode vsaj bodočnost liberalne stranke na Slovenskem enkrat boljša, saj vemo, da je tudi S. L. S. bila še pred kratkim po svoji zunanji moči slaba, da si je pa ravno s svojim delom na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju pridobila sedanjo moč. Toda mi vemo, da nima danes liberalna stranka nobenih živahnih, mladih in čilih političnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij. Liberalci poznajo povsod samo vo-livne shode. Politična vprašanja se pa razpravljajo pri njih le pri pijači. Čimbolj pijan je kdo, tembolj bo razumel liberalno politiko. Gospodarska organizacija pri liberalc h je pa bila itak le slepilo. V stranki, kjer imajo magnatje kot Knez, Lenarčič, Majdič i. dr. prvo besedo, je prostor za razvoj kapitala, ne pa za razvoj zadružništva. To nam dovolj dokazujejo pojavi pri nesrečni liberalni .Zvezi slovenskih zadrug".Trgovec, kmet in obrtnik bode pri liberalcih našel le vedno večjo odvisnost, nikdar pa ne svobode. O prosvetnem delu liberalcev priča dovolj delovanje s tolikim liberalnim navdušenjem ustanovljene .Akademije" z njenima dvema skioptikonoma, ki so jih morali bržkone zastaviti, saj slišati ni o njih skoro nič. Vsako vaško .Katoliško izobraževalno društvo" že priredi več predavanj, kot .Akademija", ki zbira menda cvet mnogoštevilne, liberalne inteligence. Dvoje je tu mogoče: ali so delavci leni, ali pa liberalec že več nima smisla za izobrazbo. Značilno za liberalce je tudi vse njih obnašanje v tem obupnem položaju, v katerem se nahajajo. Danes se navdušujejo za to, kar so včeraj še psovali, jutri bodo zopet ponižno prenašali to, Čez kar danes še najhujše zabavljajo in proglašajo za sramotno. Vse jim pride prav, kar jih vsaj za trenotek omami. Zadnje sodne obravnave o liberalnih zadružnih podjetjih v Ljubljani jasno dokazujejo te trditve. S kakšnimi sredstvi so hoteli liberalni prvaki izpeljati PODLISTEK. Kukm&kova pesem. Spisal 1. M. Devic. I. Človek je družabno bitje« Zato si išče družbe, kakršna prija njegovi izgoji in njegovemu mišljenju. Tak je bil tudi Grega Kukmak, orgljavec v Ajdovem Zrnu. Ali njegova posebnost je bila ta, da se nikdar ni mogel odločiti, komu bi zaupal skrivnosti svojega srca. Starši so mu zgodaj umrli. Sam se je preril do službe orgljavca. Stradal je in trpel, učil se in neumorno trkal s tankimi prsti na koščene tipke starega klavirja. Še ko je pasel Zrncem krave, iztaknil je pri godcu dve struni, kateri je napel na izvotljen les ter brenkal, da ga je goved debelo gledala. Črnopasasti bik je raztegnil celo svoje mesnate nosnice, pokazal bele zobe in zarjovel, da so se Gregcu blačice potresle. Tudi piščali si je namajil iz protja ter piskal po zelenih travnikih. Prislužil si je toliko da je od godca kupil stare harmonike. Za harmonikami si je napravil klarinet in naposled je od sosednjega organista kupil star klavir. Toda njegova srčna želja se mu vendar še ni izpolnila. Šele, ko mu je stari učitelj izročil častno službo pri orgijah v cerkvi, da je tlačil mehove, za-žarelo je njegovo upanje. Ker je imel prijeten glas, g« je učitelj sprejel s sedemnajstim letom med svoje pevce, Zdaj šele se mu je ponudila prilika, da je pokazal svoje muzikalične