20». Številka. Trst. v smlo i:» *t>ptt'm)»ra ! S99. Te&ij XXIV. ,, Edinost' i/ h m i h 4 rak rat nn dan, ramin iit-.|elj iti praznikov. eiurr^j in r.veiVr oh 7. uri. O ponedeljkih jn j>0 pratim i kili izhaja ob !» uri tj iitra j. Vnlnri /nnin : Ohe i/.danji na leto . , , ,(!>!. 21-Zh HHmn vetrno izdanje , \'>- — Za pol leta ^etrt let« in na meneč rarmernii. Naročnino je pln škrinj streljiva, s paru i kom »Dea-molv Castle« H skrinj streljiva in ft skrinj pnšek. Pariz 12. V današnjem ininisterskem svetu je priobčil ministerski predsednik Waldeok-Rous-seau brzojavke in poročila prefektov, iz katerih sledi, da vlada o priliki razglašenja razsodbe v Kennesn v provincijali in v Parizu mir. New-York 12. Znani milijonar Kornelij Van-derhilt je umrl. Sinila 12. Prvi transport z lazareti se od« pravi ilne 16. t. m. iz Bombnja v južno Afriko. I >no 2f>. t. m. hode vse vojaštvo na potu v Transvaal. I to I lir rad 12. (Pravda o »atentatu«.) Kresovih trdi, da je prišel po naročilu kneza ('Vnogor-skega in na prošnjo Karagjorgjevida ia Taisida v Srbijo, da poizve, če hi so dulo Obreimvide odstraniti in nu njihovo mesto postaviti Karagjorgjevida. V tiskarni radikalne stranke da je našel H ta nje vida in Taušanovida, katerima je izročil Taj-sieevo pismo; imenovana obtoženca du sta ga či-tala in rekla, naj bo Tajsid le miren, vse da je pripravljeno za ustaju. Pozneje dti je našel v tiskarni Nikolida, Protida in neko tretjo, neznano mu osebo. Carinski uradnik Alevatit? pravi, tla je bil zaupnik Mar ko v ide v ter taji vsako zvezo s Kara-gjorgjevidem. Pismo poslednjega Alevatidu tla je odgovor na neki list, v katerem se je prosil za prispevek v svrlio zbližanja mohamedaneev in pravo- .....Lastnik konsorcij lista „Kdinosti1 Natisnila tiBkama konzorcija lista „Edinost" v Trstu. slavnih Srbov. Markovi«? da jo bil pripravljen umoriti Milana. Kodanj 12, Kakor poroča »N'ationaltid«, obišče nar dne 22. t. in. Darmstadt; na potu tje so ustavi v Kiolii. Garibaldijada v Trstu. Nemške novine — toliko one iz židovsko-liberalne struje, kolikor one iz tabora Sehonerer-NVolfovega nncijonalizma — so lijle čudovito ma-lobesedne o dogodkih povodom prihoda »generala« Garibaldija. Ni težko pogoditi, kje jo bil vir tej i molčečnosti in skromnosti. Nikdo ne kompromituje | rad svojih prijateljev in prijateljev prijateljicom. Od dunajskih listov se jo ineuda jedina i »Keiehs\vehr« obširneje bavila z Garibahlijtfdo v v Trstu. Sploh se ta list tli pa tam energično zaleta, da bi se povspel na ono višino, s katere doli bi mogel prav in pravično soditi o obupnih raz-| merah v Primorju, ter obsoditi one nesrečne činitelje iz sedanje in prejšnje dobe, ki so zistema-tično kil pičili greh na greh. toliko-Časa, da so se slednjič javno razmere Primorja zavilo in zamotale najusodneje in so so pojmi o tem, kaj je dobro in kaj ni dobro, kaj je pravično in kaj krivično, zmešali takti, tla si v tej zmešnjavi stiskajo roko možje od zistema in oni, ki Garihnldiju stiskajo roko. »UeiohsNvolir« je bila torej blizu jedini dunajski list, ki je napisal pošteno besedo o Gtiribal-dijadi v Trstu. In da je bil jedini, to je ravno kričeč dokaz, kako zmešani so pojmi o razmerah na Primorskem in kako so v tej zmešnjavi dunajski krogi zgubili vos zimsel za varovanje tistih koristi v teh pokrajinah, katero bi že po svoji sveti dolžnosti morali varovati z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. P O I) L I S T IC K. Vaški sliki. i. Kadinov Urban. V polumraku bil je tu pogled se groznejši. Skozi lino je pihala sapa in majala truplo sem in tja. < )hraz je postal že višnjevkast. Uazmršeni lasje in izbuljene oči so mu dajali nekaj pošastnega. Roke so se opletale krog trdega trupla, a težki škornji na nogah so t) vsakem pihu sapo povzročali za uho neprijetno drgaaje. Grom se je polastila vseh, kar jih je bilo zgoraj. Hiti 'o so splezali doli in nobena moč jih nt: bi bila pripravila, da bi šli snet truplo. Gospodar je bil ves zmeden, mrzel pot mu je tekel z čela in