UDK -  UDC YU ISSN 0017-2774
15:624
G R A D B EN I VESTNIK
SGP PRIMORJE AJDOVŠČINA:
Polaganje cementne stabilizacije na odseku AC Dolgi most—Vrhnika
TOZ V I S O K E  G R A D N J E
61000 L J U B L J A N A ,  S L O V E N Č E V A  22
Telefon: 341 672, komerc. 346 582 
Telegram: slovceste ljubljana 
Telex: 31493 yu sloce
PROIZVODNI PROGRAM:
•  M O N T A Ž N I  M O S T O V I
•  M O N T A Ž N E  K I N E T E
•  M O N T A Ž N E  H A L E
•  M O N T A Ž N E  T R A F O  
P O S T A J E  100/SN
•  P R O J E K T I  IN 
I N Ž E N I R I N G  ZA V S O  
D E J A V N O S T
1. Gradnja nadvoza na Celovškj cesti — montaža 
prefabniciranih elementov.
2. Gradnja toplovodnega omrežja na področju Ljub­
ljane in okolice, montaža elementov kinet predvideno 
ca. 8000 ml letno.
3. Gradnja tipske montažne hale v tovarni »LITO­
STROJ«, 4 ladje 100 X 20 m in aneks (12.600 m2)
4. Gradimo tipske montažne transformatorske po­
staje iz prefabricjranih elementov. Montaža na ne­
omejeno razdaljo.
FOTO: P. STRNAD
GRADBENI VESTNIK
GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
SLOVENIJE
LETO XXVII
Revijo izdaja:
Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik:
Sergej B u b n o v
Tehnični urednik in lektor:
Bogo F a t u r
Uredniški odbor:
Dr. Janko B l e i  w e i s ,  Vladimir C a d e ž , Marjan G a s p a r i ,  Dušan 
L a j o v i c ,  dr. Miloš M a r i n č e k ,  Saša Š k u l j  , Viktor T u r n š e k .
Tiskala:
Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani 
L j u b l j a n a
KAZALO
Čl a n k i , St u d ij e , r a z p r a v e
Abrahamsberg Andrej:
Primerjava normalne - Gaussove - distribucije 
z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti be­
tona ........................................................................191
Ačanski Vukašin-Klenovšek Jože:
Raziskovalni projekt IGM (Industrijska grad­
nja mostov) .............................................................46
Ahačič Jože:
Vodnogospodarsko podjetje Kranj (VGP 97 
K ra n j)..........................................................................97
Bojc Janez-Hvastija Boltežar:
Ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava 
2 — HE Form in..................................................  13
Dobovišek Borut:
Izračunani stereogram i........................................ 120
F. B.:
Cestni predor skozi K aravanke.......................... 175
Cestni predor skozi U č k o ................................... 194
Most na otok K r k ................................................. 217
Plinovodno omrežje v SR Sloveniji . . . .  260
Fajfar Peter-Fischinger Matej-Rogač Rajko:
Stroški potresnovarne gradnje stenastih stavb 240
Fischinger Matej-Fajfar Peter-Rogač Rajko:
Stroški potresnovarne gradnje stenastih sfavb 240
Hvastija Boltežar-Bojc Janez:
Ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava
2 — HE Form in..................................................... 13
Klenovšek Jože-Ačanski Vukašin:
Raziskovalni projekt IGM (Industrijska grad­
nja m ostov).................................................................46
Kotnik Milivoj:
Umetna razsvetljava v šo la h ............................... 60
Lapajne Svetko:
Prispevek k mehaniki žaluzij skih plošč . . . 248
Učinkovitost odklonjenih armatur (v ojače­
nem b e t o n u ) ..................
Majaron Boris:
Industrializacija stanovanjske gradnje z ele­
menti za vgraditev.............................................25
Marinšek Dušan:
Prva inženirska brigada VII. korpusa NOV in 
POJ v borbi in ob n ov i....................................162
Matko Drago-Petrešin Eugen:
Analiza dinamike vodovodnih sistemov 168, 214
Megušar Maks:
Gradnjo mostu na otok Krk so si ogledali tu­
di slovenski gradbeniki.................................... 221
Miklavčič Ivo:
Samoupravna stanovanjska skupnost in sta­
novanjska gradnja v občini K ran j.................. 88
N. N.:
Planska usmeritev raziskovalnega dela v pod­
ročni raziskovalni skupnosti za graditeljstvo
za obdobje 1978—1980 ...........................................  61
Ozvald Branko:
Direktno dimenzioniranje lesenih nosilcev s 
kombiniranimi obtežbam i................................... 165
Direktno dimenzioniranje lesenih plošč s kom - 
binarnimi obtežbam i............................................ 252
Perc Franc:
Organizacija proizvodnje v gradbeništvu . . 54
Petrešin Eugen-Matko Drago:
Analiza dinamike vodovodnih sistemov . 186, 214
Premzl Vili:
Razvoj mesta Maribor do leta 2000 ..................  2
Prezelj Marjan:
Zavarovanje kvantitete in kvalitete voda v 
SR Sloveniji s posebnim ozirom na izgrad­
njo kanalizacijskega sistema in čistilnih na­
prav ....................... .... ........................................ 138
Pšeničnik Milan-Vodopivec Florjan:
Poročilo o zasnovi in značaju študija gradi­
teljstva na višji in visoki š o l i .......................101
Pukšič Milan:
Preusmeritev Drave prek jezovne zgradbe v 
Markovcih pri izgradnji HE SD2 — Formin 22
Melihar Bogdan:Rismal Mitja:
Vodna preskrba Maribora v zvezi z urbani­
stičnim načrtom m esta ....................................
Rogač Rajko-Fajfar Peter-Fischinger Matej: 
Stroški potresno varne gradnje stenastih stavb
Sovine Ivan:
Geomehanske meritve pri gradnji predora 
Pletovarje v oligocenskih laporjih . . . 114,
Sušnik Janez:
Samoprispevek in gradnja osnovnih šol in 
vrtcev v občini K ra n j.........................................
Trauner Ludvik:
Diagrami za določevanje navpičnih premikov 
v elastičnem polprostoru ...............................
Vodopiveč Florjan-Pšeničnik Milan:
Poročilo o zasnovi in značaju študija gradi­
teljstva na višji in visoki š o l i .......................
Volčič Tone:
Kranj — njegov razvoj in problemi . . . .  
Žitnik Egon:
Razvojne dileme VTO Gradbeništvo z vidika 
vključevanja v usmerjeno izobraževanje . .
MNENJE IN KRITIKA 
Lapajne Svetko:
Švicarska gledišča na preračunavanje zasid­
ranih zaščitnih s t e n .........................................
Šuklje Lujo:
K razpravi o vsebini Gradbenega vestnika . 
Lapajne Svetko:
O vsebini Gradbenega vestnika.......................
Lapajne Svetko:
K razčiščevanju pojmov »stabilnost« in »var­
nost« ....................................................................
Lapajne Svetko:
Švicarska gledišča na preračunavanje zasid­
ranih zaščitnih sten (dopolnilo).......................
Čadež Vladimir:
Tender tudi za stanovanjsko gradnjo . . . .  
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV
Čižek Franjo:
25 let delovnih uspehov Komuna projekta — 
podjetja za projektiranje v Mariboru . . .
N. N.:
Mariborski obrtniki združeni v Gradbeni fi­
nalist ....................................................................
Ussar Werner:
Center za samoupravljanje in informiranost 
pri GP Stavbar M a rib or ................................
Novice iz kolektivov in njihovih glasil:
Vodnogospodarsko podjetje Maribor . . . .  37
SGP Konstruktor M aribor..................................... 38
DO EM Hidromontaža M aribor............................ 38
GIP Gradis L ju b ljan a ..........................................77
SGP Slovenija ceste L jubljana............................ 78
GIP Ingrad C e l je ...................................................80
IMP L ju b lja n a ....................................................... 80
Cementarna T rbov lje .............................................. 80
SGP Konstruktor M aribor....................................107
SGP Primorje A jdovščina.......................108, 127
GIP Gradis Ljubljana.............................................127
GP Tehnika L ju bljan a ..................................  128
Podgoršek Feliks:
Tovarna asfalta SGP Slovenija ceste Ljub­
ljana ........................................................................129
Melihar Bogdan:
Beton Zasavje .......................................................... 153
Nivo Celje ............................................................... 153
SGP Primorje A jdovščina....................................153
SGP Kraški zidar Sežana....................................154
SGP Stavbenik K o p e r ........................................ 154
ZIGP Imos Ljubljana .   154
EM Hidromontaža M aribor....................................155
SGP Konstruktor Maribor ............................... 155
SGP Slovenija ceste L jubljana...........................156
IMP L ju b lja n a .....................................................156
SGP Pionir Novo m esto........................................ 177
Novograd Novo m e s to ......................................   178
SGP Slovenija ceste L jubljana...........................178
GP Tehnika L ju bljan a ........................................ 179
IMP L ju b l ja n a ........................................   180
SGP Konstruktor M aribor....................................199
GIP Ingrad C e l je ................................................. 199
GIP Gradis L ju b ljan a ........................................ 199
Salonit Anhovo ................................................. 200
SGP Gorica Nova G orica ......................   200
SGP Primorje A jdovščina....................................201
GIP Ingrad C e l je ................................................. 225
DO Final Nova G or ica ....................................... 225
SGP Pionir Novo m esto..................................  226
IMP Ljubljana . ................................................226
ZGP Giposs L ju b ljan a ....................................... 226
EM Hidromontaža M a rib or............................... 264
SGP Pionir Novo m esto........................................ 264
SGP Kraški zidar Sežana....................................266
SGP Slovenija ceste L ju b lja n a ......................266
SGP Stavbenik K o p e r ....................................... 267
SGP Primorje A jdovščina................................. 267
IMP L ju b lja n a .....................................................268
SGP Konstruktor M aribor....................................268
8
240
145
93
30
101
86
11
106
121
125
152
177
221
35
35
36
IZ GRADBENE ZAKONODAJE 
Cafuta Lojze:
Gradbena pogodba .............................................197
PRIKAZI IN OCENE
B. J.:
Vodnogospodarske osnove Slovenije . . . .  222 
Melihar Bogdan:
Predlog nazivov in kategorizacija poklicev v 
gradbeništvu...................................................... 223
VESTI
N. N.:
Obvestilo VTO Gradbeništvo Maribor . . .  39
Studij gradbeništva ob delu na gradbeni fa­
kulteti v L jubljan i...................................................76
Magisteriji in diplome II. stopnje na oddel­
ku za gradbeništvo VTO Gradbeništvo in geo­
dezija F A G G .......................................................... 103
B. S.:
Šesti evropski kongres za seizmično gradbe­
ništvo ....................................................................... 208
2. izdaja Priročnika za dimenzioniranje armi­
ranobetonskih konstrukcij 1. d e l .......................... 125
IN MEMORIAM
N. N.:
Prof. Branku Podlesniku v spom in........................34
G. A.:
Edi Sovinčevi v s lo v o ........................................  126
IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
Prikazi raziskovalnih nalog:
Fajfar Peter:
Račun večetažnih konstrukcij pri seizmični
obremenitvi .......................................................... 131
Pemič Adolf:
Bogatenje podtalnic — matematični model . . 132
Rojc Tomaž:
Nelinearna analiza linijskih in ploskovnih 
konstrukcij ................................................................132
Terčelj Stane:
Seizmična odpornost opečnih zgradb . . . .  132
Mravlje Dušan:
A erotrian gu lacija ......................................... 132
Marinček Miloš:
Uvedba elastoplastične teorije linearnih no­
silcev v prakso I I I ......................................... 132
Marinček Miloš-Reisner Janez:
Eksperimentalna raziskava Bauschingerjeve- 
ga e f e k t a ...........................................................201
Skubic Boris:
Odpornost mineralnih agregatov proti vročini 202 
Furlan Danilo:
Priprava hidrološke dokumentacije za projek­
tiranje akum ulacij.............................................203
Vodopivec Flori j an-Jenko Marjan:
Raziskava natančnosti temeljnih triangular- 
nih m rež ............................................................... 204
Drolje Stane-Dimic Damijana:
Studij priprave neskrčljivih cementov in eks­
panzijskih c e m e n t o v ...............................  227, 269
Janez Ref lak:
Uvajanje programa za statično in dinamično 
analizo konstrukcij ............................................ 271
Janez Lapajne:
Razvoj organizacije projektiranja s pomočjo 
računalnika...............................................................271
Andrej Pogačnik:
Aplikacija in razvoj prostorskega informa­
cijskega sistem a..................................................... 271
Jože Holer:
Vzroki nesreč na gradbiščih................................. 271
INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO 
MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA
Gjura Janez-Bras Vladimir:
Tehnološki postopek priprave kamnitega 
eruptivnega agregata in kontrola stalnosti
proizvodnje v kamnolomski separaciji SGE 
Rogaška S latina ....................................................... 41
Ferjan Marjan:
Rekonstrukcija viadukta Ponikve na cesti 
Ljubljana—Z a g r e b ...................................................81
Ferjan Marjan:
Prepaktni beton i......................................................109
Vehovar Leopold:
Spenjalno varjenje armature iz jekla CBR 40 133 
Fašalek Marko:
Obremenilna preizkušnja montažnega armi­
ranobetonskega nosilca v turističnem naselju
Bernardin pri Portorožu........................................ 157
Ferjan Marjan:
Prepaktni betoni I I .............................................181
Jarec Bojan:
Defektoskopija žičnih vrvi na žičnicah . . . 205
Apih Vera-Kržan Janez:
Informacija o uvajanju testiranja materialov 
za sistem cestne signalizacije...........................229
Kresnik Ivo:
Varnost vozišča s stališča tornega koeficienta 273
IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU 
Premzl Vili:
Razvoj mesta Maribor do leta 2000 . . . .
Rismal Mitja:
Vodna preskrba Maribora v zvezi z urbani­
stičnim načrtom m e sta ....................................
Žitnik Egon:
Razvojne dileme VTO Gradbeništvo . . . .
Hvastija Boltežar-Bojc Janez:
Ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava 
2 — HE Form in.................................................
Pukšič Milan:
Preusmeritev Drave prek jezovne zgradbe v 
Markovcih pri izgradnji HE SD 2 Formin . .
Majaron Boris:
Industrializacija stanovanjske gradnje z ele­
menti za vgraditev.............................................
Trauner Ludvik:
Diagrami za določevanje navpičnih premikov 
v elastičnem polprostoru....................................
Ačanski Vukašin—Klenovšek Jože:
Industrijska gradnja mostov (IGM) . . . .
Perc Franc:
Organizacija proizvodnje v gradbeništvu . . 
Kotnik Milivoj:
Umetna razsvetljava v šo lah ...........................
Volčič Tone:
Kranj — njegov razvoj in problemi . , . .
Miklavčič Ivo:
Samoupravna stanovanjska skupnost in sta­
novanjska gradnja v občini K ran j..................
Sušnik Janez:
Samoprispevek in gradnja osnovnih šol in 
vrtcev v občini K r a n j ....................................
Ahačič Jože:
Vodnogospodarsko podjetje K ra n j..................
Pšeničnik Milan—Vodopivec Florijan:
Poročilo o zasnovi in značaju študija gradi­
teljstva na višji in visoki stopn ji..................
Sovine Ivan:
Geomehanske meritve pri gradnji predora 
P le to v a r je ...........................................................
DoboviŠek Borut:
Izračunani stereogram i....................................
Prezelj Marjan:
Zavarovanje kvantitete in kvalitete voda v 
SR S lov en iji......................................................
Sovine Ivan:
. Geomehanske meritve pri gradnji predora 
P le to v a r je ...........................................................
Marinšek Dušan:
Prva inženirska brigada VII. korpusa v borbi
in o b n o v i ............................................. ....  105
Ozvald Branko:
Direktno dimenzioniranje lesenih nosilcev s 
kombiniranimi prečnimi obtežbami . . . .  175
Matko Drago—Petrešin Eugen:
Analiza dinamike vodovodnih sistemov . 191, 217
Abrahamsberg Andrej:
Primerjava normalne - Gaussove - distribuci­
je z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti
betona.................. .................................................193
Lapajne Svetko:
Prispevek k mehaniki žaluzijskih plošč . . . 214
Fischinger Matej—Fajfar Peter—Rogač Rajko:
Stroški potresnovarne gradnje stenastih stavb 247
Lapajne Svetko:
Učinkovitost odklonjenih armatur (v ojače­
nem b e to n u )......................................................251
Ozvald Branko:
Direktno dimenzioniranje lesenih plošč s kom- 
binarnimi obtežbam i........................................ 259
IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU 
Premzl Vili:
Development of Maribor town till the year 
2000   V
Rismal Mitja:
Water supply of Maribor town with regard 
to the urban planning..........................................11
Žitnik Egon:
Development problems of building study . . 13
Hvastija Boltežar—Bojc Janez:
Building works of the electrical power plant 
Srednja Drava 2 .......................................................22
Pukšič Milan:
The changement of Drava river current at 
Markovci .................................................................24
Majaron Boris:
Industrialization of dwelling buildings . ? . 29
Trauner Ludvik:
Charts for the determination od vertical di­
splacements ...................................  33
Ačanski Vukašin—Klenovšek Jože:
The industrial bridges building..............................53
Perc Franc:
The production planning in the building 
w o r k s ....................................................................56
Kotnik Milivoj:
The artificial electric lighting in school rooms 60
Volčič Tone:
The town Kranj, its development and its 
problem s.................. .... ........................................ 38
7
11
13
22
24
29
33
53
56
60
88
93
97
100
103
120
124
144
152
Self-management dwelling community of
K r a n j .................................................   93
Sušnik Janez:
Citizens’ self-imposed levies and the building 
of elementary schools in K ra n j............................ 97
Ahačič Jože:
The water management enterprise Kranj . . 100
Pšeničnik Milan-Vodopivec Florijan:
Report about study problems in the fiels of 
building s c i e n c e s .................................................101
Sovine Ivan:
The measurements of the deformations in the 
road tunnel P letovarje ........................................120
Dobovišek Borut:
Calculation of stereograms................................... 124
Prezelj Marjan:
The water quantity and quality in SR of Slo­
venia with special regard to the system of
sewage and clearing installations..................144
Sovine Ivan:
The measurements of the deformations in the 
road tunnel P letovarje ....................................152
The first engineer brigade of the 7th corps 165
Ozvald Branko:
Direct dimensioning of wooden beams with 
combined shear loa d s ........................................ 173
Matko Drago-Peteršin Eugen:
The analysis of dynamical behavior od wa­
ter supply system s....................................191, 217
Abrahamsberg Andrej:
Comparision between normal - Gausses - di­
stribution and compression concrete resistan­
ce distribution after 28 d a y s ............................... 193
Lapajne Svetko:
A contribution to mechanics of plates on form 
of Venetian b lin d s .................................................211
Fischinger Matej-Fajfar Peter-Rogač Rajko:
The cost of earthquake resistant shear wall 
s tru c tu re s ...........................................................217
Lapajne Svetko:
Efficacy of declined reinforcement (on, rein­
forced concrete)..................................................... 251
Ozvald Branko:
Direct dimensioning of wooden plates with 
combined l o a d s ......................................................259
Srečno 19791
VSEM ČLANOM ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV, 
PODJETJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM 
TER SODELAVCEM »GRADBENEGA VESTNIKA« ŽELIMO VELIKO STROKOV­
NIH IN POSLOVNIH USPEHOV TER MNOGO OSEBNE SREČE V LETU 1979.