zmožnosti. Napredoval je tako, da ga je učitelj spuščal celo k svojemu harmoniju. Ko je stari učitelj umrl, bil je le en glas: .Kar Grega naj poprime 1" In poprijel je za orgije v cerkvi. Grega Kukmak je postal s štiriindvajsetim letom organist v Ajdovem Zrnu. Ljudem je bilo Kukmakovo orgljanje kaj po godu. Tudi njegov glas so strmeč poslušali. Tisti Krakov študent je sicer pravil, da Kukmak orglja, kakor bi vile tlačil v vrečo, toda ljudje se za take kritike niso zmenili. Splošna sodba je vendarle bila: Kukmak je za nas kmečke ljudi dober. Ako ni bilo drugače, je pa pesmi kar sam sproti zlagal in zapel. In če so lončarji ponujali gospodinjam svojo robo, dejali so: .Le poizkusite ga, matil Tako poje, kakor ajdovski šomašter." In kakšne so bile šele ajdovske pevke. Kar po šest jih je Kukmak imel okrog sebe in pele so kakor tičice. Zlasti se je odlikovala Titkova Mana, ki je pela prvi glas. O, to so poslušali Ajdovci, ko sta Kukmak in Mana pela duetl »To je petje i" so govorili možaki. .Danes je bilo v cerkvi, kakor v nebesih," so pristavile ženske. Kukmak je bil ponosen na svoj pevski kor. Nad vse pa mu je bila pri srcu Mana. Ljubil je vse pevke po očetovsko, toda Mano je ljubil nad vse druge. Vse ji je povedal, vse ji ustregel, in, če nam ni neznano, kako ne v sečne so pevke, si lahko mislimo, koliko potrpljenja je imel ajdovski organist. Ali kakor je Mana čutila organistovo naklonjenost, tako jo je vedela izrabiti. Znala je Kukmaka takorekoč oviti okoli roke in dostikrat mu je napravljala bridke skrbi, ker se mu ni hotela pokoriti. Zlasti pred večjimi prazniki je rada .štrajkala", dokler je Kukmak ni docela prepričal o ničevosti njene ljubosumnosti. Toda ravno ta Manin nastop je krotil ljudi, da niso spoznali vsled večkratne napetosti med organistom in primadono njune medsebojne ljubezni. Seveda ni naš namen, da bi preiskovali razloge, pojave in namene te sporazumnosti med organistom in Mano. Pač pa je bilo gotovo, da je bil Grega Kukmak do vratu navezan na Mano, primadona je pa ohranila le svoje stališče kot prva in najpotrebnejša pevka Bila je sicer godna za možitev in kot šivilja bi se ji podalo, ko bi dala roko in srce svojemu mojstru. Zdelo se ji je pa vendar nemogoče, da bi ona vzela Grego Kukmaka. Niti misliti si ni mogla, da bi stopila kot organistova nevesta pred župnika. Tudi starši bi debelo gledali, ako bi ona resno na to možitev mislila. In od hiše je bila tudi take, da se ne bi njena dota strinjala s Kukmakovo službo. O ljubezni pa kot kmečka deklica ni imela tako idealnih pojmov, kakor jih je utegnil imeti ajdovski orgljavec. In vendar so že pevke šepetale, da sta Grega in Mana nekaj bolj prijatelja. Dalje prih. svoja gospodarska podjetja! Trezno misleč človek se mora prijeti za glavo pri dr. Žerjavovlh vratolomnih poizkusih, vzdržati Agro-Merkurja. Prav tako se obnašajo liberalci tudi pri sedanjih občinskih volitvah. Pomagaj, kar pomagati more! to je liberalno geslo. Zvezali bi se s samim hudičem, če bi jim pomagal pridobiti tudi le zadnjo gorsko vas. Odtod liberalcev potuhnjenost, srditost, odtod njih nasilstva. Saj vemo, kako so delali liberalci v Kranju, kjer so imeli vendar pri