neopisna groza ga je prešinjala o tem strašnem koneu lastnega brata. Gospodinji ko se gibi le noge, ko ji jo nekdo pritekel povedat, kaj se je zgodilo. Tresla se je po vsem životu in tla ni priskočila sosedov ka, zgrudila bi se bila samega strahu. Grozna vest se je kmalu raznesla po vsej vasi. Vso je drlo k Kadinovim, a nikdo se ni upal stopiti v skedenj. Razvedelo ho je, tla so ljudje Urbana videli zadnjič, ko jo stopil iz koče Mešičkove Spele, s katero je že dolgo živel v divjem zakonu. Sprla j sta se bila in mnogo jih je Čulo, ko je omenjena j babnioa kričala nad njim z svojega praga. Vse se jo zgražalo nad takim koneem in ko je došel župan, upali so si le najpogumnejši sto-I piti ž njim v skedenj. Luna je mej tem že pri-| plula na obzorje. Skozi odprto lino je z svojim ! bledim svitom obsevala viseče truplo, katero so jo , od spodaj videlo mnogo veče, nego je bilo v res- I nioi. Veter je šo vedno pihal skozi lino in videti je bilo, kakor da so hudobni demoni igrajo s truplom. Nihče ni hotel pomagati, da se truplo sname in nazadnje so odločili, da je pusto, kjer je, do tlruzega jutra. Dolgo niso pospali vaščani ono iioč; ženice so prebiralo molok, a otroci si malone niso upali dihati. Drugi dan so prišli tudi orožniki. Neki fanti* je splezal gori na senik, prerezal vrv in truplo je zamolklo palo na kup slame, ki so ga nalašč položili spodaj. Nihče ni hotel mrtvecu sezuti čevljev in suknje. Kar tacega so vrgli v za silo skupaj zbito krsto; le-to so naložili na voz, katerega so voli odveli na pokopališče. Kadinovoga 1'rbana so za-grebli v neposvečeno zemljo tam v kotu pri zidu — brez zvonenjn, brez duhovnika. Se zdaj se otroci ogibljejo Kadinovoga skednja in še odraščeni se pokrižajo, ko v mraku ali po nič hodijo tam mimo. »lieichsvvehr« motu, da že to, da je Menotti sin očeta Jožeta, je zadoščalo za navdušenje onih Tržačanov, ki svojo pripadnost k Avstriji čudovito lahko spajajo z oboževnlnim spominom na kratkovidnega politika, ali »velikega republikanca«. Nam so dozdeva, da »Reiehstvehr« ni prav pogodila rekši, da ti Tržačani tako lahko »spajajo«, ampak veliko bližje resnici bi bilo, ako bi bila rekla, da ob spominu na »velikega republikami« čudovito lahko — pozabljajo na svoje pripatl-ništvo k Avstriji . . . Pa pustimo to. Saj to so računi, v katere se nam ne treba utikati in ki naj jih urediti le obe stranki : avstrijska država in tržaška država v avstrijski državi. Pač pa nas morajo zanimati nekatere druge opazko v dunajskem listu. Govore o navdušenju in o neslanih komedijah, ki so jih uganjali tržaški irredcntovei povodom obiska Garibaldijevega, meni »Reiohs\vehr« : »To je povsem prav, to odgovarja slavni tradiciji, po kateri imajo tržaški Italijani vsikdar odprte oči in ušesa za velikoitalijansko propagando. Ali treba pogledati od bližjo te gospodo, ki vsprejemajo sinu Garibaldijevega kakor kakega vladarja. Mi jih poznamo jako dobro. To so tisti gospodje, ki so hitro spominjajo svojega pripadništva k tej monarhiji, kadar trebaj o denarja ali imajo kake druge bolečine. Tržaško občinsko gospodarstvo je gotovo še slav-neje nego Menotti Garibaldi, sin Jožeta in Anite Garibaldi. To gospodarstvo je označeno po neverjetni imlolenci in lahkomišljeimsti, ob kateri pomembnost te svobodne luke i u toga t r g o v i n s k e g a e m p o r i j a z i s t o m a t i č n o pojem I je! Treba le opažati nazadovanje avstrijskega Llovda, ki ima v Trstu svoj sedež in ki se vzdržuje ■/. državnimi subvencijami, mnogo zahte-vajoČimi od materijalne silo prebivalstva. Mesto da bi se zastava Llovda širila, pa še nazaduje vidno v sled tržaških razmer!