Zveza društev gradbenih inženirjev 
in tehnikov Slovenije 
ter uredniški odbor 
Gradbenega vestnika
G R A D B E N I
V E S T N I H
GLASILO
ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE
ŠT. 11— 12 — LETNIK 27 — 1978
YU ISSN 0017-2774
I / S E B I A I A - C O A I T I A I T S
Članki, študije, razprave MATEJ FISCHINGER-PETER FAJFAR-RAJKO ROGAČ:
Articles, studies, proceedings stroški potresnovarne gradnje stenastih s ta v b ............................... 240
The costs of earthquake resistant shear wall structures
SVETKO LAPAJNE:
Učinkovitost odklonjenih arm a tu r......................................................248
Efficacy of declined reinforcement
BRANKO OZVALD:
Direktno dimenzioniranje lesenih plošč s kombiniranimi obtežbami 252 
Direct dimensioning of wooden plates with combined loads
B. F.:
Plinovodno omrežje v SR S loven iji..........................................................260
Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR:
From our enterprises Noyice iz glasil kolektivov;
EM Hidromontaža M a r ib o r ....................................................................... 264
SGP Pionir Novo m e sto ......................  264
SGP Kraški zidar Sežana............................................................................266
SGP Slovenija ceste Ljubljana...................................................................266
Imos SGP Stavbenik K o p e r ...................................................................267
SGP Primorje Ajdovščina ........................................................................267
IMP L ju b lja n a ..............................................................................................268
SGP Konstruktor M a rib or........................................................................268
Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Študij priprave neskrčljivih cementov (K on ec)................................... 269
Research community of Slovenia Uvajanje programa za statično in dinamično analizo konstrukcij
SAP I V ........................................................................................................... 271
Razvoj organizacije projektiranja s pomočjo računalnika I . . . . 271 
Aplikacija in razvoj prostorskega informacijskega sistema . . . .  271 
Vzroki nesreč na gradbiščih ....................................................................271
Informacije Zavoda za raziskavo 
materiala in konstrukcij Ljubljana 
Proceedings of the Institute for 
material and structures research 
Ljubljana
I VO KRESNIK:
Varnost vozišča s stališča tornega koeficienta 273
Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV 
Tehnični urednik: BOGO FATUR
Uredniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIMIR ČADEŽ, MARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS
MARINČEK, SASA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK
Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri 
SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­
paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 750 din. Revija izhaja ob finančni pod­
pori Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Stroški potresnovarne gradnje stenastih stavb
UDK 699.841 m a t e j  f i s c h i n g e r  - p e t e r  f a j f a r  -  r a j k o  r o g a C
1. UVOD
Na podlagi inženirske presoje smo pogosto 
sklepali, da za potresnovarno gradnjo potrebujemo 
znatna dodatna sredstva. Tako se je visoka stopnja 
seizmičnosti območja pogosto navajala kot vzrok 
za visoke prodajne cene stanovanj. V resnici pa 
dejanskega vpliva velikosti seizmičnih sil, oziroma
idealiziran tloris, ki odgovarja tipičnemu tlorisu pri 
gradnji po sistemu Outinord, menimo pa, da lahko 
te rezultate posplošimo na vse vrste konstrukcij z 
nosilnimi stenami. Prvi rezultati raziskav so bili 
omenjeni v [1 ], končni rezultati so bili prikazani v 
[2] in [3], ta članek pa je nastal na pobudo uredištva 
Gradbenega vestnika in je zasnovan kot informa­
cija projektantom.
TEŽA EN E ETAŽE PRIMER A : BR EZ PREČK
ET A ŽN A  V IŠ IN A  2.75 m PRIMER B :  S P R E Č K A M I
6 » 3 .75
Sl. 1. Idealiziran tloris 
konstrukcije
koeficienta seizmičnosti kc, na ceno konstrukcij ni­
smo poznali. Zato smo pred dvema letoma na 
FAGG začeli analizirati vpliv velikosti seizmične 
obtežbe na ekonomiko gradnje. V članku navaja­
mo končne rezultate prvega dela teh raziskav, pri 
katerih smo obdelali stenaste stavbe. Izbrali smo
Avtorji:
Matej Fischinger, dipl. ing. gradb., FAGG 
doc. dr. Peter Fajfar, dipl. ing. gradb., FAGG 
prof. dr. Rajko Rogač, dipl. ing. gradb., FAGG
2. KONSTRUKCIJA
Izbrali smo konstrukcijo z idealiziranim tlo­
risom (sl. 1), s konstantno debelino sten 15 cm in 
višinami P +  4, P +  8 , P +  12 in P + 16. Pri vsaki 
zgradbi smo upoštevali dve varianti (s prekladami 
nad vrati in brez njih). Nihajne dobe osnovnega 
načina nihanja obravnavanih konstrukcij so poda­
ne v tabeli.
Pri osnovni konstrukciji smo uporabili MB 300 
in minimalno armaturo 0,3 %  preseka sten.
Konstrukcija brez prečk Konstrukcija s prečkami
Število etaž P +  4 P +  8 P +  12 P f  16 P + 4 P +  8 :P +  12 P +  16
X — smer 
Y — smer
0,192 0,536 1,062 1,771 
0,179 0,500 0,996 1,664
0,150 0,294 
0,158 0,433
0,478 0,707 
0,854 1,420
3.1. Dimenzioniranje po metodi dovoljenih napetosti
Stena (sl. 2) je obremenjena z osno silo N, mo­
mentom My zaradi potresne obtežbe in momentom 
Mx, ki nastopa zaradi ukrivljenosti stene v prečni 
y smeri.
Moment My smo določili s pomočjo programa 
EAVEK. Uporabili smo metodo s spektrom odziva 
po veljavnih jugoslovanskih predpisih ter upošte­
vali običajne predpostavke pri dinamični analizi 
v visokogradnji:
— Material se obnaša elastično.
— Etažne plošče so toge v svoji ravnini in 
brez togosti pravokotno na ravnino.
— Mase so koncentrirane v višini etažnih 
plošč.
— Zaradi simetrije smo obravnavali konstruk­
cijo ravninsko.
smo mrežno armaturo v sredini stene na razdalji 
(1 -4  X 0,075) ht zanemarili. Kasnejši računi so po­
kazali, da je lahko vpliv te armature znaten.
1 4 o- f
° to t
Sl. 3. Razpored napetosti v steni
y
Sl. 2. Prerez stene s prikazom obtežbe in razporeditve 
armature
Moment zaradi ukrivljenosti stene v prečni 
smeri dobimo z enačbo Mx = Ns X ek , kjer je Ns
y .
osna sila zaradi stalne obtežbe, ek pa končna eks-
y
centričnost po predpisih (PAB, člen 81). Vpliv preč­
ne stene smo zanemarili tako pri dinamični analizi 
kot pri dimenzioniranju. Tako je vpliv uklona sten 
gotovo precenjen.
Ker je razmerje Mx/My majhno, lahko izvrši­
mo dimenzioniranje v vzdolžni in prečni smeri lo­
čeno ter napetosti superponiramo. Pri večini kritič­
nih sten je bilo razmerje med dolžino sten ht in 
višino zgradbe dovolj majhno, da smo tudi v vzdolž­
ni smeri lahko predpostavili linearen potek nape­
tosti.
Najprej smo steno dimenzionirali na osno silo 
Ns in moment Mx. Tako smo dobili potek napetosti 
v y smeri. Izkazalo se je, da lahko te napetosti v 
vseh obravnavanih primerih (minimalna ekscen­
tričnost osne sile) prevzamemo z minimalno arma­
turo (PAB, člen 132 in 133) 0,3 °/ o , ki zagotavlja sta­
tično stabilnost. To (mrežno) armaturo smo razvr­
stili enakomerno vzdolž obeh robov stene (sl. 2 ).
Dimenzioniranje na osno silo N in moment My 
zaradi horizontalne obtežbe nam je dalo povečanje 
armature v vogalih stene (sl. 2). Težišče te dodatne 
(rebraste) armature smo predpostavili na oddalje­
nosti 0,075 ht od roba stene. Nato smo računali po 
običajnih postopkih za pravokotni prerez, s tem da
Zaradi tlačne sile v vogalu in zaradi neravno- 
sti stene (hetaže/300 pride do izklona v prečni smeri, 
tako da dobimo razpored napetosti po sl. 3. Tlačno 
osno silo smo določili za pas izbrane dolžine x =  1 m 
(oziroma za dolžino tlačne cone, če je x < l m ) :  
Ni =  o* d X ,  kjer je o *  povprečna napetost v obrav­
navanem tlačnem pasu. Moment Mxi =  Ni X ek po-
y i
vzroča napetosti, ki potekajo linearno v prečni sme­
ri. S superponiranjem dobimo značilno konico 
o  tot- Če atot presega dopustno vogalno napetost, mo­
ramo povečati marko betona.
3.2. Dimenzioniranje po metodi mejnih stanj
Pri metodi dovoljenih napetosti (MDN) upošte­
vamo pri določitvi napetosti linearno zvezo med 
napetostmi in deformacijami. Zagotoviti pa mora­
mo, da so te napetosti manjše od dopustnih, ki so 
določene na podlagi povprečne varnosti za obrav-
Sl. 4. Zveza med napetostmi in deformacijami v betonu 
po naših (PAB) in ameriških (ACI) predpisih
navano vrsto obremenitve. Pravilno dimenzioniran 
objekt se bo pri najmočnejših potresnih obreme­
nitvah približal meji svoje nosilnosti, kjer bo ob­
našanje materiala gotovo nelinearno, kar MDN ne 
more eksplicitno zajeti. Boljšo oceno varnosti kon­
kretnega preseka nam da metoda mejnih stanj 
(MMS), pri kateri upoštevamo, da je pri obtežbi, 
ki je povečana za varnostni faktor v  (za osnovno 
obtežbo je varnost po PAB 1,8 za čisti upogib in 
2 , 2  pri čistem tlaku), odnos med napetostmi in de­
formacijami nelinearen. Pri jeklu običajno predpo­
stavimo bilinearen diagram, pri betonu pa različne 
parabole drugega reda. Taki paraboli po naših 
(PAB) in ameriških (ACI) predpisih sta prikazani 
na sl. 4. Podrobnejša razlaga primerjave med naši­
mi in ameriškimi predpisi je podana v [3] in [4], 
vendar presega okvir tega članka.
Obtežno stanje stene, obremenjene na enoosni 
upogib z osno silo (ker superpozicija pri MMS ni 
mogoča, smo zaradi enostavnosti moment v prečni 
smeri, ki je precej majhen, zanemarili), je točno 
določeno z dvema podatkoma (N in My), ki pred­
stavljata točko v ravnini. Če povežemo vse točke, 
ki določajo obremenitve, ki povzroče porušitev pre­
reza, dobimo črto, ki jo imenujemo interakcijski 
(mejni) diagram (sl. 5), ([3], [4], [5]). Vsa obtežna 
stanja, kjer določajo osne sile in upogibni momenti 
točke znotraj te črte, so dopustna, pri tistih, ki do­
ločajo točke izven črte, pa se prerez poruši. Pred-
Sl. 5. Shematični prikaz interakcijskega diagrama
vsem zanimive so točke 1 (čisti tlak), 3 (čisti upo­
gib) in 4 (čisti nateg). V točki 2 se prerez hkrati 
poruši po betonu in armaturi. Če je osna sila večja 
(točka nad 2 —2 '), se prerez poruši krhko po betonu. 
Stene moramo torej dimenzionirati tako, da bodo 
mejne obremenitve pod točko 2  in da bi torej pri­
šlo do porušitve po armaturi. Dejanska (računska) 
obtežba mora biti za varnostni faktor manjša od
Sl. 6. Interakcijski diagrami
mejne. Vidimo (sl. 5), da moramo v območju pod 
linijo 2 —2 ' z varnostnim faktorjem množiti le mo­
ment, saj večanje osne sile lahko povečuje nosil­
nost prereza (črtkana črta na sl. 5). Večanje upo- 
gibnega momenta pri približno konstantni osni sili 
odgovarja tudi dejanskim razmeram v stenah in 
stebrih konstrukcije pri potresni obtežbi. Tega naši 
predpisi za sedaj ne zahtevajo. Prav tako ne dolo­
čajo varnostnega faktorja v primeru potresne obre­
menitve. Po analogiji z MDN, kjer so dopustne na­
petosti večje za faktor 1,5, lahko vzamemo za pre­
reze, kjer je odločilna porušitev po armaturi, v  = 
=  1 ,8 / 1 ,5 =  1 ,2 , v bližini čistega tlaka pa 2 ,2 / 1 ,5 =  
=  1,47. Po priporočilih starega predloga predpisov 
za gradnjo na potresnih območjih (september 1976) 
je bil varnostni faktor 1,5, po sedanjem predlogu 
pa 1,3. Za obravnavane stene smo najboljšo kore­
lacijo z rezultati po MDN dobili pri varnostnem 
faktorju 1 ,2 , s katerim smo množili samo upogibne 
momente (m =  1,2). Omenimo naj, da smo pri no­
vejših raziskavah, ki obravnavajo okvirne kon­
strukcije, ugotovili ekvivalentni varnostni faktor
1,4 do 1,5.
Dimenzijsko obravnavanje presekov ni pri­
merno, ker bi za vsak presek dobili drugačen dia­
gram. Zato smo konstruirali brezdimenzijske dia­
grame KN—KM (sl. 6 ), kjer je 
KN =  N/(ht . b MB)
KM = M/(ht 2 . b . MB) 
ht, b . . .  dolžina in širina stene 
MB . . .  marka betona
Diagrami veljajo za vse pravokotne preseke z 
določeno razporeditvijo in kvaliteto armature (glej 
sl. 6 ). /ijiv je procent armiranja v vogalih pomnožen 
s sto in deljen z MB ter /lims procent armiranja v 
sredini pomnožen s sto in deljen z MB. Pri računu 
smo predpostavili f i u s  =  0, vendar je s sl. 7 razvid­
no, da je vpliv mrežne armature v sredini stene 
lahko (npr. kri majhnih osnih silah in šibki vogal­
ni armaturi) relativno velik.
Ker se MMS pri nas malo uporablja, smo ji v 
tem razdelku posvetili nekaj več pozornosti. Odli­
čen opis metode vsebuje knjiga [5], obširneje kot 
tukaj pa je obdelana tudi v [4],
4. REZULTATI
Ker so se pri varnostnem faktorju 1,8/1,5 =  1,2 
rezultati po MMS in MDN dovolj dobro ujemali,
Sl. 7. Prikaz vpliva armaturnih mrež v sredini stene
a) Vpliv mrež je zanemarjen
b) Vpliv mrež upoštevamo
etaža
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
0 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 Falcrrij
Sl. 8. Povečanje količine ar­
mature po etažah (konstrukci­
ja P + 8 brez prečk)
Sl. 9. Povečanje količine ar­
mature po etažah (konstrukci­
ja P +  8 s prečkami)
Sl. 10. Povečanje količine armature oziro­
ma stroškov v odvisnosti od 
koeficienta ß *  kc
Sl. 11. Povečanje količine armature oziro­
ma stroškov v odvisnosti od 
koeficienta kc
nismo izračunali vseh konstrukcij po obeh metodah 
in navajamo le rezultate, ki smo jih dobili po MDM. 
bili po MDN.
V vsaki etaži obravnavanih konstrukcij smo iz­
računali količino armature in potrebno kvaliteto 
betona ter določili povečanje preseka armature 
glede na minimalno armaturo (0,3 °/o preseka sten, 
kar je 572 cm2). Karakteristični diagrami te vrste 
so prikazani na sl. 8  in 9. Poudarimo, da je bila v 
nekaterih primerih dodatna armatura zaradi vpli­
va minimalne horizontalne obtežbe po predpisih 
( 1  °/o teže v horizontalni smeri) večja kot pri po­
tresni obtežbi, določeni z majhnimi potresnimi koe­
ficienti (kc 5/ 0,04). Končni rezultati za vse stavbe 
so zbrani na sl. 10 in 11. Prikazali smo povečanje 
preseka armature (dodatni stroški za boljšo kvali­
teto betona so preračunani v ekvivalentno pove­
čanje armature) ter dodatne stroške zaradi aseiz- 
mične gradnje. Pri računu stroškov smo upoštevali 
povprečne cene v Jugoslaviji v letu 1977:
— vgrajena armatura 
CBR 40/50
ČBM 57/56
— vgrajeni beton 
MB 300
MB 400 
MB 500 
MB 600
17.00 din/kg
14.00 din/kg
1250.00 din/m3
1350.00 din/m3
1450.00 din/m3
1700.00 din/m3
Na sl. 10 so rezultati podani kot funkcija koe­
ficienta ß *  kc, ki ni odvisen od oblike spektra v 
predpisih. Tako veljajo rezultati za vse predpise, 
ki so osnovani na statični analizi ali računu s spek­
trom odziva, torej tudi za nove jugoslovanske pred­
pise za gradnjo na potresnih območjih, ki so v pri­
pravi. Ker sta koeficienta ß  v prečni in vzdolžni 
smeri različna, smo uporabili povprečni koeficient 
ß * .  Na sl. 11 so podani isti rezultati kot funkcija 
seizmičnega koeficienta kc. V tem diagramu je vi­
den vpliv spektra po predpisih, po katerem so po­
tresne sile vitkih zgradb manjše od potresnih sil 
togih konstrukcij. Največje povečanje stroškov za­
hteva objekt P +  12 s prečkami, kjer se pojavijo 
najbolj neugodna razmerja med osno silo in upc- 
gibnim momentom (največja ekscentričnost). Re­
zultati se nekoliko razlikujejo od podobnih diagra­
mov v [1 ], ker smo tokrat uporabili točnejši račun, 
diagrame v [1 ] pa smo dobili na podlagi približ­
nih postopkov.
Pri obdelavi rezultatov smo ugotovili:
a) Povprečna cena neto stanovanjske površine 
v Jugoslaviji je bila v letu 1977 približno 8500,00 
din/m2. Torej je cena vsake etaže obravnavanih 
zgradb (vzeli smo, da zavzema neto stanovanjska 
površina okoli 70 °/o bruto tlorisne površine)
1,972.000,00 din. Vsak dodatni kvadratni centime­
ter armature pa stane 36,00 din na etažo (1 cm2 X 
X 270 cm/etažo X 0,0078 kg/cm3 X 17,00 din/kg). 
Tako smo določili v najneugodnejšem primeru 
(P +  12 s prečkami; ke =  0,12) maksimalno pove­
čanje stroškov 12.960,00 din/etažo, kar je le 0,85 °/o 
prodajne cene etaže stanovanjske zgradbe.
b) Dejansko povečanje cene zaradi potresno- 
varne gradnje bi morali določiti glede na stroške, 
ki jih zahteva minimalna horizontalna obtežba 
(MHO) in ki so v nekaterih primerih večji kot pri 
potresni obremenitvi z majhnimi seizmičnimi koe­
ficienti (kc ^  0,04). Ker pri stenastih konstrukcijah 
(ne pa tudi pri okvirih!) MHO ne zahteva dosti več 
armature od minimalne armature po predpisih (0,3 
odstotka preseka sten), lahko slednjo vzamemo za 
primerjalno vrednost.
c) Če bi upoštevali tudi stroške za dodatno 
transverzalno armaturo in morebitne dodatne stro­
ške pri temeljih, bi bil maksimalni procent pove­
čanja stroškov nekoliko večji, po drugi strani pa je 
bil izbran postopek dimenzioniranja precej na var­
ni strani, predvsem pri upoštevanju uklona.
d) Povečanje stroškov je bistveno manjše kot 
smo pričakovali. Pri analizi rezultatov smo ugoto­
vili:
— Obravnavali smo konstrukcije z nosilnimi 
stenami, kjer je presek sten (s tem pa tudi mini-
malne armature) velik. Prvi rezultati, ki smo jih 
dobili za skeletne konstrukcije, kažejo namreč pre­
cej večje povečanje stroškov.
— Procent povečanja stroškov je izražen gle­
de na prodajno ceno stanovanjske stavbe, ki je bi­
stveno večja od cene same konstrukcije. Struktura 
prodajne cene je takšna, da tudi relativno veliko 
povečanje količine materiala ne vpliva bistveno na 
končno ceno.
e) Prečke nad odprtinami povečujejo duktil- 
nost in s tem varnost konstrukcije. Izračun kaže, 
da so v večini primerov zgradbe s prečkami tudi 
bolj ekonomične, razen v nekaterih posebnih pri­
merih, kjer je velik vpliv koeficienta ß  povzročil, 
da so bile vitkejše konstrukcije brez prečk ekonom­
sko ugodnejše.
Omenjene rezultate smo dobili pri analizi 
zgradb idealiziranega tlorisa in z uporabo metode 
s spektrom odziva po jugoslovanskih predpisih. Za 
primerjavo smo obdelali še eno dejansko konstruk­
cijo in dobili podobne rezultate, poleg tega smo 
idealizirane objekte izračunali tudi pri obtežbi z 
normiranimi akcelerogrami dejanskih potresov, re­
gistriranih pri nas in v svetu. Rezultati so močno 
odvisni od razmerja med predominantnimi peri­
odami uporabljenih akcelerogramov in nihajnimi 
dobami analiziranih konstrukcij in so deloma pri­
kazani v [2] in [3],
5. ZAKLJUČKI IN NADALJNJE RAZISKAVE
Obdelali smo vpliv računskih potresnih sil na 
ceno enega tipa stenastih stavb (grajenih po siste­
mu Outinord), vendar smo mnenja (glej zaključek 
razdelka 4), da lahko rezultate posplošimo na vse 
stavbe z nosilnimi stenami. Čeprav smo uporabili 
jugoslovanske predpise, smo podali rezultate na 
tak način, da niso odvisni od specifične oblike spek­
tra v predpisih. Določili smo stroške za dodatno 
armaturo in boljšo kvaliteto betona zaradi potres- 
novarne gradnje. Rezultati za obravnavane kon­
strukcije kažejo, da so1 ti dodatni stroški pri naj­
bolj neugodni etažni višini (P +  12 in pri največ­
jem koeficientu kc =  0,12 le 0,65 °/o prodajne cene 
stanovanjske zgradbe. Vzroki za tako majhen pro­
cent so predvsem:
— Obravnavali smo stenaste zgradbe (velika 
količina minimalne amrature in betona)
— Za primerjalno vrednost smo vzeli prodaj­
no ceno stanovanjske zgradbe, ki je mnogo višja od 
vrednosti same konstrukcije.