Obstoječih razmerah dovolj trdno stališče. Kako je liberalno duševno razpoloženje kot blisk osvetlil sirovi klic liberalnega jurista: »Farja ven vrzite!" In če prihajajo od vseh strani iz dosedaj liberalnih občin poročila, s kakšnim terorizmom in s koliko brezvestnostjo liberalne komisije delajo, .da pa kljub temu liberalci izgubljajo svoje postojanke, potem nam je jasno, da je to zadnje besno divjanje sedanje liberalne stranke. Eno moč pa imajo liberalci še vedno v rokah. Ta moč je njih časopisje, ki je žalibog še vedno zelo razširjeno. To nizkotno časopisje se vzdržuje pa le s tem, da služi najnižjim strastem. Zato napovejmo temu časopisju boj. Boj bo najbolj vspešen, če nadomestimo slabe časopise z dobrimi. Bojni klic proti liberalnemu časopisju torej je: Na delo za naše časopisje 1 Gospodarski del. Nek*, misli o ull lesorell In trgovin! z lesom« Konec. Poglejmo lesno industrijo! Tudi ta trpi vsled navedenih razmer. V nekaterih krajih imamo do mačo hišno obrt. Imamo nekaj vspehov na zadružnem polju. Imamo sodarsko zadrugo za selško dolino na Češnjici, edino zadrugo te vrste v Avstriji. Ta zadruga je velikega pomena za avstrijski jug. Ta zadruga nam kaže, kaj je mogoče doseči v korist obrti in trgovine na zadružnem polju. Ima svoja skladišča in prodaja izdelke brez prekupcev. Mogoče je, da nsm ravno ta zadruga osnuje podlago za lesno zadrugo. Imamo mizarsko zadrugo, ki pa še več trpi vsled teh razmer v lesni trgovini. Zato z večjo težavo napreduje. Na Notranjskem so v domačih rokah tovarne za izdelovanje stolov iz bukovega lesa. Bukovi les ima pri nas lepo prihodnjost, škoda ie, da se preveč uničuje. Papirnice so v rokah tujih kapitalističnih družb, za katere se trudi na tisoče slovenskih rok. če bi bili edini kmetje lesorejci in delavci, bi morala biti taka podjetja v domaČih rokah. Čemu bi ne mogli mi iz svojega lesa s svojimi delavci izdelovati v svojih tovarnah lesa. Dobiček naj bi delila slovenski kmet in delavec. Dejstvo je, da je bil zadnje čase edini pravi dohodek za kmeta iz gozda. Kmet je obstal še na svojem domu, kjer je imel kaj lesa. Tam ima zaslužek tudi delavec in obrtnik. Kjer ni lesa, nt dela, ne zaslužka, tam odhajajo ljudje trumoma v Ameriko. Vsled slabega gospodarstva z gozdom bi odpadli dohodki in zaslužek kmetu, delavcu in obrtniku. Kdor uničuje gozd, škoduje sebi in svojim sorojakom, oškoduje koristi svoje domovine. Kjer gre gospodarstvo rakovo pot, tam se uniči gozd in oškoduje brez lastnega dobička domača posest. Tu bi bilo pač dobro, da bi gozdna oblast, ki je v marsikaterih slučajih pre-skrbna, natančno pazila na izvrševanje gozdne postave. Gozdi, izsekani in prodani za lovišča, so za naše narodno gospodarstvo izgubljeni. Treba je varovati, kar je naše. Splošna sodba je, da se pri nas preveč izseka drobnega lesa. Našim gozdom bi nič ne škodoval kak desetletni počitek. Seveda mora dober gospodar lesorejec poznati svoj gozd, kakor dober živinorejec svojo živino. Če drevje ne debeli, je nazadnje treba drobaeje tzsekati. Resnica je, da se je pri nas več grešilo pri lesoreji kot pri živinoreji, kdor seka lep rastoči mladi gozd, več greši, kot živinorejec, ki lepa teleta proda mesarju. Gozd