Pri dimenzioniranju smo uporabili tudi meto­
do mejnih stanj. Ker nam ta metoda omogoča bolj­
šo oceno varnosti, smo mnenja, da je (še posebno 
v primeru potresne obtežbe) primernejša od meto­
de dovoljenih napetosti, ki se pri nas največ upo­
rablja. Ker je metoda mejnih stanj v naših predpi­
sih le skopo opisana, smo ji v članku posvetili po­
sebno pozornost.
Po končani analizi stenastih konstrukcij smo 
v začetku leta 1978 pričeli z obravnavo skeletnih 
zgradb. Rezultate teh raziskav bomo objavili v dru­
gem članku, tu pa omenimo, da je povečanje stro­
škov pri okvirih dosti večje kot pri stenastih stav­
bah [4]. Kjer se je pokazalo, da čiste okvirne kon­
strukcije iz ekonomskega vidika niso ustrezne za 
prevzem največjih potresnih obremenitev pri viso­
kih objektih, bomo pri prihodnjem delu analizirali 
tudi stenasto-skeletne stavbe.
Nasploh, še posebej pa pri potresnih obreme­
nitvah, je zelo pomembno, da lahko konstrukcija 
prevzame večje plastične deformacije (da je duk- 
tilna — [5]), saj tako preprečimo nenadno krhko 
porušitev. Pri veliki dinamični obtežbi omogočimo 
na ta način sipanje energije, ki nastopa pri plasti- 
fikaciji materiala in predstavlja bistven doprinos 
k ugodnemu obnašanju konstrukcije pri potresni 
obtežbi. Raziskave so pokazale ([5]), da lahko z do­
kaj enostavnimi konstrukcijskimi prijemi, ki ne 
zahtevajo bistvenih dodatnih stroškov, močno po­
večamo duktilnost in s tem varnost konstrukcije. 
Zato smo pričeli z analizo duktilnega okvira, kon­
struiranega na podlagi ameriških ACI [7] predpi­
sov.
Dejansko obnašanje materiala je (še posebej 
pri potresni obremenitvi) nelinearno. Zato nam da 
lahko pravilno sliko o varnosti konstrukcije le pra­
va nelinearna analiza, ki že pri določitvi notranjih 
sil upošteva nelinearen odnos med napetostmi in 
deformacijami. To analizo nam bodo omogočili pro­
grami za nelinearno dinamično analizo konstruk­
cij z univerze Berkeley, ki jih vpeljujemo v RC 
FAGG.
LITERATURA
1. P. Fajfar: Osnove projektiranja v potresnih ob­
močjih. Gradbeni vestnik 26, 1977, 7-8, str. 158—471.
2. P. Fajfar, M. Fischinger, R. Rogač: The Aditio- 
nal Cost of Earthquake Resistant Shear Wal Structu­
res, 6. evropski kongres za potresno inženirstvo, Du­
brovnik 1978, št. referata 2 — 32.
3. P. Fajfar, M. Fischinger, R. Rogač: Troškovi za­
štite konstrukcije sa nosečim zidovima od dejstva zem­
ljotresa, 6. kongres jugoslovanskega društva konstruk- 
terjev, Bled 1978, št, referata Z9.
4. P. Fajfar, M. Fischinger, F. Ceklin: Vpliv račun­
skih potresnih obremenitev na stroške gradnje skelet­
nih objektov. Raziskava v okviru raziskovalne naloge 
za RSS »Račun vefietažnih konstrukcij pri seizmični 
obtežbi«, drugi del, št. naloge 5994-77.
5. R. Park, T. Paulay: Reinforced Concrete Struc­
tures, Wiley 1975.
6. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za be­
ton in armirani beton (PAB).
7. Building Code Requirements for Reinforced 
Concrete (ACI 318 — 71), American Concrete Institute, 
Detroit, Michigan, 1971.
UDK 699.841
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27)
ST. 11—12. STR. 240—247
Matej Fischinger — Peter Fajfar — Rajko Rogač:
STROŠKIPOTRESNOVARNE GRADNJE 
STENASTIH STAVB
V članku je obdelan vpliv računskih potresnih 
obremenitev na stroške gradnje stenastih konstrukcij. 
Analizirali smo zgradbe idealiziranega tlorisa in raz­
ličnih višin (P + 4, P +  8, P +  12, P + 16). Vsako kon­
strukcijo smo obdelali v dveh variantah (s prečkami 
in brez njih). Uporabili smo metodo računa po jugo­
slovanskih predpisih, pri dimenzioniranju pa poleg me­
tode dovoljenih napetosti še metodo mejnih stanj, ki 
smo jo podrobneje opisali, ker se pri nas manj upo­
rablja, čeprav menimo, da je ustreznejša od metode 
dovoljenih naipetosti. Ugotovili smo, da je povečanje 
stroškov presenetljivo nizko in da v nobenem primeru 
ne presega 1 v/o prodajne cene stanovanjske zgradbe. V 
članku je omenjen tudi program nadaljnjega dela na 
tem področju, ki vključuje analizo okvirnih in stena- 
sto-skeletnih zgradb, konstrukcijo duktilnega okvira in 
uporabo nelinearne analize.
G R O S U P L J E  n. sol. o.
UD C 699.84,1
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27)
NR. 11—12, PP. 240—247
Matej Fischinger — Peter Fajfar — Rajko Rogač:
THE COST OF EARTHQUAKE RESISTANT 
SHEAR WALL STRUCTURES
The influence of the level of the design lateral 
forces on the cost of earthquake resistant shear wall 
structures is investigated. An idealized plan layout is 
considered. The number of stories is varied (5, 9, 13, 
17) and structures with coupling beams and without 
them are studied. The response spectrum method accor­
ding to the Yugoslav code is used. In addition to the 
working stress design the ultimate strength design is 
applied. The ultimate strength method is usually not 
used in our practice, tout it is our opinion that it is 
more appropriate than the working stress method. The­
refore, a more detailed description of the ultimate 
strength desing is given. A surprisingly low cost incre­
ase was determined. The maximum cost increase, in 
the worst case, is lower than 1 <>/o of the sales price 
of the building. The program of our future work is 
mentioned. It includes the analysis of the frame struc­
tures, mixed frame — shear wall structures, the design 
of a ductile frame and the application of non-linear 
analysis.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE
Po TOZD Splošne gradnje Grosuplje izvaja vse vrste gradbenih objektov in del, 
vse vrste investicijskih objektov, raznovrstna popravila, nadzidave in adaptacije, 
gradi stanovanja za tržišče.
Po TOZD Kovinsko lesni obrati Grosuplje izvaja ključavničarska, kovaška, 
mizarska in druga podobna dela, opravlja celoten remont gradbenih strojev in 
razrez hlodovine.
Po TOZD Projektivni biro Grosuplje izdeluje vse vrste tehnične dokumentacije.
Učinkovitost odklonjenih armatur 
(v ojačenem betonu)
UDK 624.04 svetko  lapajne
Iz naslova je razvidno, da gre za železobeton- 
ske konstrukcije, v katerih armaturni vložki niso 
usmerjeni po smereh glavnih nateznih napetosti, 
temveč zavzemajo določeno odklonjeno smer. Taki 
primeri se pojavljajo ponavadi v brvicah železobe- 
tonskih nosilcev in v stenastih nosilcih zaradi kom­
binacije osnih napetosti in strižnih napetosti. Ar­
maturna mreža je ponavadi pravokotna, odklonje­
na od smeri glavnih nateznih napetosti, katerim bi 
idealna položitev amratur morala slediti. V vsej 
štiridesetletni obilni praksi nisem videl niti enega 
primera, pri katerem bi se pojavile resnejše težave 
zaradi takega odklona: dejstvo, da beton sam varno 
prenaša znatne glavne natezne napetosti, ter širo­
ka možnost prilagoditve toka napetosti v površini 
brvic in sten sta nam vselej uspela preprečiti ne­
zaželeno pokanje takih konstruktivnih elementov.
Novejša doba z izgradnjo cestnega omrežja 
nam je prinesla zahtevo po zaporedju mostov, pri 
katerih je pravokotni most že redka izjema. Za 
manjše razpone, predvsem pa za primere z ome­
jeno konstruktivno višino, je ni bolj gospodarne, 
enostavnejše in lepše rešitve, kot je to ploščasti 
most. Svojčas nerešljive probleme pri ugotavljanju 
notranjih sil poševnih mostov imamo danes rešene 
z Rüsch-Hergenröderjevimi tabelami za prostole- 
žeče poševne plošče in s Schleicher-Wegenerjevimi 
tabelami za kontinuirne plošče. Avtorjev približni 
račun nam pomaga iz zadrege, če nimamo literatu­
re, služi pa tudi kot uspešna kontrola izračunanih 
rezultatov. Za vsak prerez moramo tedaj ugotoviti 
notranje sile: mx, my in mxy. Zavedati se moramo, 
da so navedeni izračunani upogibni momenti, ki jih 
ugotovimo in kombiniramo za razne obtežbene slu­
čaje, le neki »fiktivni«, »računski« upogibni mo­
menti. V naravi obstajata — pri homogenem gra­
divu — le dva glavna upogibna momenta mi in m2 , 
katera nastopata pod določenim naklonom napram 
našemu sistemu x-y. Idealni primer bi bil, da se 
smeri glavnih armatur krijejo s smermi glavnih 
nateznih napetosti od mi oziroma m2 . Za praktično 
grajenje je to nemogoče. Z dano tlorisno obliko 
mostu so smeri armatur določene, in te smeri bodo 
načelno odklonjene od glavnih smeri napetosti za 
kot: «, ß ,  y .
Problematiko dimenzioniranja odklonjenih ar­
maturnih vložkov obravnavajo razni avtorji. Pred 
sabo imam izsledke: Scholtza (1958), Fliiggeja 
(1962), Kuyta (1964), Petera (1964), Wästlunda 
(1969), Ebnerja (1969), Luža (1971), Stiglat- Wip- 
pela (Betonkalender 1971) in Baumanna (1972). Vsi
Avtor: Svetko Lapajne, univ. prof. v  p., Ljublja­
na, Bogišičeva 1.
izhajajo iz približno istih osnovnih enačb napetost­
ne transformacije po kotu, pri čemer pa so vedno 
možne razne modifikacije obremenitve obeh ali 
treh armaturnih smeri ter upoštevanje delnega 
prenosa napetosti po betonu. Iz izračunanih nape­
tosti se zlahka dobi pripadajoči upogibni moment, 
armatura pa dimenzionira na dopustno napetost. 
Ker so kot rečeno, možne razne kombinacije pre­
nosa danih obtežb z raznimi smermi armature, išče­
jo potem avtorji optimalne rešitve z ozirom na mi­
nimum armaturnih vložkov. V Gradbenem vestni­
ku 1975/2 je avtor predstavil Kuytovo teorijo s pri­
lagoditvijo za tekoče dimenzioniranje. V tem član­
ku je že omenjeno, da bazirajo rešitve na podlagi 
ravnotežnih pogojev, ki pa niso vedno v skladu z 
zakoni elastičnosti in kompatibilnosti. Namen te 
objave je prikazati dejansko verjetno napetostno 
stanje ter najti na tej podlagi kriterije, kdaj sme­
mo s pridom in brez nevarnosti razpokan j a upora­
biti Kuytovo teorijo za dimenzioniranje odklonje­
nih armatur.
Oznake:
o  — napetosti 
f — prerez armatur 
m — upogibni momenti 
m2
k — razmerje —mi
Indeksi:
1 , 2  — smeri glavnih napetosti 
a ,  ß , y  — smeri armaturnih vložkov, označeno 
s kotom do smeri 1  
Tj — učinkovitost armaturnega vložka
Idealni način armiranja bi bil gotovo tak, da 
bi armature sledile točno smeri glavnih nateznih 
napetosti, ustrezno položaju glavnega momenta mi. 
Druga pravokotna armaturna smer pa bi sledila 
momentu m2 . Razume se, da bi potem pri klasič­
nem dimenzioniranju izkoristili dopustno napetost 
jekla, čemur bi tudi sledila deformacija betona — 
kot običajno, morda brez razpok, ali pa z neopaz­
nimi, kot smo vajeni (v predpisno dopustnih me­
jah). Če bo armatura odklonjena od te idealne sme­
ri, bo pač — pri predpostavljeni isti dopustni de­
formaciji — deležna manjše napetosti, kar pomeni, 
da bo učinkovitost te armature manjša. Po znanem 
zakonu elastičnosti znaša:
a a =  oi cos2 a +  o2 sin2 a  =  o \  (cos2 a  + k sin2 a)
Učinkovitost: r)
o  a
— =  cos2 a  +  k sin2 a  
o  1
Analogija velja za armaturne vložke, položene 
pod koti ß  in y .  Ker je ni večja natezna napetost od 
O : , bo naj večji k =  1  in učinkovitost r j vedno manj­
ša od 1. Napetost 02 je lahko tudi nič, če je m2 
enak 0, k torej enak 0. Pri čistem zvoju pa bo m2 
enak —1, k torej —1. Seveda pa je lahko negativni 
glavni moment celo večji od pozitivnega, tedaj bi 
bil k manjši od — 1 , — 2  ali celo manj.
V diagramu je nazorno prikazana funkcija 
učinkovitosti armaturnih vložkov v odvisnosti od 
odklonskega kota vložene armature in razmerja 
glavnih upogibnih momentov k. Če hočemo ostati 
pri istih deformacijskih velikostih kot bi jih imeli 
pri idealnem položaju armature, tedaj moramo 
vložiti v odklonjene armature toliko več jekla, ko­
likor je njih učinkovitost manjša. Faktor poveča­
nja armature bi torej znašal: 1/ rj.
Diagram učinkovitosti kaže na naslednja dej­
stva: polno izkoriščenje armaturnih vložkov pri
poljubnem odklonu je mogoče le pri pogoju k =  1 . 
Obadva glavna momenta sta enaka, to pa je pri­
bližni primer nad glavami stebrov pri brezrebrnih 
ploščah kvadratne mreže. Čim pade k na polovico, 
bo izkoriščenost še kar ugodna, pri kvadratni mre­
ži povprečno tričetrtinska. V primeru, da je k =  0, 
ali mg =  0 , to je v primeru enosmiselnega upogib- 
nega momenta pade učinkovitost pri pravokotnem 
odklonu na 0 , povprečna učinkovitost neke pošev­
ne kvadratne mreže bo točno polovična, to pa bi 
zahtevalo v celoti 2 0 0 -odstotno količino armatur.
Čim pade k pod ničlo, kar pomeni negativni 
drugi glavni moment, se nam območje učinkovito­
sti zoži: pri k =  —0,5 na 55°, pri k =  —1 na 45° in 
k =  —3 le na 30°. Primer k =  —1 predstavlja za­
nimiv slučaj čistega striga pri napetostih, oziroma 
slučaj čistega zvoja pri upogibu. Diagram kaže, 
da je v takih primerih pravokotna mreža po sme­
reh X—y v odklonu pod 45° do smeri glavnih na-
petosti — popolnoma neučinkovita. To dokazujejo 
tudi Chambaudovi poskusi [13]. V takih primerih 
nam more učinkovito delovati le poševna diagonal­
na armatura, kot jo predvidevamo na primer v vo­
galih križno armiranih plošč, ali vogalnih stopnišč- 
nih podestov [14].
Če bi želeli z odklonjenimi armaturami doseči 
isto učinkovitost, kot bi jo imela po smeri glavnih 
napetosti položena armatura, tedaj bi pač morali 
znižati dopustno napetost jeklenih vložkov v so­
razmerju njih učinkovitosti, statično izračunano 
armaturo pomnožiti s faktorjem učinkovitosti: 1  I r ] .  
V območjih negativnih učinkovitosti armaturni 
vložki ne morejo sodelovati, če tudi nam statični 
račun, ali tabele za njih preračun pokažejo zahte­
vo po določenem armiranju. Diagrami tudi kažejo 
veliko prednost manjših odklonskih kotov, s čimer 
je dokazana izredna ugodnost trosmernih armatur 
pri poševnih mostovih.
Za dimenzioniranje odklonjenih armatur se 
bomo posluževali v literaturi objavljenih izsled­
kov: najnovejše so objave Luže [9], Stiglat-Wippe- 
la [10] in Baumanna [11], Vsa izvajanja formul ali 
tabel so zelo komplicirana, tudi rezultati raznih 
avtorjev niso identični, čeprav so blizu skupaj. Vse 
teorije temelje na osnovi ravnotežnih pogojev, pri 
čemer pa so možne določene variacije sil pritiska 
v betonu (kar pa ne ustreza zakonom elastičnosti), 
rezultati pa so dobljeni z optimizacijo v cilju mi­
nimalnega armiranja.
Pri kvadratni armaturni mreži je pač treba 
načelno toliko povečati prerez glavne natezne ar­
mature, kolikor pada njena učinkovitost, kar raz­
beremo iz diagrama. To pa velja le tako dolgo, do­
kler pravokotna razdelilna armatura druge smeri 
ne stopa v opazno statično sodelovanje. Pri znat­
nih odklonih in zelo mali napetosti druge smeri m2 
bo poraba jekla zaradi odklona kaj hitro narasla
na dvojno mero. Iz prednjega diagrama izkorišče­
nosti bomo pa zlahka razbrali, v katerih primerih 
s kvadratno mrežo sploh ne bomo mogli v odklo­
njeni legi varno kriti danih nateznih napetosti. V 
takih primerih bo potrebno nujno uvesti dodatno 
diagonalno armaturo, ali pa načelno uvesti tro- 
smerno armiranje (pri poševnih ploščastih mosto­
vih).
Pri trosmernem armiranju nam bodo odlično 
služile Baumannove formule:
f — fi sin ß  sin 7  +  f» cos ß  cos 71 a
f „ —
sin ( ß  — a )  . sin ( 7  — a) 
fi sin a sin 7  +  f? cos a  cos 7
f —
sin ( ß  — a )  . sin ( ß  — 7 ) 
fi sin a sin ß  +  f 2 cos a  cos ß
sin ( ß  — 7 ) . sin ( 7  — n )  
f« +  i ,  +  t r = f i  +  f2
Formula ostane v veljavi, tudi če izpade f 7 ne­
gativen. Tedaj bo f  „ +  i ß  večji od fi + f̂
Z geometrijsko trasformacijo se da dokazati, 
da so navedene tri Baumannove formule identične 
s Kuytovimi enačbami [7] pod sledečima pogoje­
ma: da se privzame Kuytova konstanta k =  1 (kot 
ponavadi) in da tvori tretja smer armatur 7  sime- 
tralo med kotoma a  in ß ,  torej 7  =  1/2 ( a  +  ß ) .  To 
pa je pri poševnih ploščastih mostovih tudi nava­
da: smer a  bo potekala vzporedno z robovi mostu, 
smer ß  vzporedno s smerjo poševnih ležiščnih li­
nij, smer 7  pa bomo izbrali najbolje po simetrali 
topega kota med a  in ß  in s tem dobili enakomer­
no možnost armaturnega kritja poljubne smeri 
glavnih nateznih napetosti. Armatura smeri 7  ima 
negativni predznak, kar predstavlja pritisk in po-
stane teoretsko nepotrebna. Armatura smeri y  pa 
postane lahko tudi potrebna tedaj, če je fg zelo ve­
lik zaradi negativnega cos ß .  V vsakem primeru je 
treba za fa vstaviti matematično velikost armature 
pri pozitivnem momentu m2 in analogno negativno 
vrednost, če je m2 negativen ter bo ta vrednost 
predstavljala neko fiktivno tlačno armaturo. Do 
istih formul vedejo tudi izvajanja Luže [9].
Trosmerne armature so po vloženem jeklu 
vedno nadvse gospodarne: to dokazuje enačba s 
prejšnje strani, po kateri mora vsota vseh treh ar­
maturnih slojev biti vedno enaka vsoti obeh arma­
tur, položenih v glavnih smereh. V tem primeru 
se vpliv negospodarnosti odklona izloči. Čim iz­
pade zaradi negativnega m2  tudi f 7 negativen, te­
daj bo sicer armaturna količina večja od fi vendar 
še vedno manjša od količine, ki bi jo zahtevala od­
klonjena pravokotna armatura. Tudi v deformacij­
skem oziru ne moremo dovolj poudariti prednosti 
trosmerne armature, saj nudi bistveno večjo var­
nost proti razpokanju, kot pa odklonjena kvadrat­
na mreža.
Namen tega članka je bil vsestranski. Stati­
kom so dani podatki o literaturi, da si v važnih 
primerih lahko pomagajo. S formulami in diagra­
mom izkoriščenosti odklonjenih armatur je bilo 
prikazano, do kakih komplikacij vodi že sorazmer­
no majhen odklon od regularne rešitve. Razni av­
torji imajo različne rešitve, ki so sicer blizu sku­
paj, niso pa enake! Rešitve, ki sicer ustrezajo rav­
notežnim pogojem, še dolgo niso usklajene z zako­
ni elastičnosti in kompatibilnosti, kar zahteva od 
same betonske konstrukcije določeno prilagoditev. 
Številčni račun nam lahko da za rezultat nemogo­
čo rešitev: na istem mestu tegnjeno armaturo in 
tisnjeni beton, to pa je nemogoče! Še važnejše pa 
je dejstvo, da se često pokažejo primeri, v katerih 
tudi z največjim razsipanjem armaturnih vložkov 
s kvadratno mrežo ni mogoče ujeti odklonjenega 
napetostnega stanja. Statiki niso vsemogočni in tu-
UDK 624.04
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27)
ŠT. 11—12, STR. 248—251
Svetko Lapajne:
UČINKOVITOST ODKLONJENIH ARMATUR 
(V OJAČANEM BETONU
Članek predstavlja diagram učinkovitosti odklo­
njenih armatur v odvisnosti od odklonskega kota ar­
matur napram smerem glavnih napetosti in v odvis­
nosti od razmerja obeh glavnih napetosti:
(ra m2k = —  = ——. Diagram temelji na osnovnem 01 m i
zakonu elastičnosti. Ta diagram nam služi za plavzi- 
bilno razlago zahtev po pojačanju odklonjenih arma­
tur in tudi za kriterij kompatibilnosti: dali so for­
mule, ki temelje na ravnotežnih pogojih z ozirom na 
elastično stanje betona še porabne ali dajo v danem 
primeru nestrpen rezultat. Navedena je tudi Bauman- 
nova formula za preračun posebnega troslojnega ar­
miranja.
di operativa se bo morala prilagoditi temu, kar za­
hteva narava pri poševnih ploščastih mostovih: tri 
smeri armaturnih vložkov!
LITERATURA
1. H. Leitz: Eisenbewehrte Platten bei allgemei­
nem Biegungszustand. Die Bautechmik 1923, H 16, 17.
2. G. Scholtz: Zur Frage der Netzbewehrung von 
Plächentragwerken, Beton- und Stahlbeton 1958, H. 10.
3. W. Flügge: Statik und Dynamik der Schalen. 3. 
AufL Springer Verlag 1962.
4. F. Ebner: Über den Einfluss der Richtungsab­
weichung der Bewehrung von der Hauptspannungs­
richtung auf das Tragverhalten von Stahlbeton Plat­
ten. Dissertation TH Karlsruhe 1963.
5. F. Ebner: Zur Bemessung von Stahlbetonplat­
ten mit von der Richtung der Hauptzugspannung ab­
weichender Bewehrungsrichtung. Aus Theorie und 
Praxis des Stahlbetonbaus. Berlin. Ernst & Sohn 1969.
6. J. Peter: Zur Bewehrung von Scheiben und 
Schalen für Hauptspannungen schiefwinklig zur Be­
wehrungsrichtung. Die Bautechmik 1966, H 5, 7.
7. B. Kuyt: Zur Frage der Netzbewehrung von 
Flächentragwerken. Beton- und Stahlbetonbau 1964, 
H 7.
8. G. Wästlund u L. Hallbjörn: Beitrag zuim Stu­
dium der Durchbiegung und des Bruchmomentes von 
Stahlbetonplatten mit schiefer Bewehrung. Aus The­
orie und Praxis des Stahlbetonbaues. Berlin Ernst & 
Sohn 1969.
9. H. Luza: Netzbewehrungen. Beton und Stahl­
betonbau 1971 H 3.
10. Stiiglat- Wippel: Massive Platten. Betonkalen- 
der 1971.
11. T. Baumann: Tragwirkung orthogonaler Be­
wehrungsnetze beliebiger Richtung in Flächentrag­
werken aus Stahlbeton. DAfSt. 1972 Heft 217.
12. T. Baumann: Zur Frage der Netzbewehrung 
von Flächentragwerken. Bauingenieur 1972 H 10.
13. S. Lapajne: Dimenzioniranje ojačenega betona 
proti stirigu. G. vestnik 1960, 57—68.
14. S. Lapajne: Nekaj izkušenj iz prakse v sta­
tičnem preračunavanju in dimenzioniranju armirano­
betonskih plošč s posebnim ozirom na zvoj plošč. G. 
Vestnik 1971, 290—295.
15. S. Lapajne: Kuytova teorija dimenzioniranja 
odklonjenih armaturnih vložkov v armiranobetonskih 
ploščah. G. Vestnik 1975 26—31.
UDC 624.04
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27)
NR. 11-12, PP. 248—251
Svetko Lapajne:
EFFICACY OF DECLINED REINFORCEMENT 
(ON REINFORCED CONCRETE)
This article presents a diagram of the efficacy of 
diclined reinforcement depending on the angle of de­
clination of the pricipal-stress-direction and on the
era m2
relation of principal stresses: k =  —  =  —-  . The<71 m i
diagram is based on the elasticity rules. It yields a 
plausible explication of the necessairy increasing of 
the reinforcement and a criterion for compatibility: 
Formulas based on the equilibrium conditions can they 
be used on elastic behaviour of concrete or yield they 
an incompatible result in the case? Baumann’s for­
mula for the calculus of a special three-way reinfor­
cement is annexed.
Direktno dimenzioniranje lesenih plošč 
s kombiniranimi obtežbami
UDK 624.072.2:694.4
Pričujoči članek je delno nadaljevanje ter del­
no posebna dopolnitev 2  avtorjevih člankov o di­
rektnem dimenzioniranju lesenih nosilcev v »Grad­
benem vestniku« VIII/1956-57, št. 47-50 (tudi refe­
rat na II. kongresu Jugosl. društva gradb. kon­
struktorjev 1958 v Opatiji) in v »GV« XXVII/1978, 
št. 8 , dočim povsem neposredno članka o direkt­
nem dimenzioniranju lesenih plošč v »GV« XIII/ 
1964, št. 3 (tudi referent na III. kongresu JDGK 
1964 v Sarajevu). Ker pa so pobude oziroma te­
meljna načela za predmetno obravnavo ista kot v 
omenjenih člankih, jih tukaj ne Ponavljam oziro­
ma najnujnejša povzemam zgolj na kratko, kot 
sledi.
Pod oznako »plošče« so mišljeni v bistvu no­
silci, katerih obtežba je v prečni smeri nosilnosti 
zvezna, enakomerna in enaka širini nosilca ne gle­
de na to, ali je homogen ali sestavljen iz več preč­
no zaporednih oziroma tesno se dotikajočih delov 
(tramov, plohov itd.). Tako je upoštevana za plo­
skovne tlorisne obtežbe G dimenzija kg/cm2 
(kp/cm2) ter za točkaste (koncentrirane) obtežbe v 
vzdolžnem smislu q dimenzija kg/cm (kp/cm), pri 
čemer so te obtežbe v prečni smeri nosilca zvezne 
(linearne) in seveda enakomerne.
Pri kriterijih, ki so merodajni za dimenzioni­
ranje takih konstrukcijskih elementov, to je pri 
strižni (tangencialni) in upogibni napetosti (v na­
daljnjem skrajšano označeno kot strig in upogib) 
ter povesu nosilca oziroma plošče, so upoštevane 
ekonomsko odločilne, to je maksimalne dopustne 
vrednosti in kar velja tudi za pripadajoče statične 
količine, ne da bi to bilo kasneje posebej poudarje­
no. Predpisi, na katere se nanašajo rezultati po­
danih izvajanj (koeficienti v tabelah), so tudi tukaj 
veljavni jugoslovanski »PTP-8 « (lesene konstruk­
cije) iz 1. 1949, dočim velja v zvezi s tem prav tako 
ponovno opozorilo na merski sistem »cm—kg« 
(cm—kp) tako za podatke kot rezultate!
Primeri nosilcev oz. obtežb, ki so upoštevani 
v tem članku, so isti kot v omenjenem predhod­
nem v »GV« XXVII/1978, št. 8 , ter ravno tako raz­
porejeni in obdelani v poglavjih A—I. Pri tem so 
podane sheme nosilcev ter obtežb v navedenih ta­
belah (koeficienti k), grupiranih posebej za zvezne 
obtežbe (A—D) in posebej za točkaste obtežbe 
(E!—I), kot to ustreza sorodnosti ustreznih obraz­
cev za dimenzioniranje, to je določitev višine (de­
beline) plošče h.
Avtor: prof. Branko Ozvald, dipl. inž. gr., FAGG 
Univerze v Ljubljani.
BRANKO OZVALD
A. PROSTOLEŽEČA PLOŠČA — SIMETRIČNA 
TRIKOTNA ZVEZNA OBTEŽBA
1. Strig
Za ekonomsko dimenzioniranje merodajna, to­
rej maksimalna strižna (tangencialna) napetost no­
silca (plošče) je pri maksimalni prečni sili T in re­
duciranem (strižnem) prerezu Fr
T
Po shemi obtežbe za dani primer (tabela 1) je 
za vzdolžno zvezno obtežbo g (kg/cm)
T = Tgl
vzdolžna obtežba g znaša pri dani ploskovni ob­
težbi G (kg/cm2) in širini nosilca oziroma plošče b
g =  Gb
dočim je reducirani prerez za pravokotnik širine b 
in višine h (debelina plošče)
2
Fr =  T bh
Tako sledi strižna napetost v obliki 
0,375 Gl
% = n
in višina oziroma debelina plošče po tem kriteriju
h =  k lG
0,375
k =  -------r
Kot že omenjeno, je pri tem upoštevati za 
skrajno ekonomsko izrabo materiala vrednost na­
petosti r (po ustreznih predpisih) v maksimalnem 
dopustnem iznosu, dočim so podane vrednosti koe­
ficientov k po naših Predpisih »PTP-8 « (1. 1949) v 
navedenih tabelah (pozor na merski sistem!). Se­
veda tako določena debelina plošče še ni dokonč­
na, ampak jo je treba izračunati Po vseh 3 veljav­
nih kriterijih dimenzioniranja (glej še toč. 2 in 3!), 
pri čemer je odločilna največja.
2. Upogib Tako je debelina plošče
Upogibna napetost znaša 
M
°  _  W
pri čemer je ustrezni (maksimalni) upogibni mo­
ment za dani primer
1
M =  -  G b l2 12
in odpornostni moment prereza
W =  —  b h2 
6
Tako sledi upogibna napetost 
0,5 G l2
h2
in debelina plošče
h =  k 1 V  G
Tudi tukaj je upoštevati upogibno napetost o
3. Poveš
Iz dopustnega Poveša nosilca 
1 S
f =
ß  E l
kjer je ß  povesni koeficient po predpisih (»PTP-8 «, 
toč. 546/1-2), dalje povesnega momenta za ta pri­
mer
1
S =  T — G b P 
120
in vztrajnostnega momenta prereza
I = l 2 b h 3
sledi povesni koeficient pri modulu elastičnosti E
10 E h3
ß  = G l 3
3 __ _
h =  k l V  G
-V?
Koeficient ß  je seveda upoštevati v minimal­
nem dopustnem iznosu (fmax 0  •
Ko smo tako izračunali debeline plošče h Po 
vseh 3 veljavnih kriterijih, upoštevamo kot do­
končno največjo.
B. PROSTOLEŽECA PLOŠČA — 
NESIMETRIČNA ENOSMERNO PADAJOČA 
TRIKOTNA. ZVEZNA OBTEŽBA
1. Strig
Glede na pojasnila izvajanj v poglavju A in v 
omenjenih predhodnih člankih so navedene v na­
daljnjem le značilne faze oziroma statične količine 
in dokončni obrazci za debelino plošče poedinih 
kriterijev ter primerov, kot sledi.
1
T =  — G b 1
2. Upogib
M =  0,0641 G b l 2
h =  k l V  G
- P ?
3. Poveš
S =  0,00652 G b l 4
C. PROSTOLEŽEČA PLOŠČA —  2. Upogib
SIMETRIČNA TRAPECNA ZVEZNA OBTEŽBA 
S TRETJINSKIMI ODSEKI VZDOLŽ NOSILCA
231. Strig M = ----- G b i2
1
T =  3 G b 1
h =  k lG h =  k l V G
0,5 ] /  0,638
k —
T k V o
Tab, 1 „ Pril, 1KOEFICIENTI "k" ZA ZVEZNE OBTEŽBE(Predpisi jugosl. "PTP-8" iz 1, 1949, dimenzije "cm-kg")
Shemaploščein-Ctifižbe
Kri- Koeficient kterij Listavci Iglavci
J
'1
Kvalitel;a lesa
I II III I II III
1/i2 Strig 0,2500 0,0313 0,0375 0,0313 0,0375 0,0469
1 Upogib 0.0600 0.0646 0,0745 0.0660 0.0707 0.0817
M
Povesni koefiLcient /3 = 1/fC 200 300 400 200 300 400
J- Poveš 0,0543_ 0,0621 0,0684 0,0585 0,0669 0,0737
B 4-j Kvalitel;a lesa
I II III I II III
Strig 0,0333 0,0417 0,0500 0,0417 0,0500 0,0625
]L Upogib 0.0524 0.0566 0,0654 0,0579 0,0621 0.0717
Povesni koefiLcient i3 = 1/f
200 300 400 200 300 400
u Poveš 0,0500 0,0573 0,0630 0,0539 0,0617 0,0679
C Kvalitelta lesa
A ijB I II III I II III
ß Strig 0,0333 0,0417 0,0500 0,0417 0,0500 0,0625
i/3 Upogib 0.0675 0.0729 0.0842 0.0745 0,0799 0.0922
f— 1 Povesni koeficient L3 = 1/f
i/31 200 300 400 200 300 400N J.1 Poveš 0,0593 0,0678 0,0747 0,0638 ■—i i
CO 1 
O 1—i 0,0804
D KvaliteJta lesa
n I II III I i i IIIStrig 0,0500 0,0625 0,0750 0,0625 0,0750 0,0938
L Upogib 0.0845 0.0913 0.1054 0.0933 0.1000 0.1155
Povesni koefLcient /3 = 1/f
150 150
Poveš 0,0783 0,0843
Obrazci za višine h primerov A -  D: 
ht = kT 1 G, \  = kd 1 VH, hf = kf 1
- r r m -------- rrr -r -------------------------------------- — -------------------------------------
3. Poveš
D. KONZOLNA PLOŠČA — 
NESIMETRIČNA NAVZVEN PADAJOČA 
TRIKOTNA ZVEZNA OBTEŽBA
1. Strig
T =  2 ~ G b 1
F. PROSTOLEŽEČA PLOŠČA —
2 ENAKI POLJUBNO SIMETRIČNO LEŽEČI 
SILI
1. Strig
T =  q b
2. Upogib
M =  q b x
E. PROSTOLEŽEČA PLOŠČA —
2 ENAKI SILI NA TRETJINSKIH ODSEKIH 1
h =  k V  q X
h =  k q
1,5
k = r
h =  
- 1
k 1 G
f W
2. Upogib
I
M = 1 -  G b l2
h =  k 1 V  G
k = /  —r  °
3. Poveš
S =  —  G b P 30
S =  0,0108 G b i 4
3 ___
h =  k l V  G
3
h = k q
1,5
k =  —  r
2. Upogib
m =  y  q b i
S =  ----  q b l 3648 M
1. Strig 3. Poveš
S =
q b X
(3 l 2 — 4 X 2)
T =  Q 
Q =  q b
h =  k j / " (3 P — 4 X2
2. Upogib
3
M =  —  q b 1
G. PROSTOLEŽEČA PLOŠČA —
3 ENAKE SILE NA CETRTINSKIH ODSEKIH
1. Strig
T = —  qb s =  Te qbP
3 ____
h  =  k  q h =  k V  q P
2,25 3
K = — k = y w
\  E
2. Upogib
1
M =  q b 1 
2
h  =  k  V  q  1
- V T
I. KONZOLNA PLOŠČA —
3 ENAKE SILE NA TRETJINSKIH ODSEKIH
1. Strig
T =  3 q b
3. Poveš
19
S =  3B4q b P
h  =  k q  
4,5
K =  —
2. Upogib
M =  2 q b 1
h  =  k  1/ q  1
H. KONZOLNA PLOŠČA —
2 ENAKI SILI NA POLOVIČNIH ODSEKIH
1. Strig
T =  2 q b
3. Poveš
S =  J  q b l 3
3 ____
h  =  k  q
h  =  k  V  q  l 2
3
3
k  =  —
X
Pril,-2
KOEFICIENTI "k" ZA TOČKASTE (PREČNO ZVEZNE) OBTEŽBE 
(Predpisi jugosl. "PTP-8" iz 1. 1949, dimenzije "cm-kg")
Shemaplošče Kri- Koeficient kin
-Obtežbe,
terij Listavci Iglavci
E I[valiteta lesa
L/Ć I II III I II III4 4 Strig 0,1000 0,1250 0,1500 0,1250 0,1500 0,1875
ih Upogib 0,1195 0.1291 0,1491 0,1319 0,1414 0,1633n4 4 Povesni koeficient ß  = 1/f
J 200 300 400 200 300 400d- Poveš 0,0880 0,1007 0,1109 0,0948 0,1085 0,1194
F Kvaliteta lesa
a X I II III I II III
4 Strig 0,1000 0,1250 0,1500 0,1250 0,1500 0,1875i-2i Upogib 0.2070 0,2236 0,2582 0,2284 0,2450 0,2828
4 4 Povesni koeficient /c = 1/fti 200 300 400 200 300 400,j_ Poveš 0,0928 0,1063 0,1170 0,1000 0,1145 0,1260
T " čvalitei;a lesa
q. 4 L I II III I II III
4 t Strig 0,1500 0,1875 0,2250 0,1875 0,2250 0,28134_ Upogib 0.1464 0.1581 0.1826 0,1615 0,1732 0,2000
4 t Povesni koef]Lcient /3 = 1/f
4 L 200 300 400 200 300 400d 1 Poveš 0,0983 0,1125 0,1238 0,1059 0,1212 0,1334
H {valite’ta lesa
4 T I II III I II III
l/: Strig 0,2000 0,2500 0,3000 0,2500 0,3000 0,3750
1 Upogib 0.2536 0.2739 0.3162 0,2798 0.3000 0.34644
i /.J Poveshi koefjLcient (3 = 1/fV'i*1i 150 150
Poveš 0,1847 0,1990
I Kvalite’ta lesa
4 0 I II III I II IIIMU Strig 0,3000 0,3750 0,4500 0,3750 0,4500 0,5625
4 1/3 Upogib 0.2928 0,3162 0.3652 0,3230 0.3464 0,4000
a d 1 Povesni koeficient ß  = 1/f
150 150
Poveš 0,2000 0,2155
Obrazci za višine h primerov E in G - Is 
= kt 4. \  e k0 V^Il, hf -  kf VTl2 
Obrazci za višine h primera F:
* kt 4. \  = k* ( 3  l 2  “  4  j2 )
Kot že omenjeno, so namenjene podane raz­
členjene oblike obrazcev za debelino plošče h njih 
morebitni prireditvi oziroma uporabi pri spre­
membah predpisov ali pri drugačnih predpisih 
(vrednosti r, a ,  ß ,  E). Kolikor pa gre konkretno za 
veljavne jugoslovanske predpise »PTP-8 « iz leta 
1949, se ti računi lahko poenostavijo z uporabo na­
vedenih tabel za koeficiente k. V tem smislu so 
povzeti ob njih koncih tudi pripadajoči obrazci za 
debelino h po načelu že poudarjene grupacije, to 
je posebej za zvezne oziroma Ploskovne obtežbe G 
in posebej za točkaste oziroma prečno zvezne ob­
težbe q.
pri čemer pomeni indeks o  kriterij upogibne nape­
tosti in indeks ppl prostoležečo ploščo.
Na podoben način sledi po primeru »D« istega 
članka (»GV« 1964/3), to je za konzolno ploščo, ven­
dar v tem primeru za kriterij poveša, debelina
3 ___
h =  k l V G
3
Tako je celokupna obtežba plošče
J. LASTNA TEŽA PLOŠČE
Kar zadeva lastno težo nosilnega elementa v 
odnosu do dane koristne obtežbe, so podana osnov­
na načela zadevne presoje že v zadnjem omenje­
nem predhodnem članku (»GV« CXVII/1978, št. 8 ). 
Zato jih tukaj ne ponavljam, ampak le dopolnju­
jem oziroma prirejam neposrednim značilnostim 
plošč.