pa nese dobre obresti in se tudi danes dobi primeren kredit na to. Zato zavoljo pomanjkanja denarja še ni treba gozdu škodovati. Pri nas bi ne smeli sekati debel, izpod 12 co! merjenih, 2 m visoko, razun če so tako med mladičjem, da morijo zarod in bi pozneje sekane preveč zaroda polomile. Poglejmo, kake obresti prinaša les! Posestnik poseka sto smrek (jelk) 10, 11 in 12 col debelih, take smreke bi imele kakih 50 m8 lesa. Če računamo kubični meter deset kron, vrže to 500 kron. V desetih letih bi imele take smreke, četudi primeroma počasi rastejo, 90 m* lesa, kubični meter po 10 kron, je to 9DO kron. To pomeni, da se les obrestuje v neugodnem slučaju z 8%. Lepi zaraščeni gozdi so kras naše domovine. Lep gozd je veselje posestnika, ga veže na ljubi dom, je živ pouk za gospodarstvo. Zaraščeni gozdi so važni za rodovitnost naše zemlje, ker obdržujejo vlažnost in varujejo pred hitrimi iz-premembami zraka. Kjer ni gozdov, tam gospodarita suša in toča. Tudi izboljšanje javnih prometnih sredstev in tehničnih naprav je tesno v zvezi z našim gozdom. Če delamo za povzdigo kmetijstva, ne smemo pozabiti te važne panoge. Prof. dr. Kleinw9rter je na c. kr. inomoški porodniški In ženski kliniki ugotovil sledeče: Naravna Franc Jožef ova grenčica se je vedno izkazala kot točno in trajno učinkujoče odvajalno sredstvo. Ker se ne opažajo nikaki nadležni stranski pojavi, zasluži »Franc Jožef-ova" voda najboljše priznanje. DOPISI. Z Okrogleaa. Občinski volivni red za Kranjsko ima v nekaterih točkah nepričakovane posledice. V Besniškem gozdu in v Vojvodinem borštu je t f naprimer več sto delov ali partov, katerih lastniki niso samo Besničani ali Naklanci, ampak so ti posestniki večinoma raztreseni po drugih občinah daleč naokoli po vsi kranjski okolici. Posestniki teh gozdnih parcel plačujejo pač malo davka, vsi so pa volivci v drugem in tretjem volivnem razredu joštarske, oziroma naklanske občine. In tako se morajo domači volivci, ki plačujejo sto-' krat več davka, dobro vkup vzeti, da jih tujci, če so jim slučajno nasprotni, ne preglasujejo. Temu se bomo težko privadili, ker smo bili doslej vajeni, da so imeli prvo besedo domaČi večji davkoplačevalci. Ii Peibrsslj. Šolo bomo vendarle zidali. Ministrstvo je zavrnilo priziv Županstva v Naklem. Dne 5. decembra je bilo izvoljenih v obč. odbor iz Podbrezij 8 odbornikov in 3 namestniki. En odbornik je ostal za en glas v manjšini. Vsi ti odborniki in namestniki so odločni pristaši S. L. S., vsi odbrani izmed udov »Katoliškega izobraževalnega društva". V edinosti je moči Stara Loka, 13. decembra. Valovi voiivnega boja za gospodarstvo v naši občini se le počasi polegajo. Par liberalcev še sedaj ne more pozabiti, da so bili dne 30. novembra tako poraženi, da ne bodo mogli nikdar več vstati. V zadnji »Slov. Dom' so poslali kar 4 dopise, v katerih si svojo jezo hlade in si dajejo korajžo za bodočnost. Prav! Mi jim ta up odkritosrčno privoščimo. Najhujšega »voiivnega mačka" ima g. Anton Jurman, po domače Kiančar, po obrtu platnar. Moža silno peče, ker si je radi svoje liberalne agitacije nakopal oster opomin svojega nekdanjega prijatelja g. Iv. Baloha. Boji se tudi za svojo obrt. Toda, kar