V tem smislu je predvsem nadomestiti enako­
merno zvezno obtežbo nosilca g (kg/cm) z enako­
merno ploskovno obtežbo plošče G (kg/cm2), dočim 
je pri sicer ohranjenih oznakah za lastno težo plo­
šče n in koristno ploskovno obtežbo p upoštevati 
dimenzije ploskovne obtežbe kg/cm2. Tako velja v 
nadaljnjem odnos med celokupno obtežbo G ter la­
stno in koristno obtežbo plošče v obliki
G = n +  p
Dalje upoštevamo po analogiji z omenjenimi 
predhodnimi izvajanji debelino plošče po primeru 
»A« članka v »GV« XIII/1964, št. 3, to je za pro­
stoležečo ploščo z enakomerno obtežbo in kriterij 
upogibne napetosti, torej
h =  k 1 V G~
iz česar sledi celokupna obtežba plošče
ha h2 a  
G ~  k2 Is =  0,75 P
Ce upoštevamo, da je lastna teža plošče pri speci­
fični teži s
n =  s h
sledi razmerje a =  G/n (glej predhodni članek!) za 
ta primer oziroma kriterij v obliki
h3 Eh 3 
k3 F =  1,5 ß  F
in razmerje a za ta primer ter kriterij ob upošte­
vanju lastne teže plošče n
fakpi —
Eh2 
1,5 ß  sl3
kjer pomeni indeks f kriterij poveša ter indeks kpl 
konzolno ploščo.
Če upoštevamo sedaj ista načela in podatke 
kot v zadnjem predhodnem članku o zadevni te­
matiki, dobimo naslednje ekstreme razmerja e = 
=  n/p oziroma e =  l/(a — 1 ).
Prostoležeča plošča: l,UjU =  100 cm (pozor na 
merski sistem!), hmax =  15 cm, e„,in = 0,0037 oziro­
ma nmin =  0,37 %  p; lmax =  800 cm, h,„in =  20 cm, 
emax =  0 , 2 1 1  oziroma nmax =  2 1 , 1  °/o p.
Konzolna plošča: lmi„ =  100 cm, hmax =15 cm, 
emin =  0,0073 oziroma nmin =  0,73 °/o p; llnax =  400 
(konzole na splošno krajše od nosilcev!), h,njD =  2 0  
cm, emax =  0,355 oziroma nmax =  35,5 °/o p.
Kot vidimo, se giblje pri Ploščah ustrezno pov­
prečje okoli e =  1 0  °/o (prostoležeče) do e =  18 %  
(konzolne plošče).
Ob tem pa bi veljalo opozoriti še na nasled­
nje.
Pri voljenju ekstremnih vrednosti količin b 
ali h in 1 v obrazcih za razmerje a oziroma e se 
lahko zgodi, da je razmerje teh količin tako, da bi 
dobili odnos a <  1 oziroma e <  0. To pa bi pome­
nilo glede na izraz a =  G/n, da je n >  G, torej 
lastna teža nosilca ali plošče n večja od celokupne 
obtežbe G =  n +  p, kar seveda ni mogoče, kolikor 
ni koristna obtežba p negativna (p <  0). Tak pri­
mer nas torej opozori, da voljeno razmerje količin 
h (b) in 1 ne ustreza nujnim pogojem, predvsem 
dopustni upogibni napetosti a  ter dopustnemu po- 
vesu nosilnega elementa f, ki bi bila v tem pri­
meru prekoračena.
Kar zadeva končno obtežne oblike, ki po svo­
jem značaju niso enake lastni teži plošče, to je ena-
komerni zvezni obtežbi, ki je bila upoštevana v 
obrazcih za določitev razmerja e, so le-te v prečni 
smeri nosilnosti plošče enakomerne in zato od tega 
niso odvisni koeficienti kp, km in ks po omenjenem 
predhodnem članku v »GV«. Tako lahko zamenja­
mo v doslej izpeljanih obrazcih za nadomestno ko­
ristno obtežbo nosilcev p’ za pogoje Plošč znak g 
z G ter Q s q, pri čemer ima seveda obtežba p’ pri 
ploščah dimenzijo kg/cm2. Ustrezni obrazci dobijo 
torej tukaj naslednje oblike.
Prostoležeča plošča — zvezna dejanska ko­
ristna obtežba:
km kp G
Gp pni 0,125
Prostoležeča plošča — točkasta (prečno zvez­
na) dejanska koristna obtežba:
Konzolna plošča — zvezna dejanska koristna 
obtežba:
G P’ kpl
ks kp G 
0,125
Konzolna plošča — točkasta (prečno zvezna) 
dejanska koristna obtežba:
ciP’ kpl
ks kp q 
0,1251
Pri tem pomenijo indeksi G oziroma q vrsto 
obtežbe, dočim ostali, kot že pojasnjeno, vrsto no­
silnega elementa.
Naposled bi bilo v zvezi z zadnjimi navedeni­
mi obrazci še ponovno opozoriti, da so podani koe­
ficienti kp, km in ks v ustrezni tabeli avtorjevega 
članka z naslovom »Poenoteno in poenostavljeno 
tabelarično podajanje statističnih količin upogib- 
nih konstrukcijskih elementov«, ki je pripravljen 
za objavo v »Gradbenem vestniku«.
UDK 624.072.2:694.4
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27)
ST. 11-12, STR. 252—259
Branko Ozvald:
DIREKTNO DIMENZIONIRANJE LESENIH 
PLOŠČ S KOMBINIRANIMI OBTEŽBAMI
Članek je neposredno nadaljevanje in dopolnitev 
avtorjevega članka o dimenzioniranju lesenih pošč v 
»GV« XIII/1964, št. 3, je pa tudi v zvezi s podobnima 
člankoma o dimenzioniranju lesenih nosilcev v »GV« 
VIII/1956-57, št. 47-50, ter XXVII/1978, št. 8. Njegov 
namen je razširiti področje uporabe navedenih obraz­
cev in tabel ter povečati natančnost rezultatov pri 
pretvarjanju neupoštevanih obtežnih oblik v obravna­
vane.
Tudi tukaj je posvečeno poglavje »J« presoji last­
ne teže n, ki znaša pri ploščah povprečno e =  10— 18 
odstotkov koristne obtežbe p. Naposled so podani v 
članku še izrazi za nadomestno enakomerno obtežbo p’ 
tistih oblik koristne obtežbe, ki po svojem značaju ni­
so enakomerne oziroma enake lastni teži plošče, Prav 
tako je tukaj predpostavljena kot odločilen kriterij 
dimenzioniranja pri prostoležečih ploščah upogibna 
napetost, dočim pri konzolnih ploščah poveš.
Uporabo izpeljanih obrazcev v vseh omenjenih av­
torjevih člankih olajšajo še podane tabele za koefi­
ciente k, ki se nanašajo na veljavne jugoslovanske 
predpise »PTP-8« iz 1. 1949.
UDC 624.072,.2:694.4
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27)
NR. 11-12, PP. 252—259
Branko Ozvald:
DIRECT DIMENSIONING OF WOODEN PLATES 
WITH COMBINED LOADS
The paper is the direct continuation and comple­
tion of the author’s report about dimensioning of woo­
den plates in »GV« XIII/1964, No. 3, but it is also 
connected with similar reports about dimensioning of 
wooden beams in »GV« VIII/1956-57, No. 47-50, and 
XXVII/1978, No. 8. Its purpose is to spread the use of 
the declarationed expressions and tables and to in­
crease the accouracy of results when converting non- 
considered load forms into the treated ones.
The chapter »J« again deals with the considera­
tion of the dead load n, wich is in plates on an avera­
ge e =  10 — 18 °/o of the live load p. There are also 
given the expressions for replaced uniform load p’ of 
those kinds of live load, vhich are not uniform, i. e. 
equal to the dead load of the plate. In simple suppor­
ted plates it is the bending stress that is the decisive 
criteriium of dimensioning while in cantilever plates 
it is the deflection that counts.
The use of derived expressions in all mentioned 
author’s papers is simplified by the given tables for 
coefficients k referring to the valid Yugoslav norms 
»PTP-8« of 1949.
Plinovodno omrežje v SR Sloveniji
Dne 17. novembra 1978 sta podpredsednik 
Zveznega izvršnega sveta Branislav Ikonič ter vod­
ja sovjetske delegacije in minister za plinsko in­
dustrijo ZSSR Šalit Atajevič Orudzev v Vodicah 
pri Ljubljani ob prisotnosti visokih zveznih in re­
publiških družbenopolitičnih ter gospodarskih de­
lavcev prižgala simbolično baklo in s tem spustila 
v pogon zahodni krak jugoslovanskega plinovodne­
ga omrežja, po katerem bo pritekal sovjetski ze­
meljski plin za Slovenijo in Hrvaško, kot izredno 
dragocena surovina in mogočen vir energije. Sov­
jetski predstavnik minister Orudzev je ob tem po­
udaril, da je bilo vloženo veliko ustvarjalnega dela 
s strani mnogih kolektivov, da bi zemeljski plin 
lahko prihajal iz osrčja sovjetske zemlje — iz se­
vernega dela zahodne Sibirije — proti Jugoslaviji. 
To pa smo lahko uresničili spričo razvejanega si­
stema transevropskih plinovodov, ki so jih gradili 
sovjetski, jugoslovanski, avstrijski in češkoslovaški 
delavci.
Zahodni krak jugoslovanskega plinovodnega 
omrežja, katerega celotna dolžina znaša približ­
no 600 kilometrov, njegova prepustna moč pa je
3,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto, bo za
gospodarski razvoj Slovenije in Hrvatske, s tem pa 
tudi vse naše države, velikega pomena.
Plinifikacija tega dela naše države, ki mu pri­
manjkuje energije, bo pripomogla k zanesljivejši 
preskrbi gospodarstva s potrebno energijo ter k po­
spešenemu razvoju kemijske industrije, ki uporab­
lja kot surovino naravni plin. Ko poudarjamo po­
membne komparativne prednosti naravnega plina 
kot vira kakovostne energije, tehnološkega pogoja 
za najsodobnejše industrijske procese in proizvod­
njo najvišje kakovosti in pa kot surovinske podla­
ge za bazično kemijsko industrijo, ne smemo poza­
biti tudi na njegov pomen in prispevek k varstvu 
človekovega okolja.
Poraba zemeljskega plina naj bi v Jugoslaviji 
narasla od 1,55 milijarde kubičnih metrov, kolikor 
je znašala leta 1975, v letu 1980 na približno 6  mi­
lijard kubičnih metrov, kar je skoraj štirikratno 
povečanje. Predvidena graditev plinovodnega si­
stema je v skladu s porastom domače proizvodnje 
plina, uvoznimi možnostmi ter potrebami porabni­
kov in uporabnikov plina, zlasti v tehnološke na­
mene.
Sl. 1. Plinovodno omrežje v SR Sloveniji
Zato predvideva naš srednjeročni družbeni 
plan, da bodo republike in avtonomni pokrajini 
sklenile dogovor o plinifikaciji države, ki bo vklju­
čeval tudi vire preskrbe s plinom in pa medsebojno 
povezovanje plinovodnega omrežja. Predlog dogo­
vora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za 
razvoj in predelavo nafte in plina za razdobje od 
leta 1976 do 1980 predvideva, da bodo do leta 1980 
zgrajeni magistralni plinovodi v dolžini 2023 kilo­
metrov.
Vsi udeleženci dogovora, še posebej pa intere- 
sirane organizacije združenega dela, si bodo mora­
li dodatno prizadevati za uresničitev predvidenega 
razvoja transporta in uporabe plina, upoštevaje ne­
dvomno skupne interese ter cilje dolgoročnega in 
zanesljivega zagotavljanja potrebnih količin plina 
z maksimalno izrabo domačih virov ter z nujnim 
uvozom.
Sedanji družbeni plan gospodarskega razvoja 
Jugoslavije predvideva, da bo primarna energija 
letno naraščala po stopnji 9 odstotkov, in sicer naf­
ta za 8,5, zemeljski plin pa za 30,3 odstotka. Leta 
1975 je bil zemeljski plin v celotni porabi energije 
udeležen s 4,6 odstotka, leta 1980 pa bo znašala 
njegova udeležba 11,35 odstotka.
Naslednje podatke o plinovodnem sistemu v 
SR Sloveniji povzemamo po publikaciji Plinovodni 
sistemi v Jugoslaviji (Gas line systems in Yugosla­
via), ki so jo ob pričetku uvoza zemeljskega plina 
iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo novembra 1978 iz­
dali Petrol, Ina Naftaplin in Naftagas RO GAS.
Navedena publikacija prinaša analizo in skice 
plinovodnih sistemov za SR Slovenijo, SR Hrvat­
sko, SR Srbijo in SAP Vojvodino. V uvodu pou­
darja podpredsednik Zveznega izvršnega sveta ing. 
Andrej Marinc, da »pomeni sprejem zemeljskega 
plina in njegov uvoz iz ZSSR nov uspeh v razvoju 
medsebojnih odnosov in pomemben element skup­
nega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugosla­
vijo. Predstavljal bo dodaten vir naše energetske 
porabe in bistveno bo izboljšal kvaliteto naše ener­
getske bilance. Zagotovljena je dodatna oskrba 
energetsko najbolj deficitarnih področij Jugoslavi­
je. To pionirsko delo bo imelo dolgotrajne in po­
zitivne učinke tako na nadaljnji razvoj industrije, 
kot tudi vseh drugih sektorjev porabe. Znižala se 
bo emisijska obremenitev ozračja, izboljšala kvali­
teta izdelkov in izboljšal izkoristek primarne 
energije. Sanirala se bo vrsta ekološko ogroženih 
območij in preprečilo nadaljnje poslabšanje stanja«.
Plinovodno omrežje v Sloveniji je zasnovano na 
temelju podrobnih proučevanj in analiz sedanjih 
in prihodnjih potreb po zemeljskem plinu za slo­
vensko industrijo ter druge potrošnike. Opravljeno 
je bilo anketiranje celotne slovenske industrije, ta­
ko dobljeni podatki pa ekonomsko ovrednoteni ter 
usklajeni s kratkoročno in dolgoročno energetsko
bilanco SR Slovenije do leta 1995. Te raziskave so 
zajele celotno slovensko ozemlje.
Trase glavnih in razdelilnih plinovodov so ta­
ko izbrane, da potekajo mimo večjih industrijskih 
potrošnikov in potrošnih središč za zemeljski plin. 
Za predele v Sloveniji, kamor plinovodno omrežje 
še ni bilo speljano zaradi premajhne porabe ali ze-
Sl. 3. Plinovodno omrežje v SR Srbiji, SR BiH in AP Vojvodini
lo težkega terena, pa je predvidena razširitev pli­
novodnega sistema v prihodnjih letih.
Preskrbovanje slovenskega plinovodnega 
omrežja je vezano na uvoz zemeljskega plina. Za­
snovano je tako, da lahko sprejema plin iz dveh 
smeri:
severne smeri — z vstopom plinovoda na avst- 
rijsko-jugoslovanski meji pri Ceršaku — za uvoz 
plina iz Sovjetske zveze s povezavo na mednarodni 
plinovod Trans Austria Gasleitung (TAG) in
z zahodne smeri — z vstopom plinovoda na 
italijansko-jugoslovanski meji pri Novi Gorici — 
za povezavo na evropski sistem plinovodov.
Z razširitvijo plinovodnega omrežja do Kopra 
in z morebitno izgradnjo terminala za utekočinje­
ni plin (Liquified Natural Gas — LNG) v Kopru 
bo možen uvoz zemeljskega plina tudi iz drugih 
virov.
Plinovodno omrežje je zgrajeno tako, da je 
mogoč transport zemeljskega plina iz Sovjetske 
zveze, transport določenih količin zemeljskega pli­
na iz morebitnega terminala utekočinjenega ze­
meljskega plina v Kopru pa tudi v sosednjo repub­
liko Hrvatsko.
Končna zmogljivost plinovodnega omrežja, ki 
bo delovalo brez kompresorskih Postaj, bo znašala
3,5 milijarde Nm3 zemeljskega plina na leto. V to 
količino je všteto preskrbovanje Slovenije z ze­
meljskim plinom z 2,2 milijardama Nm3 letno in 
transport zemeljskega plina za INA Naftaplin v 
republiko Hrvatsko s 600 milijoni Nm3 letno iz se­
verne smeri ter s 750 milijoni Nm3 letno iz zahod­
ne smeri.
Plinovodno omrežje v Sloveniji obsega skup­
no 630 km plinovodov. Osnova omrežja so glavni 
plinovodi Ceršak—Rogatec s premerom 20 palcev, 
Rogatec—Vodice s premerom 16 palcev in Nova 
Gorica—Vodice s premerom 20 palcev, v skupni 
dolžini 268 km. Na te plinovode so priključeni raz­
delilni plinovodi do potrošnikov. Razdelilnih plino­
vodov je 277 km in sicer: s premerom 10 3/4 palcev 
60 km, 8  5/8 palcev 138 km, 6  5/8 palcev 11 km 4 1/2 
palca 50 km in 3 1/2 palca 18 km.
Za potrošnike v mestih Ljubljana, Maribor, 
Celje in Kamnik so zgrajena primarna plinska 
mestna omrežja:
— v Ljubljani 43 km plinovodov,
— v Mariboru 30 km plinovodov,
— v Celju 9 km plinovodov in
— v Kamniku 3 km plinovodov.
Največji delovni tlaki za posamezne plinovo­
de so za:
plinovod Nova Gorica—Vodice 6 8  barov,
oba glavna plinovoda Vodice—Rogatec in Cer­
šak—Rogatec ter vse razdelilne plinovode 50 ba­
rov,
primarno mestno omrežje Ljubljane in Kam­
nika 1 0  barov in
primarni mestni omrežji Maribora in Celja 3 
bare.
Potrošniki zunaj mest dobivajo plin neposred­
no iz visokotlačnih razdelilnih plinovodov, potroš­
niki v mestih pa iz primarnih mestnih omrežij. 
Vsak potrošnik ima pri vstopu plina merilno-re- 
gulacijsko postajo z eno- ali dvostopenjsko reduk­
cijo tlaka plina. Izstopni tlak plina je prilagojen za­
htevam vsakega potrošnika.
Za merjenje količin zemeljskega plina, ki jih 
sprejemajo potrošniki, so v merilno-regulacijskih 
postajah vgrajeni turbinski števci plina s PT ko­
rektorji, ki merijo količino porabljenega plina ne­
posredno v Nm3. Urno dinamiko porabe plina be­
ležimo na tedensko diagramsko kartico s pisalnimi 
instrumenti, ki so priključeni na turbinske meril­
nike plina. Merilno-regulacijskih postaj za dobavo 
plina potrošnikom je 37 z dvostopenjsko redukcijo 
tlaka in 38 postaj z enostopenjsko redukcijo tlaka.
Za uvoz in primopredajo zemeljskega plina pri 
transportu so zgrajene naslednje obmejne merilno- 
regulacijske postaje:
V Ceršaku za merjenje količin uvoženega ze­
meljskega plina iz Sovjetske zveze ter za regula­
cijo tlaka plina na 50 barov. Zmogljivost postaje 
je 1,5 milijarde Nm3 zemeljskega plina letno.
V Rogatcu za merjenje količin zemeljskega 
plina, ki ga skozi plinovodno omrežje transportira­
mo za SR Hrvatsko. Postaja je grajena tako, da je 
v vsakem času možna izmenjava dobave plina med 
INA Naftaplinom in Petrolom.
V Vodicah za merjenje količin in regulacijo 
tlaka na stičišču Plinovodov Nova Gorica—Vodice, 
Vodice—Rogatec in razdelilnega plinovoda Vodice 
do Jesenic.
Za vodenje postopka pri transportu in razde­
ljevanju plina je ustanovljena dispečerska služ­
ba s sedežem v Ljubljani, ki s pomočjo telemetrij­
skega sistema vodi in upravlja plinovodno omrež­
je. Pri velikih industrijskih potrošnikih in v mest­
nih potrošnih središčih je zgrajenih 15 telemet­
rijskih postaj, ki neprekinjeno pošiljajo podatke o 
tlaku, temperaturi in količini plina v dispečerski 
sebej za to prilagojenem poštnem kabelskem si­
stemu, za rezervo pa so še poštne UKV zveze.
Za varnost plinovodnega sistema so vgrajeni v 
plinovodu zaporni ventili, ki samodejno zaprejo 
plinovod, v primeru, da bi prišlo do loma (Line 
brake control.).
Glavni plinovodi so narejeni iz vzdolžno var­
jenih jeklenih cevi po API standardu in proti ko­
roziji izolirani z ekstridirano poletilensko izolaci­
jo. Razdelilni plinovodi so izdelani iz vlečnih je­
klenih cevi po API standardu in izolirani z navit- 
jem poletilenskega traku. Za primarno mestno 
omrežje so uporabljene vzdolžno varjene jeklene 
cevi po JUS standardu in proti koroziji izolirane z 
navitjem poletilenskega traku.
Vsi plinovodi so po vsej dolžini zaščiteni s ka­
todno zaščito. Struktura po namenu in vrsti pora­
be zemeljskega plina v Sloveniji je naslednja:
Široka potrošnja 8  odstotkov
Petrokemija 12 odstotkov
Steklarne, železarne in kemična industrija 30 
odstotkov
Druga industrija 50 odstotkov.
Že ob samem začetku pripravljalnih del za iz­
gradnjo plinovodnega sistema v SR Sloveniji je
iz naših holehtivov
EM HIDROMONTAŽA MARIBOR
Začetki delovnega kolektiva EM Hidromontaža se­
gajo v čas pred tremi desetletji. Na Mariborskem oto­
ku se je že leta 1946 formirala prva skupina varilcev, 
strojnih in elekromonterjev, da bi zgradili prvo hidro­
elektrarno v novi Jugoslaviji.
Iz skupine 100 monterjev je nastalo podjetje, ki se 
je v 30 letih oblikovalo v 3000-članski kolektiv, oprem­
ljen in usposobljen za izgradnjo najzahtevnejših in 
naj večjih energetskih objektov in drugih industrijskih 
objektov doma in v svetu.
Delovna organizacija danes razpolaga s 25 mobil­
nimi žerjavi od 100—300 ton dvižne moči, opremo za 
transport specifične in težke opreme do 350 ton, so­
dobnimi prostori proizvodnje in vzdrževanja, novo va­
rilno šolo in novimi prostori projektive in priprave 
dela, vse to daje kolektivu delovne pogoje, ki omogo­
čajo, da se neustrašno loti najzahtevnejših nalog pri 
izgradnji energetskih in industrijskih objektov.
Redke so elektrarne in tovarne širom naše domo­
vine, kjer ni vgrajeno tudi ime našega kolektiva. Jab-1 
lanica, Mavrovo, Djerdap, Zvornik, Split, elektrarne 
na Dravi in Savi, Trbovlje, Šoštanj, Jesenice, Zenica, 
Anhovo, Titograd, Bor, Kutina in še in še bi lahko 
naštevali. Na vse te in še preko 500 drugih gigantov 
naše industrije nas vežejo spomini, ponos in zadovolj­
stvo, da smo tudi md prispevali svoj delež v bitki za 
lepše življenje v naši socialistični Jugoslaviji.
Doslej je bilo zgrajeno okoli 550 objektov, od tega 
v domovini 510 in v  tujini 40.
Realizacija v izvozu je bila v letu 1958 41.700 USA 
dolarjev, leta 1977 pa 14,500.300 USA dolarjev.
Danes se kolektiv EM Hidromontaža uvršča med 
vodilne montažne delovne organizacije v Jugoslaviji in 
med zapažene v svetu:
Delavci EM Hidromontaže delajo in montirajo po­
vprečno 30 objektov hkrati. Njihovo delovno mesto so 
gradbišča širom Jugoslavije in na vseh kontinentih 
sveta.
Vir: GLAS EM — avgust 1978
SGP »PIONIR« NOVO MESTO 
Nova dela
Od 31. VII. do začetka oktobra so bili z investi­
torji dokončno dogovorjeni naslednji posli v vredno­
sti nad 10,000.000 dinarjev:
kar 8 8  organizacij združenega dela združilo svoje 
delo in svoja sredstva za uresničitev tega velikega 
in nadvse pomembnega projekta. Posebne pozor­
nosti pa je vredno že uvodoma omenjeno dejstvo, 
da sta k uresničitvi projekta pripomogli tudi Če­
škoslovaška socialistična republika in sosednja Re­
publika Avstrija, saj transport zemeljskega plina 
iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo poteka po njunih 
ozemljih.
(Vir: podatki in skice so povzeti po brošuri: Pli­
novodni sistemi v Jugoslaviji.) B. F.
— S podjetjem »Adriagradnje« Rijeka za izgrad­
njo 6 stanovanjskih nizov v naselju »Drenova«, Rijeka 
v znesku 87,856.976,— din in za gradnjo stanovanjskih 
objektov v naselju »Rujevica«, Rijeka v znesku 
53,959.666,— din.
— Z Republiško skupnostjo za ceste Ljubljana, za 
rekonstrukcijo regionalne ceste Brestanica — investi­
cijska vrednost 9,940.000,— din.
— S Toplarno Ljubljana za gradnjo nizkotlačne 
kotlarne v Ljubljani — investicijska vrednost 
37,749.351,— din.
Učinkoviti izkopi
S sprejetjem letošnjega plana proizvodnje, ki je 
skoraj za eno tretjino obsežnejši od lanskega, je ko­
lektiv TOZD SPO prevzel nase veliko obveznost. Po­
iskati je bilo potrebno način uporabljanja mehaniza­
cije, predvsem v obliki, ki bo jasno pokazala gospo­
darnost tako pri investitorju, kakor tudi pri izvajanju 
del. Na osnovi tega je TOZD SPO razen siceršnjih ob­
veznosti do ostalih TOZD gradbene operative prevzel 
v izvajanje kompletne izkope gradbenih jam.
Da bi zadovoljili vse potrebe, smo delo pri prvem 
izkopu organizirali tako, da je bilo končano pred do­
govorjenim rokom. To smo dosegli z največjo angaži­
ranostjo mehanizacije in prevozov, predvsem pa s hit­
rim odpravljanjem vseh zastojev, ki so se pojavljali 
med izvajanjem del. Delo je bilo izvedeno kvalitetno.
Glede na to, da je  bil prvi večji izkop gradbene 
jame za objekt Beti Metlika z lastno mehanizacijo 
uspešno izvršen, je kolektiv TOZD SPO prevzel tudi 
dela pri izkopih gradbenih jam za objekte Zdravstveni 
dom Novo mesto in Slovin Brežice. Pri tem je bilo 
v najkrajšem možnem času, predvsem pa pred dogo­
vorjenim rokom izkopanih 60.000 m* materiala v ra- 
ščenem stanju. Ugotovljeno je bilo, da je bil pristop k 
vsem zastavljenim nalogam pravilen. Z mehanizacijo 
in prevozi, ki so bili na teh nalogah uporabljeni za 
krajši čas, kot je  bilo to predvideno, smo lahko zado­
voljili 'tudi vse sprotne potrebe gradbene operative 
obenem pa povečali izkoriščenost strojev.
Z vseh strani
— V Mostah v Ljubljani so v teku pripravljalna 
dela na gradbišču bodoče tržnice v centru Most in bo­
dočega zaklonišča.
—• V Viru pri Domžalah so konec avgusta z grad­
njo velikega silosa za potrebe podjetja ZlTO Ljublja­
na. Silos bo grajen v tehnologiji drsnih opažev.
V Drvarju gradimo proizvodne prostore za Tovar­
no preprog. Z gradnjo so začeli v maju letos. Rok za 
predajo gotovega objekta je novembra letos.
— V Ledenicah pri Novem Viinodolskem gradimo 
proizvodne prostore za tovarno plastičnih mas. Z grad­
njo so začeli v avgustu letos.
— Proizvodno dvorano za potrebe tovarne Jedin­
stvo v Zagrebu, te dni že predajajo naročniku. Vred­
nost gradnje je bila 20 milijonov din.
— V Samoboru pri Zagrebu se bliža koncu grad­
nja nove športne dvorane, hkrati pa se v Samoboru 
odvijajo tudi dela na čistilni napravi.
— Dom upokojencev v Šmihelu pri Novem mestu 
je obsežna gradnja, ki mora biti opravljena do pri­
hodnje jeseni. Čelni odkop je opravljen, na posamez­
nih delih objekta pa so položili temelje.
Kaj delamo v Libiji?
V Libiji gradimo že od lanskega junija. Ves posel 
smo pridobili v  sodelovanju z RUDIS. To kar gradimo 
zdaj,' je že naš drugi posel v Libiji. Najprej smo pre­
vzeli samo gradbena dela na enem objektu v Tripoli­
su, v sodelovanju z nemško firmo. Medtem, so v Libiji 
tekle priprave za gradnjo CDN, kot tam nazivamo to, 
kar gradimo zdaj in kot preizkušeni sodelavec smo 
podpisali tudi to pogodbo. Celoten posel je  prevzela 
nemška firma TELEMIT Engineering, naš RUDIS pa 
je njen partner. Pii tej gradnji je nastala zanimiva 
delitev dela: TELEMIT izvaja kompletno opremo po­
trebno za delovanje objektov, ki jih gradimo, PIONIR 
pa je  prevzel vsa gradbena dela in del obrtniških.
Pri gradnji, ki jo opravljamo zdaj, gre za sistem 
objektov, ki so razporejeni po vsej Libiji in jih je sku­
paj blizu 4.0.
Običajno gradimo skupaj po dva objekta v istem 
kraju. Dva sorazmerno velika objekta gradimo v Tri­
poliju in Bengaziju, ostali so manjši.
Povprečna tlorisna velikost teh manjših objektov 
je  400 m2 v eni etaži. Grajeni so v betonu, naročnik 
pa zahteva izredno visoko kvaliteto vse izvedbe.
Zahtevana je tudi zelo velika natančnost pri iz­
vedbi betonov, veliko večja, kot smo je vajeni pri nas 
doma v turistični gradnji. Dopustno je največ dvomi- 
limetrsko odstopanje od načrta. Gradnjo opravljamo z 
velikopanelnimi opaži.
Vrednost del, ki jih je prevzel Pionir, znaša okoli 
54 milijonov DM. Zanimivo je, da je pogodba sklenje­
na za -izvajanje del po stvarno izvršenih delih oz. ko­
ličinah ali po gradbeni knjigi, kot pravimo temu dru­
gače. Pogodbeno dogovorjena cena je zato samo orien­
tacij ska.
Glede na izredno natančne nemške načrte in ker 
so objekti, ki jih gradimo, dokaj enostavni, ni priča­
kovati kakšnih dodatnih del. Investitor vztraja pri 
predloženih načrtih, pri svojih zahtevah in natančno­
sti, vendar smo bili na vse ta pravočasno opozorjeni 
že v pogodbi.
Organizacija dela je v zvezi s tem usklajeno za­
stavljena. Imamo posebnega strokovnjaka, ki se ukvar­
ja samo s tem, ki laboratorijsko pregleduje vse ma­
teriale in določa sproti za vsako stvar recepturo, ker 
so dobavljeni materiali, to velja zlasti za agregate in 
cemente, zelo različne kakovosti.
Pri sedanji gradnji, pri CDN, je nadvse pomemb­
no to, da smo prevzeli gradbena dela, da uporabljamo 
veliko materialov, ki jih dovažamo iz Jugoslavije in 
da smo v posel vključili kot podizvajalce jugoslovan­
ska podjetja.
Prevzem kompletnih del zahteva veliko večjo or­
ganiziranost in je poleg tega treba imeti doma, v do­
movini, sestav, ki se je s takšno dobavo sposoben 
ukvarjati. Zagotovljen mora biti pravočasen in ne­
moten dotok materialov. Prav s tem zadnjim pa ima­
mo v Libiji največ težav.
Za Libijo, ki je redko naseljena, puščavska dežela, 
so značilne velike razdalje. Naši dve glavni bazi sta 
v Tripoliju in Benghaziju. Med tema dvema mestoma 
je 1000 km razdalje. Ceste, kar jih je  v Libiji, so dob­
re, asfaltirane, vendar se bomo morali na poti do mno­
gih oaz, v katerih bomo še gradili, posluževati puščav­
skih poti.
Transport po puščavski poti terja posebno orga­
nizacijo, vodiče in specialno opremo. Transport poteka 
v konvojih s posebno prirejenimi in opremljenimi ka­
mioni, ki gredo na pot v skupinah. Na nekatere ob­
jekte bomo še morali zvoziti ves material in opremo 
v enem ali dveh konvojih po puščavskih poteh. Trans­
portnih sredstev za prevoze imamo tukaj dovolj in jih 
najemamo, Pionir pa je za svoje potrebe kupil 4 Ma- 
gyruse, prirejene za vožnjo po puščavi. Prevoz ljudi 
opravljamo z letali, ker ima skoraj vsaka večjai oaza 
urejeno letališče.
Nastanitvena naselja so res odlično urejena in za 
to smo našli kar najboljše rešitve. Podjetje «3. maj« 
z Reke nam je izdelalo bivalne kontejnerje, ki imajo 
vrsto prednosti.
Za osnovne življenjske potrebe delavcev je  do naj- 
večje mere poskrbljeno: vprašanja stanovanja, pre­
hrane, vode in zavarovanja proti vročini so res odlič­
no rešena.
Zagonski stroški tako obsežnih gradenj, ki smo jih 
v Libiji prevzeli, so bili veliki. Samo opreme smo ku­
pili za okoli 50 milijonov din. Prav zaradi velikih za­
gonskih stroškov bomo morali v Libiji še naprej pre­
vzemati dela. Odslej bo šlo veliko laže, ker imamo ce­
lotno organizacijo že vzpostavljeno in opren» že tam.
Veliko težav so nam, zlasti v prvem obdobju, po­
vzročale dolge transportne poti pri začetnih prevozih, 
in pri dobavah materialov. Programsko smo takšne te­
žave predvideli, vendar smo cenili prenizko: trans­
portna pot naj bi trajala 20 dni, praksa pa kaže, da 
traja pot blaga od vtovarjanja doma na gradbišča v 
Libiji 2 meseca!
Velike nevšečnosti in zamude nam povzročajo ca­
rinski postopki, nakladanje in razkladanje z ladij za­
radi preobremenjenosti pristanišč. Vse blago pošiljamo 
v kontejnerjih in pri transportu uporabljamo sodobni 
RORO sistem.
Zdravstveni dom v Novem mestu
Z izkopom gradbene jame smo začeli v maju le­
tos. Gre za obsežen objekt v katerem so na osnovni 
A trakt navezani še trakti B, C in D.
V stavbi bo 8065 m2 neto površin. Trakt A bo imel 
4 nadstropja, ostal itrije pa po 3.
Trakt A je v stavbi zamišljen kot nosilni, z glav­
nim vhodom, dvigali in zakloniščem kot nekakšno je­
dro Zdravstvenega doma. Tu bodo stopnišča, sanitari­
je, dvigala in servisi in iz trakta A so prehodi v osta­
le tri trakte. V traktu A bodo nameščene klimatske in 
prezračevalne naprave. V kletni etaži trakta A bodo: 
vhod za osebje, telefonska centrala, smetarnica, raz­
delilna toplotna postaja, jašk za zrak, klima naprave, 
akumulatorska postaja ter zaklonišča za 10O oseb.
V pritličju bo glavni vhod v veliko vežo z infor­
mativnim centrom, garderobami, stopnišči in ostalo. V 
prvem, drugem in tertjem nadstropju bodo stopnišča, 
sanitarije in razni servisi, v katerih bo razmeščeno po­
možno medicinsko osebje ter sejna dvorana. V 4. nad­
stropju bodo: strojnica za dvigala, prostori za kompre 
sorje in na strehi trije ventilatorji za prezračevalne 
jaške.
V traktu B bodo v kleti ordinacije, čakalnice, te­
lefonska centrala, diagnostični ter biokemični labora­
torij in prostori za sterilizacijo. V 1. nadstropju bodo 
prostori za pneumoftiziologijo, za inhalacije, EK(> 
RTG, fluorograf, prostor za testiranje za alergičnost, 
prostori za kartoteke ter shrambe za filme in slike. V
2. nadstropju bo 5 splošnih zobozdravstvenih ordinacij, 
prostor za oralno kirurgijo, prostori za šolsko zobo­
zdravstvo, za študijske modele in demonstracijo mo­
delov. V 3. nadstropju bodo pisarne.
Trakt C: V kleti bodo garaže za sanitetna vozila 
skladišča in sobe za voznike. V pritličju bo domoval 
šolski dispanzer. V 1. nadstropju bodo prostori za gi­
nekologijo. V 2, nadstropju bodo 4 kompleti zobnih 
ordinacij, zobna tehnika in zobotehnični laboratorij 
V 3. nadstropju bodo pisarne.
Trakt D: V kleti bodo prostori za fizioterapijo, v 
drugem delu kleti pa prostori za arhiv in čistilni ser­
vis za vse trakte. V pritličju bodo ločene ordinacije in 
čakalnice za zdrave in bolne predšolske otroke in čaj­
na kuhinja. V 1. nadstropju bo nameščena medicina 
dela. V 2. nadstropju bo domoval dermatovenerološki 
dispanzer in patronažna služba. V 3. nastropju bode 
pisarniški prostori za upravo Zdravstvenega doma.
Celotna stavba bo betonskoskeletna s stebri 30 X 30 
centimetrov, vmes pa bodo po nadstropjih 12 cm ar­
miranobetonske plošče. Parapeti na stavbi bodo armi­
ranobetonski s pripravo za montažo poliestrskih ele­
mentov. Zunanje stene bodo pozidane z opečnimi voit 
laki, enako predelne stene.
Zopet stanovanjska gradnja v Krškem
Delovišče Spodnji Grič je  trenutno največje v Kr­
škem. Stanovanjsko sosesko gradimo po projektih, iz­
delanih v Projektivnem biroju Sava, za naročnika Sa­
moupravna stanovanjska skupnost Krško-, njena inve­
sticijska vrednost pa znaša 89,455.496 dinarjev. Sose­
sko sestavlja sedem blokov P +  4, s skupno kotlarno 
ter zakloniščem, ki bo služilo za garaže. V bližnji pri­
hodnosti nameravajo tu postaviti še tri stanovanjske 
bloke istega tipa.
Vir: BILTEN št. 5 in št. 6
SGP »KRAŠKI ZIDAR« SEŽANA
Nova tovarna Krasmetal v Sežani
Prva lopata, če temu lahko danes še rečemo, je 
bila zasajena konec leta 1977. Zaradi zimskih mesecev 
in nekaterih drugih objektivnih vzrokov se je z .iz­
gradnjo prekinilo. Popoln razmah gradnje se je pri­
čel v maju in juniju letos, ter se je nadaljeval do av­
gusta, ko je bila tovarna z vsemi infrastrukturami in 
komunalnimi ureditvami nared za izročitev svojemu 
namenu.
Delovni kolektivi TOZD naše delovne organizaci­
je, ki so bili udeleženi pri gradnji tovarne, so dali vso 
od sebe, da je bila tovarna zgrajena dejansko še pred 
rokom in izročena delovnemu kolektivu SIP Šempeter 
— TOZD Krasmetal Sežana v uporabo. Načrte za grad­
njo je izdelal TOZD »Projektivni biro«.
Dograjen trgovski objekt na Kozini
Nemajhen trgovski objekt »Blagovno hišo« na Ko­
zini smo pričeli graditi v začetku tega leta. Tudi za 
ta objekt so izdelali načrte delavci TOZD »Projektivni 
biro« DO SGP »Kraški zidar« Sežana.
Bilo je nemalo težav, s katerimi so se pri gradnji 
srečevali delavci, vendar z mislijo na počastitev ob­
činskega praznika »28. avgusta«, so s svojim poletom 
vse premagali in tako zaključili objekt do predvidene­
ga. roka. Vsem delavcem je izreči pohvalo, ker so po­
leg dokončane izgradnje objekta v roku dosegli veliko 
kvaliteto.
Dne 25. avgusta je bila otvoritev »Blagovne hiše« 
in objekt predan investitorju »KRAS« — TOZD »No­
tranja trgovina« v uporabo.
Krajevna skupnost Kozina je tako dobila nov so­
doben in najmodernejši objekt te vrste na Primor­
skem, če že morda ne v Sloveniji.
Vir: Glasilo KRAŠKI ZIDAR št. 13
SGP »SLOVENIJA CESTE« LJUBLJANA
Brnik — zmaga, ki obvezuje
Veliko in zahtevno delo smo opravili v času 52 
koledarskih dni, čeprav nam je pogodba odmerila 60 
dni. Dosegli smo kvaliteto del, kakršne sami nismo 
pričakovali.
V čem je pravzaprav uspeh našega dela?
Odgovor je  kratek:
— temeljite priprave
— visoka delovna zavest
— organizirano vodenje del.
Investitorjeve priprave za rekonstrukcijo in mo­
dernizacijo so trajale okoli 1000 dni, naše pa približne 
leto dni. Imenovani sta bili dve delovni skupini, prva 
z nalogo nabave in postavitve asfaltne tovarne in dru­
ga pripraviti vse potrebno za izvedbo del na letališču 
Brnik. Obe skupini sta delali hitro in odločno brez im­
provizacij s točno določenimi cilji in postavljenimi ro­
ki. pridobitev potrebnih materialov in asfaltnih zmog­
ljivosti sta bila ključna problema v vseh naših planih.