nas zadene, naj bode brez vse skrbi. Naša stranka mu mora biti hvaležna, kajti ravna vsled njegove silne agitacije se je, kakor trdi »Slov. Dom", veliko liberalcev poskrilo za peč in niso šli na volišče. — Kot dobri prijatelji Kiančarju svetujemo, ako sedaj slučajno nima druzega dela, naj prične tkaH za mrtvi starološki liberalizem velikanski mrtvaški prt, v katerega naj po vi je sebe in vseh 35 pro-palih liberalnih kandidatov, katerim je njegova nerodna agitacija pouzročiia tako žalosten politični konec. Tako bo v naši občini zopet zavladal zaželjeni mir, katerega sebi in svojim nasprotnikom iskreno želimo. — Danes se je novoizvoljeni odbor konstituiral. Volitve starešinstva se je udeležilo vseh 24 odbornikov. Za župana je bil soglasno, že v četrtič, izvoljen g. Gašper Trilar, posestnik v Virmažah, za podžupana g. Janez Svoljšak, posestnik in gostilničar, Binkelj, za občinske svetovalce gg. Janez Alič, Pevho 2, Janez Cof, Virmaše 24, Franc Hafner, Žabnica 9, Anton Kalan, Suha 20, Franc Križaj, Reteče 12. — Novemu odboru želimo vstrajnosti in obilo blagoslova z nebes za prospeh velike občine starološke. Selca. Pri občinskih volitvah je zmagala S. L. S. tako sijajno, da še sami nismo pričakovali. Liberalci so gotovo upali dobiti vsaj drugi razred in podobčmo Dolenjo Vas. A dobili so jo po grbi, da jim je, mislim, za vedno srce upadlo. V podobčini Dolenja Vas, kjer je bil poprej liberalen odbornik, jih je izmed 122 glasov dobit liberalec zdaj samo 18, naš pa 104. S tem je liberalizem v selški občini zdrobljen. Nič niso pomagala pooblastila, katere je Karoi Dolenc za liberalno stranko nabral po Železnikih in potem zaničljivo govoril, da S. L. S. v Selcih ne bo nič naredila, le blamaže bi bil g. Korel Železnikarje Mesto Kranj. (Govor, katerega je imel A. Koblar v .Ljudskem Domu' dne 18. maja 1911 ob stoletnici požara v Kranju.) Konec. Štirikrat, kolikor je znano iz zapiskov, je razsajal v Kranju hud požar. Prvi požar je bil dne 10. avgusta 1. 1668. Pokončal je baje več kot polovico mesta. Grozen požar je bil potem dne 20. avgusta 1. 1749.*) Izbruhnil je ob štirih popoldne in kmalu je bil ves Kranj, ki je ime! večinoma lesene strehe, goreča gromada. Končani so bili arhivi. Zgorelo je 290 hiš, 20 pristav in 20 ljudi, ki so zapisani v mrliški knjigi tako: Gregor Jereb, star 40 1., Andrej Kralj 60, Matija Romolt 70, Ana Perne 40, Uršula Dolhar 50, Janez Novak 48, Marija Novak 12, Marija Strupi 46, Magdalena Blaže 70, Jožef Florjančič 40, *) L. 1749, pravi .Liber pistorum', ki leži pri g. K um m ni, ob požaru so zgorele pekovskemu cehu: svoboščine, tru-žica za pisma in zapisnik. Peki so imeli tačas bratovščino sv. Piorijana. Vanjo so bili zapisani tudi moški in ženske, ki niso bili peki. Špitalska cerkev je bila posvečena sv. Flo-rijanu, V četrtek na osmino sv. R. T. je bila pekovska procesija iz župne cerkve v cerkev sv. Florijana s sv. R. Telesom in t muziko ob 8. zjutraj. Tja je šel župnik z dvema ievitoma, pekovska ključarja z bakljama in ljudstvo. V cerkvi sv. Florijana je bila peta sv. maša, dva evangelija sta se pela pred mašo, 2 po maši. L. 1756. je cesar pekom potrdil I. 1749. zgorele svoboščine in tu