Poleg tega smo izdelali plane pripravljalnih del z 
vsemi podrobnostmi. Zastavljene naloge smo reševali 
vsi od tozdov do skupnih služb.
Prvi uspehi tako koordiniranega in vodenega dela 
so bili doseženi s postavitvijo tovarne asfalta, ki je 
šla v pogon že 27. IV. 1978 in separacije v Mengšu, ki 
je pričela obratovati 17. IV. 1978. S tem, dal je inve­
stitor zaupal projektno nalogo našim projektantom, ki 
so jo  opravili hitro in kvalitetno, nam je bila dana 
možnost, da smo večino podatkov dobivali sproti in da 
smo večino operativnih podrobnosti rešili že v času 
projektiranja.
Pri izdelavi operativnih planov so sodelovali vsi, 
ki so bili določeni za izvedbo del in tehnični sektor.
Poleg temeljito izvedenih prirpavljalnih del smo 
šli na delo tehnično tako opremljeni, da smo imeli na 
razpolago vse, kar smo potrebovali, vključno z rezer­
vami, čeprav smo morali ostale operativne enote delno 
osiromašiti. Odločitev za takšno koncentracijo je bila 
pravilna, kajti udarna moč naše mehanizacije je  bila 
v prvih dneh 20. julija odločilna za končni rok.
Tudi organizacija in vodenje del je bilo v primeru 
Brnika postavljena malo drugače, kot je to pri nas v 
navadi. Prevzem del po sistemu inženiringa in zaposli-, 
tev istih kadrov na pripravah in na izvedbi je na 
Brniku pokazal dobre rezultate. Stiki med investitor­
jem in izvajalcem del ter kooperantom Tegradom so 
bili vzpostavljeni že v času priprav. Skupno smo pro­
učili vse faze del in zanje iskali najboljše rešitve. Za­
upanje investitorja lin njegova pomoč, ki nam jo je 
nudil na vsakem koraku, sta pred nas postavila obve­
zo, da zaupanje opravičimo s hitrim in kvalitetnim 
delom. Takšno obliko vodenja del in takšni odnosi, 
kakršni so bili vzpostavljeni med izvajalci in investi­
torjem na Brniku, lahko dajo le najboljše rezultate, 
zato bi veljalo ta koncept uporabljati pri vseh večjih 
delih.
V Piranu gradimo šolo
V TOZD gradnje Piran imamo v  gradnji ali pa je 
že končanih toliko raznih objektov, kot jih naše pod­
jetje na tem področju že dolgo ni imelo: priključek, 
Koper, kot del obalne ceste, izgradnja objektov na le­
tališču Portorož v Sečovljah, gradnja osnovne šole z 
dostopno cesto in komunalnimi napravami v Piranu,
gradnja nadaljnjih petih stanovanjskih stolpičev, v Lu­
ciji, komunalno opremljanje zazidalnih površin v Lu­
ciji, rekonstrukcija križišč in cestnih odsekov na ma­
gistralni cesti skozi bujsko občino, rekonstrukcija 10 
kilometrov ceste v Savudrijo.
Poleg navedenega nas v bližnji prihodnosti čaka­
jo tudi nova dela: Dom vodnih športov v športno re­
kreacijski coni v Portorožu, nadaljevanje del na Buj­
skem, pridobitev izgradnje semedelske vpadnice v 
Kopru in nato še izolske obvoznice, pridobitev del na 
izgradnji novih platojev v Luki Koper.
Armirana zemlja, kaj je to?
V eni izmed prejšnjih številknašega glasila smo 
bralce obvestili, da smo verjetno prvi v naši državi 
pri gradnji nasipa na Karlovški cesti izbrali za pod­
porno konstrukcijo — armirano zemljo.
Armirano zemljo kot podporni element pri grad­
nji nasipov uporabljajo v ZDA in Franciji, kjer se iz­
vaja iz prefabriciranih betonskih elementov v trajni 
izvedbi ali elementov iz metala za začasne konstruk­
cije.
Prednosti gradnje z armirano zemljo pred podpor­
nim zidom so: manjša cena, hitra in lahka izvedba, 
nasip in konstrukcija se gradita istočasno (krajši rok 
izgradnje nasipa).
Armirano zemljo sestavljata poleg veznega mate­
riala le dva karakteristična elementa: čelna membra­
na in sidro.
Seveda pa moramo pri gradnji z armirano zemljo 
poznati lastnosti nasipnega materiala. Za izvedbo ome­
njene konstrukcije mormo temeljna tla pripraviti ena­
ko kot za temeljna tla pod nasipom (posteljica). Polo­
žiti je treba prvo vrsto sider. Pravokotno na sidra mo­
ramo položiti prvo vrsto čelne membrane in jo  spojiti 
s sidri. Nasuti moramo prvo nasipno plast, jo  splani- 
rati in skomprimirati. Položiti moramo drugo vrsto si­
der, položiti drugo vrsto čelne membranske stene, ki 
jo fiksiramo na spodnjo vrsto, ter jo nato zvežemo s 
sidri. To ponavljamo do želene višine nasipa, da po­
slednjo čelno membrano sidramo na njenem zgornjem 
in spodnjem robu tako, da sidra gornjega roba zakri­
vimo in jih sidramo v ravnini sider spodnjega roba.
Običajno sidrne trakove položimo pravokotno na 
čelno membrano in sicer na obdelano površino posa­
mezne plasti nasipa. Pvršina nasipne plasti naj bo 
uvaljana v natančnosti ± 4 cm.
Orientacijska količina sider za nasip oz. armirano 
zemlja do 5 m višine iz kamnitega materiala so 4 ko­
vinski sidrni trakovi dimenzij 3 X 60 X 5000 mm za 
1 m2 čelne stene. Torej je pri višini nasipa plasti 0,25 
metra potrebno namestiti sidro na vsaki dolžinski me­
ter čelne membrane.
Ker je bila izvedba armirane zemlje naš prvenec, 
smo poklicali za določitev sil v  sidru k sodelovanju 
tudi ZRMK, ki je izmeril dejanske sile, ki so nasto­
pile pod težo nasipa in prometno obremenitvijo v si­
drnih trakovih.
Vir: KOLEKTIV št. 122—123
IMOS SGP »STAVBENIK« KOPERl
Izgradnja novega doma na Bokalcah
Z izgradnjo novega doma na Bokalcah v Ljublja­
ni smo pričeli 17. maja letos.
Objekt je družbenega pomena, saj bodo v njem 
prebivali starejši občani. V prizidku doma je predvi­
denih 45 enoposteljnih ter 34 dvoposteljnih sob, skupaj 
za 113 oseb. Poleg navedenih bivalnih sob so predvide­
ni še ostali prostori kot so: jedilnica s kuhinjo v pri­
tličju, hodnik, ki povezuje stari in novi del v I. nad­
stropju, sobe za interne bolniške sestre, zaklonišče, 
kletni prostori, ki bodo služili za pralnico, v I. nad­
stropju pa je tudi družabna dnevna soba. Okolica ob­
jekta je arhitektonsko dobro urejena, saj je v bližini 
gozd, predvidene so peš poti, klopi, letna igralnica itd.
Predračunska vrednost objekta znaša 26 milijonov, 
vendar je že na začetku prišlo do sprememb načrta, 
s tem pa tudi do dodatnih gradbenih del.
Vir: GLASILO — september 1978
SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA
V Vrtojbi gradimo mejni prehod
Z brazdo in s prvimi kubiki materiala, ki jih je 
z buldožerjem CATERPILAR D9 nakapal naš strojnik, 
so se 1. septembra začela dela na mejnem prehodu 
Vrtojba;—Štandrež na Vrtojbenskem polju. Prehod bo 
še bolj povezal in utrdil prijateljsko sodelovanje med 
prebivalci z obeh strani meje.
Denar za gradnjo prehoda in objektov na njem 
je zagotovilo 28 delovnih organizacij iz severnoprimor­
skih občin. Celotna izgradnja do leta 1980 bo stala 120 
milijonov dinarjev. Zgrajeno bo 700 m avtoceste, ki se 
bo pred prehodom razdelila v 16 pasov. 8 je namenje­
nih osebnim vozilom, dva avtobusom in 6 tovornja­
kom. V neposredni bližini prehoda bodo tudi servisne 
delavnice, bencinske črpalke in drugi nujni spremlja­
joči objekti.
Italijani so končali z zemeljskimi deli na cesti z 
druge strani meje, mii pa moramo čimprej zgraditi so­
dobno cestno povezavo preko Vipavske doline z Raz­
drtim in se tako vključiti v prometne tokove razvi­
tega sveta.
i HE Solkan V gradnji
V Solkanu izvajamo pripravljalna dela za hidro­
elektrarno, ki bo imela moč 21 MW in bo proizvajala 
111 milij. kWh letno. Ta dela obsegajo tudi gradnjo 
mostu čez Sočo; zgradil ga bo Gradis.
Gradnja v sami strugi Soče se bo začela prihodnje 
leto. Celoten objekt, ki bo stal predvidoma 850 mili­
jonov din, bo končan do leta 1981. Hidroelektrarna 
Solkan bo zelo primerna za kritje porabe ob konicah, 
kar je v Sloveniji zelo kritično.
Do leta 1985 bosta zgrajeni na Soči še dve elekt­
rarni — HE Kobarid in HE Trnovo, HE Tribuša pa bo 
poganjala Idrijca. Navedene hidroelektrarne so v pri­
meri z drugimi majhne. Ker pa v Sloveniji primanj­
kuje drugih energetskih virov, kot je npr. poceni pre­
mog iz dnevnih kopov, moramo izkoristiti razpoložljivo 
vodno energijo. Gradnja hidroelektrarn je  veliko draž­
ja od gradnje termoelektrarn, vendar so kilovati ,iz 
hidroelektrarn mnogo cenejši, ker je cenejše obrato­
vanje.
TOZD GE Anhovo — Gorica
V preteklosti so delavci naše TOZD v Novi Gorici 
in okolici zgradili mnogo objektov. Med naj večje vse­
kakor spada hala za Vozila skupaj z aneksom in kot­
larno. Skupna površina teh treh objektov je bila
18.000 m2. V Solkanu so zgradili gasilski dom, vsi ob­
jekti PETROLA na Goriškem so njihovo delo. Končali 
so vodovod Cepovan—Lokovec, skupaj s TOZD GO 
»BI« pa so zgradili halo Lokovec in halo za Tekstilno 
tovarno Okroglica s spremljajočimi objekti.
Največja dela v sedanjem času so I. faza gradnje 
centra UJV v vrednosti 50 milijonov din, pripravljalna 
dela za HE Solkan, kanalizacija, železniška postaja — 
Vetrišče in odsek Šempeter—Vrtojba. Tako bo za do­
končanje celotne trase kanalizacije do Mirna, kjer bo 
čistilna naprava za Novo Gorico, potrebno napeljati 
kanalizacijo od Vrtojbe do Mirna. Za Solkansko in-
dustrijo apna končujejo upravno zgradbo z aneksom, 
prav sedaj opravljajo zaključna dela za DO Mizar 
Volčja Draga. V Žabjem kraju so začeli z gradnjo 
petnajstih individualnih hiš. Njihovi delavci so tudi 
na gradbišču Maglaj v Bosni, kjer gradijo nasip za 2. 
tir železniške proge.
Vir: Glasilo PRIMORJE — september 1978
IMP LJUBLJANA
Delavci celjske »Klime« so se odločili za IMP
Na referendumu 5. IX. 1978 so se delavci v obeh 
temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni 
skupnosti odločili za združitev v SOZD IMP Ljubljana.
V Tomosove novogradnje bomo vgradili vse instalacije
Za svoj modri program gradi koprski Tomos v 
Kopru nove proizvodne prostore s prizidkom, kjer bo­
do garderobe, sanitarni prostori in pisarne. Med gra­
ditelji novih Tomosovih prostorov so tudi naši mon­
terji, ki bodo vgradili elektro instalacije, vodovod, 
ogrevanje, klimo, plin in instalacije za stisnjen zrak. 
Vrednost celotnih del je 21 milijonov din, od tega za 
9 milijonov din elektro instalacij, 12 milijonov din 
je vrednost strojnih instalacij.
Vir: IMP GLASNIK št. 10
SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR
Na gradbišču bolnišnice v Mariboru
Funkcionalni trakt I. je v zaključni fazi. Težave so 
z obrtniki, ki se ne držijo dogovorjenih rokov. Ker 
je to bolniški objekt, imamo probleme s tehnično do­
kumentacijo in nepravočasno dostavljeno opremo iz 
uvoza. Odvisni smo od investitorja, ki dobavlja opre­
mo in skrbi za dostavo projektov.
Na gradbišču šole Tabor
Gradimo osnovno šolo v skupni kvadraturi 4500 
kvadratnih metrov. V I. fazi gradimo 18 učilnic, v II. 
fazi pa še 6 učilnic.
I. faza bo predana investitorju predvidoma 29. no­
vembra, II. faza objekta pa še ni pogodbeno rešena. 
To je naj večja osnovna šola zgrajena iz samoprispev­
ka.
Skladišče Jeklotehne
Konstrukcija je montažna armiranobetonska z rav­
nimi nosilci razpona 22 m. Objekt tvorita dve ladji. 
Skupna kvadratura je  11.000 m2. Streha in fasada sta 
v pločevinasti izvedbi. Vzporedno z deli na objektu se 
ureja okolje. Predviden rok za predajo objekta inve­
stitorju je konec leta.
In še gradbišče Swaty
Gradimo oblikovalnico, pečamo in dozirnico. Ob­
jekt je pokrit z alu pločevino in je montažna kon­
strukcija, kvadrature 3600 m2. Do sedaj smo zgradili 
mehanično delavnico, ki že obratuje, del zaklonišča, 
v dogovoru pa je še aneks k dozirnici nad zakloniščem
Problemi nastajajo že na začetku, saj dokumenta 
cija kasni, projekti niso izdelani tako kot bi morah 
biti, tako da je oviran pričetek del. Ne nazadnje je 
velik problem koordiniranje z obrtniki, ki se ne držijo 
dogovorjenih rokov.
TOZD Gradbeništvo Pomurje
Začetek del na vrsti velikih objektov se je jlokaj 
zavlekel. To velja zlasti za Intesov silos v Murski So­
boti in za prizidek boz. depandanso hotela Radin v 
Radencih.
Dokončuje se tako imenovani »Potrošnikov«_ vogal 
v Murski Soboti z blizu 150 stanovanjskimi enotami. 
Sicer pa glede stanovanjske izgradnje velja povedati, 
da v Murski Soboti prihaja do splošnega zastoja, ki 
ga bo čutiti tudi prihodnje leto. Ne uresničuje se nam­
reč letni program 150 stanovanj. Ne zaradi sredstev, 
ki so na voljo, pač pa zaradi pomanjkanja stavbno 
urejenih zemljišč.
»K-blok« v Slovenski Bistrici
V začetku leta 1978 smo v Slovenski Bistrici pri­
čeli z izgradnjo 54-stanovanjskega objekta »K-blok«. 
Sprejeli smo kratek dovršitveni rok — do konca 1978 
leta.
Objekt smo pričeli graditi v tehnologiji litih be­
tonov v tunelskihh opažih. Začele so se težave ž e  prii 
prepozni dobavi opreme prostorskih opažev. Potem sc 
se začele začetne težave zaradi nepoznavanja in ne­
izkušenosti pri tovrstnem delu, vendar so vsi sodelav­
ci hitro in uspešno ter zelo požrtvovalno osvojili novi 
delovni proces. Zopet smo dobili žarek upanja, da bo­
mo morda le uspeli pravočasno dokončati objekt. De­
loma smo pridobili na času, ko smo se odločili za ce­
lične kopalnične kabine, izdelek Varstroja iz Lendave 
tako, da smo že izgotovljene kopalnice in stranišča 
zmontirali v objekt. Z vgraditvijo Ingradovih predel­
nih sten, s čimer smo se izognili večini mokrih po­
stopkov, bo morda možno dobiti vojno s časom.
Vsekakor bi ob pravočasni dograditvi tega objek­
ta porasle reference DO Konstruktor, saj smo s to 
gradnjo nosilci celotne izgradnje^ od projektiranja, pri­
dobivanja ostale dokumentacije do dokončanja vseh 
desl.
Pričeli smo z deli na Draveljski gmajni v Ljubljani
Po sklenjeni pogodbi z GP Tehnik Škofja Loka 
bomo na t. i. Draveljski gmajni gradili stanovanjski 
objekt s 176 stanovanji.
To delo smo pridobili z namenom, da zamašimo 
vrzel v stanovanjski graditvi v Ljubljani, ki je nasthla 
z odmikom pričetka del na izgradnji soseske SM-4,5 v 
Fužinah, ki predstavlja nadaljevanje stanovanjske 
graditve na področju občine Ljubljana Moste-Polje. V 
te jobčini smo te dni dokončali četrto stolpnico SO-6 
v Stepanjskem naselju.
Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, sept. 1978
Bogdan Melihar
iz raziskovalne .skupnosti Slovenije
IZVLEČKI IZ RAZISKOVALNIH NALOG
UDK 691.54:539.52
STUDU PRIPRAVE NESKRCLJIVIH CEMENTOV 
IN EKSPANZIJA CEMENTOV (Konec)
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana 
(1976)
Stane D r o 1 c ,v Damijana D i m i c
Slika 5 kaže diagram, kjer so prikazane deforma­
cije ekspenzivnih cementov, nastale po vgraditvi v 
prizme z dimenzijami 4 X 4 X 33,3 cm. 
so take kot pri portlandskih cementih, npr. pri cemen­
tu za 10'% sulfoaLuminanega klinkerja in 10% žlindre 
sod osežene točne trdnosti 344 kp/cm2 po 3 dneh in 
489 kp/cm2 poi 28 dneh.
E
I I I  I I i i I I I 1 1 * I •
g .  10o 1Zo 1lfo 16*  i g »  20 Z k °
2 «
E :eh*ingit , M : monosulfat , Sa sadva, S : Ci, AjŠ, P- Ca(0H)z
Sl. 4. Časovni potek tvorbe etringita pri hidrataciji sulfoaluminatnega klinkerja
Ekspanzija ekspanzivnega cementa B merjena od
Sl. 5. Prosta ekspanzija cementov, merjena na prizmah 4 X 4 X 33,3 cm. Začetek meritve: takoj po vgraditvi.
Nega: nasičena vlaga
m m  /m
Sl. 6. Prosta ekpanzija cementov merjena na prizmah 4 X 4 X 16 cm. Začetek meritve: 7 ur po vgraditvi.
Nega: 7 dni na vlagi, nato na zraku
Ostale fizikalne lastnosti ekspanzivnega cementa 
so take kot pri portlandskih cementih, npr. pri cemen­
tu za 10 °/o sulfoaluminanega klinkerja in 10 % žlindre 
sod osežene točne trdnosti 344 kp/cm2 po 3 dneh in 
489 kp/cm2 po 28 dneh.
Rezultati dosedanjih laboratorijskih preiskav so 
takšni, da je na osnovi teh že mogoče pripraviti prve 
večje količine polindustrijsko žganega solfoaluminat-
nega klinkerja. Osvojena je sestava surovinske me­
šanice, definirana je  temperatura žganja in znan je os­
novni potek hidra tlaci j e. Poleg tega smo dobili podatke 
za sestavo ekspanzivnega cementa in uogtovili njegove 
osnovne lastnosti. Na osnovi opravljenih preiskav je 
mogoče pičeti z II. fazo preiskav ekspanzivnega ce­
menta in sicer s preiskavami v betonu.
UDK 624 in 631.3.06
UVAJANJE PROGRAMA ZA STATIČNO IN 
DINAMIČNO ANALIZO KONSTRUKCIJ SAP IV
FAGG (1975)
Janez R e f 1 a k
Prvi del naloge predstavlja priročnik za uporabo 
programa SAP IV. Najprej je podan opis programa, 
sledijo navodila za pripravo podatkov in tipični pri­
meri uporabe. V drugem delu naloge so prikazane teo­
retične osnovne metode za dinamično analizo in izvrše­
na je njihova primerjava. Opisane so tudi možnosti 
shranitve vmesnih rezultatov na periferne pomnilne 
enote.
UDK 71.624
RAZVOJ ORGANIZACIJE PROJEKTIRANJA 
S POMOČJO RAČUNALNIKA, I. del
IBT-TOZD Projektiva (1976)
Janez L a p a j n e
Namen raziskovalne naloge je bil pripraviti in ob­
likovati dovolj celovit postopek projektiranja v grad­
beništvu, ki bo omogočal uporabo računalnika in s tem 
sistematično pripravo in obdelavo podatkov, ter delen 
pristop v posamezne faze projektiranja. Torej posto­
pek, ki ne bo le mogoč, temveč tudi smiseln, kvaliteten 
oziroma kvalitetnejši od konvencionalnega in eko­
nomičen. Velika pomoč in vodilo pri nalogi so bile iz­
kušnje raziskovalne naloge in obstoječi programski 
sklopi, predvsem za računalniško' grafiko.