omenil, da kljub temu, da so napravili po mestu vodnjake, vendar manjka vode, in jo morajo dovažati ix Save in Kokre. Ukazal je, da morajo peki n>-'avitl pečnice, In da te po meščanskih hišah le is-jem.ofii3 dovoli kruh peči. Marija Florjančič 18, Marija Strupi 20, Kancijan Dolinar 30, Ana Kralj 20, Uršula Košak 53, Peter Mali 70, Jurij Kralj 48, Marija Šumi 42, Magdalena Ertač 55 in Katarina Pegam 55 let. Grozen je moral biti prizor, ko so vseh 20 mr-Hčev polagali sredi osmojenih zidov v zemljo na pokopališču tukaj okoli župne cerkve. Današnji dan pred 100 leti se je baje vžgalo v mestu hiš. št 16 blizu davkarjevega stanovanja (v Paradižu). Bil je velik vihar. V dveh urah je bilo mesto upepeljeno. Požar je bil tako silovit, da je »Sava gorela", kakor pravi ljudstvo. Od 263 hiš v mestu in predmestjih jih je zgorelo 184, potem pa še 11 pristav pred mestom. Ogenj je skočil tudi čez Kokro in uničil vasi Huje in Klanec. Savskega predmestja tačas ni pogorelo dosti, ker je veter gnal plamen' na nasprotno stran. Otel se je tudi grad. Zgorele so strehe na cerkvah in na župnišču. Pri Babičevib pod mestom se še vidi stara podoba M. B, ki je bila ob požaru v rožnivenški cerkvi. Kokrsko predmestje pa je hudo končal ogenj. Pogorelo je poslopje bivšega kapucinskega samostana, kjer je bila šola, in pod hil. št. 5 je zgorela pri Ferbarju Terezija Florjančič, soproga barvarja Simona Florjančiča. Ob tem požaru so ljudje gotovo hiteli iz hiš rešit si vsaj življenje, ker je malo prej, 30. marca 1811, v požaru v Tržiču zgorelo 75 ljudi. Stari Adamo-vec je bil pač v nevarnosti, ko ni mogel doli po gorečih stopnicah, pa si je s sekiro napravil izhod v sosednjo hišo, kakor kaže sliki, Škodo po požatu so cenili v Kranju na 300.000 frankov. Župan Scaria in poveljnik orožnikov sta rešila blagajno v fronkariji. Iz Ljubljane je na ukaz glavnega policijskega komisarja Tuséna pri-dirjalo 250 konjikov, ki so gasili vso noč pod poveljstvom generala Delsóna. Odlikoval se je pri gašenju tudi lastnik gradu Natale Pagliarucci. Vlada je ukazala nabirati milodare za pogorelce po vsi Iliriji. Nabrali so v kratkem za Kranj 6952 frankov, francoska vlada je dala 6000 in potem še 30 tisoč frankov. Prvo pomoč v denarjih je prinesel pogorelcem Baselli, intendant Gorenjske. Nabiranje milodarov za pogorelce je razglasilo tudi škofijstvo. Guverner general grof Bertrán, ki je nastopil 29. junija 1911 vlado Ilirije, je daroval iz svojega 500 fr. Vlada je izdala potem varnostne naredbe za slučaj požara ; imeli naj bi ljudje pripravljene ake na dolgih drogih in drugo orodje, da se omeji ogenj, če nastane požar. Zadnji večji požar v Kranju je bil 1. 1832., dne 25. septembra, ko je pogorelo v Savskem predmestju 26 hiš. Če je požar 1. 1811. končal tudi zvonove župne cerkve, nisem mogel še dognati. Najbrže pač, ker je 1. 