V prvem delu I. faze naloge smo uspeli povezati 
postopek pridobivanja podatkov o terenu ali obrav­
navanem območju (digitalizacija), postopek pridobiva­
nja empiričnih podatkov iz analiz stanovanjskih na­
selij in programsko preizkušnjo prostora (simulacije), 
namenjenega za stanovanjsko naselje pred pripravo 
projektne dokumentacije. Cilj naloge smo s tekočo po­
vezavo oblikovanja informacij in s koristnostjo postop­
ka dosegli, kljub temu, da kriteriji na katerih slonijo 
analize še niso družbeno verificirani (naloga v okviru 
VGLI), in da še nimamo celotnega informacijskega 
sistema. Obseg podatkov, programski jezik in enostav­
nost dela so pogojeni s konfiguracijo računalnika. 
Kljub temu se zavedamo, da so izkušnje pomembnejše 
od dejstva, da bo z razvojem informacijskega sistema 
potrebno začeti mnogo širšo zasnovo z velikim račun­
skim centrom.
Prav tako je bil eden od ciljev izkoristiti cenenost 
in razpoložljive računalniške kapacitete za interaktiv­
no in razvojno delo.
Cilj naloge, da dopolnimo grafične postopke z ana­
litičnimi in z numeričnimi rezultati in da dosežemo že 
v okviru ene discipliniranosti večkratno uporabo infor­
macij, smo dosegli z analizami prostora in naselij, ter 
s prostorskimi preizkusi. S tem smo si ustvarili široko 
bazo podatkov, kar naj nam v nadaljnji fazi omogoča 
parcialne študije medsebojnih odnosov parametrov v 
naselju in razvoju grafičnih izhodov. Tu predvsem na­
meravamo razvijati grafično razčlenjevanje prostora in. 
razvoja lastnosti naselij, ter nove programske zasnove.
V nadaljnji raziskavi se želimo vključiti v razvoj 
informacijskega sistema, na področju pridobivanja in 
obdelave podatkov ter predvsem izkoriščati grafične 
možnosti razpoložljivega hard in softwarea. V okviru 
nadaljevanja smatramo, da bomo že v 2. delu nada­
ljevali tam, kjer smo pri predhodni nalogi obtičali. S 
tem bo uresničen cilj, da grafične postopke vsebinsko 
dopolnimo ter izpolnimo z interaktivnim preverja­
njem.
Koristnost raziskovalne naloge se je že odrazila pri 
aplikacijah prav v ekonomičnosti gospodarjenja tako s 
prostorom kot pri koncipiranju stanovanjskih naselij. 
Prednost računalniške tehnologije se je izkazala v na­
tančnosti analiz in obdelavi informacij, obširnosti in 
komunikativnosti informacij ter kot osnova za nadalj­
nje interaktivno delo.
UDK 3:007
APLIKACIJA IN RAZVOJ PROSTORSKEGA 
INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA ANALIZO, 
DRUŽBENO VREDNOTENJE TER PLANIRANJE 
FIZIČNE POJAVNOSTI PROSTORA
FAGG (1974)
Andrej P o g a č n i k
Temelj raziskave je vizualni informacijski sistem 
prostora. Informacije v vidno-estetskih odnosih se od­
čitavajo iz panoramskih fotografij, snemanih iz sečišč 
prostorske informacijske mreže. Vizualne informacije 
prenašamo v kvadratke prostorske mreže in skladišči­
mo v računalniški banki podatkov, kar nam omogoča 
procesiranje, optimiziranje in simuliranje vidno-estet­
skih odnosov v prostoru. Različne posege testiramo na 
fotomontažah in hkrati preverjamo z računalniškimi 
rezultati. V tej raziskavi smo opisano vizualno infor­
matiko združili z družbenim vrednotenjem prostora, 
pri čemer smo vizualnim informacijam pripisali vred­
nosti, dobljene iz sociološke ankete. S tako družbeno 
preverjeno informatiko smo testirali različne vizualne 
pojave, kot so vidna zasičenost, dinamika vidnih spre­
memb, medsebojne interakcije posegov, spremembe v 
banki podatkov ipd. Osrednji del raziskave so testi 
lokacijskih kriterijev za naselitev, proizvodnjo, centre, 
rekreacijsko-naravovarstvena območja, prometno ter 
energetsko-komunalno infrastrukturo. Vsako rabo smo 
večkrat testirali z računalniškimi optimizacijami, foto­
montažami in prenosom v karte. V raziskavi smo tudi 
kompletno dokumentirali računalniške programe za 
vizualne obdelave, katerih bistveni deli so izpisi, ra­
čuni povprečij, frekvenc in ekstremov ter grafični pri­
kazi raznih vidnih pojavov v risalniški in tiskalniški 
(SYMAP) tehniki.
UDK 614,8 69 624,-628
VZROKI NESREČ NA GRADBIŠČIH
Inštitut za varstvo pri delu, Maribor (1975)
Jože H o l e r
Iz zbranih podatkov o gibanju nesreč v gradbeni­
štvu v Sloveniji je  opravljena raziskava, ki naj od­
krije težišče nesreč v  zadnjih petih letih (1971 do 1975) 
in v  petih vzorčnih podjetjih.
Predvsem je viden visoki odstotek nesreč po oseb­
nih faktorjih. Omenja se neenotne kriterije in nepre­
ciznost pri ugotavljanju vzrokov nesreč.
Povzročitelji nesreč so dokaj izenačeni. Tu izsto­
pajo materiali, delovna in transportna sredstva ter ne­
primerno delovno okolje. Raziskava je pokazala ne­
katera težišča nesreč, zlasti pri transportnem delu. Pri 
težkih in smrtnih nesrečah pa je težišče pri delih v 
višini in pri zemeljskih delih, kjer nastopajo v večini 
vzroki zaradi pomanjkljive organizacije dela.
Za popolnejšo sliko nadaljnje raziskave vzrokov 
nesreč je izdelan posebni dodatni vprašalnik, ki oce­
njuje delovno okolje, pogoje dela ter karakteristike 
ponesrečenega, iz katerega bo sledila realnejša slika 
vzrokov nesreč.
PUTNIK
SLOVENIJA
TOZD Turizem 
in gostinstvo
PUTNIK, jugoslovansko turistično podjetje, proslavlja letos 
55 let obstoja.
PUTNIK SLOVENIJA je sestavljen iz 5 poslovnih enot, in 
sicer: motel Trebnje, motel Šentilj ter turistične posloval­
nice v Mariboru, Gornji Radgoni in v Ljubljani.
PUTNIK SLOVENIJA nudi vse turistične storitve, zlasti pa 
je znan po organizaciji strokovnih potovanj. Že v naslednji 
številki Gradbenega vestnika bo objavljen program stro­
kovnih potovanj za gradbeno stroko v letu 1979, katere 
bomo organizirali v sodelovanju z Zvezo društev gradbenih 
inženirjev in tehnikov Slovenije.
V naših poslovalnicah so vam na voljo tudi vse vrste do­
mačih in mednarodnih železniških in letalskih vozovnic.
Zahtevajte smučarske programe!
PE LJUBLJANA 
Ljubljana,
Miklošičeva 17 
telex: 31621
telefon: 311 542
INFORMACIJE *-»
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I  
Leto XIX 11-12 Serija: PREISKAVE NOV. -  DEC. 1978
Varnost vozišča s stališča
1. OSNOVNI PROBLEMI DRSNOSTI VOZIŠČA
Z razvojem avtomobila, ki je težil k vse viš­
jim hitrostim in številčno presegel vsa pričakova­
nja, se je pojavil tudi problem, kako graditi so­
dobne ceste, da bi zadovoljili naraščajočim potre­
bam po varni vožnji.
Vzporedno z razvojem avtomobila in gradnjo 
cest je tekel tudi razvoj aparatur za ugotavljanje 
kvalitete in stanja voznih površin.
Eden važnih parametrov stanja vozne površi­
ne je koeficient trenja med pnevmatiko in površi­
no vozišča. Ugotavljanje tega koeficienta je veli­
kega pomena za gradnjo novih cest z visoko pro­
metno obremenitvijo in višjimi hitrostmi, kot tudi 
pri nadgradnji vozišč, ki naj bi bila nujna posle­
dica izrabljenosti vozišča, kar je razumeti kot glad­
ko, zapolirano površino vozišča.
Znano je, da se različni materiali različno po­
lirajo in s tem časovno spreminjajo svojo mikro 
hrapavost.
Drsnost kot faktor nevarnosti na cesti se poja­
vi v večjem obsegu na mokrih površinah pri veli­
kih hitrostih in večji gostoti prometa.
Problematiko, ki se v zvezi s tem Pojavlja, lah­
ko v glavnem delimo v naslednjo:
1 . Študij boljšega razumevanja mehanizma 
prenosa sile s pnevmatike na mokro vozno površi­
no.
2. Razvoj tehnologije, ki dopušča gradnjo no­
vih vozišč za zadovoljitev zahtev v pogledu odpor-
tornega koeficienta
nosti proti drsenju, kot proizvodnjo pnevmatik in 
prevoznih sredstev.
3. Poznavanje obrabe vozne površine in pro­
ces poliranja.
4. Meritve drsnosti.
5. Postavitev realnih zahtev koeficientov drs­
nosti.
6 . Vzdrževanje vozišča v zadovoljivih mejah 
hrapavosti.
Danes je v svetu poznanih več aparatur, ki na 
različne načine poskušajo opredeliti drsnost povr­
šine oz. njeno hrapavost. Skupen namen teh apa­
ratur je merjenje tornega koeficienta in na osno­
vi rezultatov meritev izbrati pri konstrukciji vo­
zišča takšne sisteme obrabne plasti, ki bodo glede 
na specifične vremenske pogoje nudili najboljše, 
ali gledano iz ekonomskega stališča optimalne last­
nosti.
Meritev tornega koeficienta je zasnovana na 
COULOMB — MOURINOVEM zakonu, ki pravi, 
da je torni koeficient razmerje med torno silo in 
silo teže, ki deluje pravokotno na površino:
F trenja
,a -----------------F teže
Za praktične meritve je potrebno proces pre­
nosa sile poenostaviti, saj je nemogoče upoštevati 
celotno dogajanje med Pnevmatiko in vozno povr­
šino.
V glavnem je možno razdeliti prenos sile na 
dve komponenti. To je adhezijska komponenta,
ki se odraža v skrajni predpostavki kot moleku­
larni dotik plasti pnevmatike in vozišča in se zato 
z naraščajočo hitrostjo, kakor tudi z vmesnim fil­
mom vode ali umazanije manjša. Druga kompo­
nenta je histerezna komponenta, katere vzrok je 
elastičnost gume, ki ne sledi dogajanju prenosa 
sile in se veča s hitrostjo neodvisna pa je od vmes­
nega medija.
Medtem ko predstavljata umazanija in olje na 
cesti poseben slučaj, je voda na vozišču stanje, s 
katerim se mora pogosto računati.
Le, če pnevmatiki uspe v zadostni meri vzpo­
stavi suhi kontakt, lahko postane adhezijska kom­
ponenta trenja učinkovita. Odločilnega pomena je 
zato odstranjevanje vode izpod pnevmatike. Ker 
pa je ta uspeh skoraj vedno nepopoln, je iz tega 
razloga dano trenje na mokri površini vozišča 
praktično vedno manjše.
Proces izrivanja vode izpod pnevmatike je 
možno deliti v dve fazi:
a) Izrivanje glavne količine vode.
b) Preboj zadnjega tankega filma vode.
Pri prvem procesu je močno udeležen profil 
gume, ki pa mu mora ustrezati tudi ugodna ma- 
krotekstura površine vozišča. Preboj zadnjega tan­
kega filma pa je možen le v primeru, ko imajo 
zrna mineralnega agregata na površini vozišča 
ugodno mikroteksturo.
Ker sta obe fazi odstranjevanja vode iz kon­
taktne površine pnevmatike in vozišča odvisni od 
časa kontakta, je iz tega razloga pri višjih hitrostih 
občuten padec sile trenja.
1.1 Odvisnost sile trenja od stanja vozne površine
Pri zaviranju na suhi površini vozišča je sila 
trenja praktično neodvisna od hitrosti vozila, med-
------ hitrost
Velikost torne site 
suhe in mokre površine.
Sl. 1. Odvisnost torne sile od hitrosti na suhi 
in mokri površini
tem, ko se pri mokrem vozišču ta sila manjša z na­
raščajočo hitrostjo, odvisno od debeline vodnega 
filma oz. drenažnih sposobnosti vozišča.
1.2 Odvisnost sile trenja od teksture vozišča
Različne površine nudijo zelo raznolike nivoje 
torne sile, kar je vzrok v makro in mikroteksturi 
površine vozišča in v njem vgrajenih mineralnih 
zrn.
Makrotekstura ugodno vpliva na odvodnjava­
nje vozišča in preprečuje tudi pri višjih hitrostih 
zdrs vozila zaradi vodne blazine, imenovane 
aquaplaning. Mikrotekstura asfaltne površine
Sl. 2. Tipi površine vozišča
prav tako vpliva na kontaktno površino med pnev­
matiko in voziščem. Z meritvami je bilo dokazano, 
da se mikrohrapavost spreminja po sezonah (naj­
večja je zgodaj spomladi, najnižja v jeseni). Ta 
mikrohrapavost pride do izraza tudi na vozišču 
pred in po dežju. Razni fini delci prahu in umaza­
nije sčasoma zapolnijo površinske votline mikro- 
teksture in začetne padavine povzročajo padec od­
pornosti proti drsenju. Šele izdatnejše padavine 
izperejo površino, ki je s tem spet sposobna pre­
vzeti ustrezne sile, ki se prenašajo preko pnevma­
tike na vozišče. Po videzu lahko delimo površine v 
naslednje tipe, prikazane na sliki 2 .
Meritve torne sile pri različnih hitrostih so 
pokazale v splošnem obnašanje teh površin vozišč, 
kot je prikazano na sl. 3, ki kaže različne padce 
vrednosti torne sile odvisno od hitrosti vozila.
Spremembo vrednosti drsnega števila v dolo­
čenem intervalu hitrosti lahko izrazimo z gradien­
tom drsnega števila in hitrosti.
V svetovni nomenklaturi je vpeljano tako ime­
novano drsno število SN (original SKID NUM­
BER), ki v odstotkih izraža razmerje med silo tre-
drsno število SN
Sl. 3. Odvisnost drsnega števila od hitrosti vozila
nja in silo teže. Gradient pa je nato izračunan iz 
naslednje formule
_ _  SNso — SNXC_T -- ----------------
A. v
pri čemer je:
SN30 =  drsno število izmerjeno pri 30 miljah/h 
oziroma 48 km/h,
SNX =  drsno število izmerjeno pri višji hitro­
sti,
A.V =  razlika hitrosti pri katerih sta bili dob­
ljeni obe drsni števili.
Velikost gradienta niha od približno 0,1 za 
grobozrnate sisteme do 0,9 za zelo gladke povr­
šine.
1.3 Minimalne zahteve odpornosti proti drsenju
Za postavitev minimalnih zahtev drsnih šte­
vil sta predvsem važna dva faktorja — ekonomski 
in tehnični.
Ugotovljeno je, da mora biti stanje površine 
vozišča v pogledu hrapavosti takšno, da nudi po- 
jemek vozila za 0,4 do 0,6 g (4— 6  m/s2). S posebni­
mi asfaltnimi sistemi lahko dosežemo zelo visoka 
drsna števila, vendar se iz ekonomskega stališča ne 
splača vzdrževati vozišča na tako visoki stopnji 
drsnega števila.
Študije, ki so bile narejene v raznih državah, 
kažejo, da je možno okrog 25 do 30 odstotkov ne­
sreč pripisati neustreznemu tornemu koeficientu 
in to je tudi eno od izhodišč za postavitev mini­
malnih tornih zahtev, ki naj jih ima vozišče. S po­
izkusi je bilo ugotovljeno, da obstaja dobra kore­
lacija med številom nesreč in tornim koeficientom. 
Znatna razlika nastopi v frekvenci nesreč pri meji 
SNžo = 45 in SN50 =  35. Če upoštevamo poprečni 
gradient 0,5 je SN4 0 =  40. Ravno tako je bilo ugo­
tovljeno, da nastopa znaten porast nesreč pri vred­
nosti SRT =  60, merjeno z angleško merilno apa­
raturo »PORTABLE SKID TESTER«.
Korelacija med obema merskima metodama je 
dala odvisnost SN40 =  38,7 ~  60 SRT enot.
Če upoštevamo, da so tako dobljena števila 
SN =  40 in 38,7 skoraj enaka, potem je mogoče re­
či, da zadovoljujejo normalne torne potrebe pro­
meta na glavnih cestah, kjer je poprečna hitrost 
vozil okoli 80 km/h.
Za meritve s testno aparaturo SKID TESTER 
po metodi ASTM E — 274 je bilo na podlagi teh­
ničnih zahtev izdano priporočilo tehničnega ko­
miteja za drsnost, ki priporoča naslednje:
— minimalna drsna števila, upoštevajoč, naj 
bodo ta povsod, kjer je ekonomsko upravičeno, ne­
koliko višja. Ta minimalna drsna števila so podana 
v naslednji tabeli in grafično na sliki 4.
O  Z O  4 0  6 0  8 0
poprečna hitrost prometa 
mil j /h
Sl. 4. Minimalna priporočena drsna števila, 
ki zadovoljujejo normalne torne potrebe prometa
Tabela priporočenih minimalnih drsnih števil:
Poprečna prometna hitrost 
milj /h km/h
Drsno
SNX
število
s n 40
10 16 50 —
20 32 40 —
30 48 36 31
40 64 33 33
50 80 32 37
60 90 31 41
70 112 31 46
80 128 31 51
Opomba: SNX je drsno število, merjeno pri po­
prečni prometni hitrosti.
SN40 je drsno število, merjeno pri 40 milj /h, ki 
dovoljuje znižanje drsnega števila v odvisnosti od hit­
rosti v razmerju poprečnega gradienta G =  0,5.
— Nadaljnja priporočila so ta, naj se z razvo­
jem tehnologije in kvalitete vgrajenih asfaltnih 
plasti poskuša te minimalne vrednosti dvigniti. To 
je vse razumeti tako, da je nemogoče jamčiti, da 
bo površina vozišča, ki zadovoljuje minimalnim 
zahtevam ob določenih pogojih, zadovoljiva tudi 
ob spremenjenih pogojih, kot so različna letna ob­
dobja, čas dneva, stopnja onesnaženja vozišča, ko­
ličina vode na površini vozišča itd.
— Kjer je na vozišču omejitev hitrosti, je pri­
poročljivo, da se izvedejo testi pri 40 miljah/h 
(64 km/h).
— Testi naj bodo izvedeni v neposredni bliži­
ni kolesnice, ki se najbolj zapolira (običajno je to 
leva kolesnica voznega pasu, posebej še na avtoce­
stah s prehitevalnim pasom). Testi naj se izvajajo 
v smeri vožnje in to najmanj pri dejanski povpreč­
ni hitrosti vozil na tem odseku.
(Se nadaljuje) 
Ivo Kresnik, dipl inž.
TOZD M E H A N I Č N I  O B R A T I
61000 L J U B L J A N A ,  K a v č i č e v a  66
(Moste)
PROIZVODNI PROGRAM:
— Drobilnice in klasirnice za kamnolome
— Separacije gramoznic
—  Naprava za proizvodnjo polnilca
—  Odpraševalne naprave v separacijah kamno­
lomov in gramoznic
— Odpraševalne naprave za asfaltne baze
— Opravljamo generalni remont vse gradbene 
mehanizacije
— Projekti in inženiring za vso dejavnost
— Za vse informacije in tehnološke rešitve vam 
je na voljo naša strokovna služba
Telefon: 44 704, komerciala 44 816 
Telegram: slovceste ljubljana 
Telex: 31 493 yu sloce
O
E ca 
o) > 
ca s i  cao >o
2  >Nca 0 
° -  S<1> C0 
CO GO
Csi >
0
Eoo
c N' E caca -Q
*  £  
ca c
N ±1
ca
E ca 
2  0&¥>
C 0•- >0
2  t
55 °
i —
t! 3. 
N
ov
a 
pr
oi
zv
od
na
 h
al
a 
24
00
 m
2 
za
 d
ro
bi
lc
e,
 s
ita
 i
n 
fil
tr
e 
v 
M
E
H
A
N
IČ
N
IH
 O
B
R
A
TI
H
.
SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PÖDJETJA »PIONIR« NOVO MESTO
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
I ^ O N i n
NOVO MESTO
68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, tel.: (068) 21826 telex: 33 710