1812. stari zvonik sv. Kancijana dobil noye zvonove. Prihodnje leto bo naš mogočni veliki zvon obhajal tedaj stoletnico. V spomin stoletnice požara je pa te dni dovršil g. Bradaška na koru župne cerkve sliko, ki predstavlja goreči Kranj in nad njim sv. Florijana. I. prilogi ,,Gortnjcu" iftv. SO z 8.1911 lahko obvaroval, ako bi bil pomislil, da Želez-nikarji od Selčanov niso radi tepeni. Is Selc sad Staijo Loko. Lahi in naši liberalci imajo nekaj skupnega, namreč — smolo. Oboji so ponavadi tepeni. Še nedavno se je učitelj Jeglič ustil v javnem lokalu, da bodo kmetje vse zadrugarje 3 cepcipognali iz Selške doline (imamo priče); no, ta gospod se je zmotil le v toliko, da so kmetje s tistimi cepci ošinili po liberalnih glavah ter jih pri zadnjih občinskih volitvah nasekali tako, da se bodo drugič dvakrat premislili, p redno bodo se stopili na volišče. Za enkrat njih napovedana .zmaga" izgleda takole: V I. razredu so dobili naši 177 glasov, liberalci 44; v II. razredu naši 300, liberalci 72; v III. razredu naši 605, liberalci 156; v podobčinah Dolenja Vas naši 104, liberalci 18, Češnjica naši 195, liberalci 31, Selca naši 211, liberalnih 6 odbornikov skupaj celih 9 glasov. — Ubogi Šlibar, Čot. Jakec in drugi, zastonj je bilo Vaše delo! Še bolj ubogi Štupica iz Draigoš, ki ga je nervoznost, radi katere ima kot učitelj pol leta dopusta, takoj pustila, ko je bilo treba agitirati, pa je zopet njega .rahle" živce pretresla, ko je moral kot zaupnik svoje stranke biti priča slavnega liberalnega poraza. Se razume, da so liberalci .veselja" nad svojo prekrasno »zmago" dali izraza v razgrajanju in preklinjevanju. Ljudje so rekli, da delajo to v zadnjih cugih. Pa že mora biti tako Pa je res Šlibarjeva in, Štupcova stranka v zadnjih cugih. Naše iskreno sožaljet Našim ljudem pa čast in hvala, da so se v tako nepričakovano velikem številu udeležili volitev. Tako je pravi Pokazali ste, da veste, kje se dela in kje je napredek. — Medved nas je obiskal v nedeljo, pa pravi pravcati medved. Potikal se je po gozdovih od Podblice do Dražgoš. Hrabri in neustrašeni lovci so bili hitro na nogah, in res se je petim izmed njih posrečilo, zaslediti ga tam gori nekje v bližini Dražgoš Pa so bili tako ko rajžni, da ni nihče streljal. Medvedu se je pa to tako fržmagalo, da jo je odkuil. Spotoma si je menda še ogledal Beštrovo bremzo, pa nI bil nič kaj zadovoljen ž njo. .. Is telezalkov. Nič ni prav častno, kar se je zgodilo na sv. Miklavža jutro sredi našega trga. Napredna izobraženost je prišla do kuhinjskega noža in mesarskega klanja. En fant je bil žoknjen v pljuča in njegov brat oklan. Štiri fante so potem odpeljali parkeljni v podobi orožnikov. Sv. Miklavž je jokal, ko je videl, da se bodo njegova jabolka izpremenila v ričet. če se združita alkohol in strast, rodita nesrečo. Zadnji čas je, da se v Železnike vrne gospa pamet. Občinske volitve bodo menda po Pametvi. Bog daj, da bi bile res pametne in da bi .ovce, ki se pasejo na oni strani vode brez pastirja", prišle nazaj h pastirju, h Kralju miru. Še Janček bo potem prepeval božično prefacijo ali doma, ali pa v Suhi Dolini z Ratijinim Janezom vred. Kanina Gorici. Dne 9. t. m. so bile občinske volitve v Kamni Gorici. Bile so tako burne, kakor nikdar poprej. Obe stranki, S. L. S. in .b ez-imna slovenska" — tako jo imenujemo, ker na dotičnem volivnem oklicu te stranke ni nihče podpisan — trudili sta se, da spravita na volišče kar mogoče veliko svojih pristašev. Posebno „očka Debevc", vodja brezimne stranke, so se več mesecev trud