« Te opazke dunajskega lista so veleinteresantue tudi za nas, ker imajo dvojno na sebi: resnično so in tičejo se tudi naših žepov ! Saj so Slovani menda tudi davkoplačevalci Avstrije, saj tudi oni znašajo na kup krvavo žulje, iz katerih prihajajo oni milijoni in odhajajo v Trst in kateri jačijo pozicijo onih, ki vsprejemljejo Menottija, sina Jožetovega, in ki toli radi pozabljajo na svoje pripadništvo k tej monarhiji z — slovansko večino. Da, to je za nas britko, da milijoni, ki po velikem delu prilia-jiijo iz slovanskih žepov, pomagajo vzdrževati gospodarstvo, odlikujoče se le z dvojnim: z svojo indolenco in nespretnostjo in pa z svojim sovraštvom do Slovanov; to je britko, da moramo z svojimi žepi pomagati vzdrževati zistein, ki nas tope in ki nam hoče kruto uničiti ekzistenco, ter da je orožje, proti kateremu se moramo z silo obupa boriti za svoje življenje — tla je to orožje nabavljeno tudi iz naših sredstev. To pripoznava slednjič tudi »Reichs\vehr« in zato smo so spomnili tu njo izvajanj. Zaključuje svoj članek o Garibaldijadi v Trstu, piše » Reiehs\vehr« : - »Ako so gospodje tržaški zgubili svoje avstrijsko čntstvo, ako sinu državi in cerkvi sovražnega revoluoijonarja prirejajo cezarske časti, v katere pokladajo svoja velikoitalijanska prepričanja, potem jih bo treba vendar poučiti, tla na avstrij- *kih, na tržaških tleh ni prostora /a taka demonstracijska jMtželjenjti, ter da kakov privilegij tii nič takega, kar Iti se ne moglo preklicati, marveč da jo nekaj premakljivega in odmakljivega. Ta pouk jih utegne boleti, ali ne more ga biti Avstrijca, ki Iti ga ne odobraval iili vsaj iimel. (Jaribaldi je odpotoval, da bo morda nadalje študiral o ofttišenju eampagne, toda premisliti l«> treba, da-li ni čas, da l»i jeli misliti na osušen je tržaškega ozemlja od vodovja v e l i k o i t a l i j a'i-s k e g a ni o e v i r j a.« Tu je /opet, nekaj, radi česar ne treba da Iti si mi I telili lase. Zabeležili pa smo vendar in sicer zato, da olt tej priliki povemo dunajskemu listu, v kaki grozni zmoti je, ako meni, da Iti avstrijski državniki hoteli misliti na tržaško močvirje .... • lili pač še ne pozna, kakor jih poznamo mi. l'o lepi stari tradiciji so tudi to pot utaknili glavo v pesek, da le niso videli ničesar in (iaribaldijada v Trstu je ostala za njih l»rez koristi istotako, kakor že mnogih drugih prejšnjih, sličnih in - še liujih lekcij . . . Ne spimo! V razmišljanji1 in u važe vanje. (Z vrše te k.) Poleg razvitega čuta za mejsebojno združevanje — po I. Ziteku — imajo Nemci izvrstno praktično vzgojo. Absolventi strokovnih šol se eksporti rajo do ptujine v svrho nadaljne izobrazbe. I Večina jih seveda hodi v Anglijo. Ze imenovani II l o n d e 1 pravi dalje, da so mladi Nemci daleko boljše vzgojeni za praktično življenje, nego mladi Francozi. »V Franciji skrbe za svoje otroke s tem, da jim priredć varno in toplo gnjezdece — v Nemčiji pa jih preskrbe z zmožnostmi, ki so pogoj dobri eksistenci«. Kakor sera že rekel: besede princa Friderika so se uresničile. Vosberg piše v svojem delu »Das britisehe VVeltreich und der deutsche Weltbe\verb« na str. 7.: »Popolnoma na tiho smo postali pomorski narod ter stopili na svetovno tržišče. In marljivost, vstrajnost ter prirodni položaj so nam pomogli naprej in to takoj v prve vrste«. Povodom že omenjene angleške brošure od \Vil-liamsa: »Made in Uermanv«, ki seje takoj na nemški jezik preložila pod naslovom: Der Kon- j kurenzkampt' der deutsclien Industrie gegen die ' Englisclie (Dresdeu; Autor. lTcbers. von VVillmann) piše Vosberg: »Naš trgovski in obrtni svet sicer j ni tako bajno krasen, kakor ga liči \Villiams, no, | svež je, ima sile ter uspešno moč, kar ga navaja, j da more tudi napram Angliji ponosno povzdigniti i glavo ter gledati hladno v oči britanskim ri- i valom«. — —■ Iz tega le kratkega obrisa se vidi, kam je dospela Nemčija. Za nas Avstrijce, zlasti za nas avstrijske Slovane je vrlo dobro, da vemo to. Ko se je za vlade grofa Badeniju začela ob-strukeija, katera se nadaljuje še sedaj in — kakor je videti — se bo nadaljevala še dalje časa, je sprva osupnila tudi trezno in daleko misleče politike, ali kmalu so le-ti razvideli, kako je in kaj. Tu vidimo dve vrsti teh politikov: avstrijsko in slovansko. Poslednja je sicer mala, mala... Palackv je bil velik politik. Njegove besede »da n i Avstrije, morali bi jo mi Slo-v a ni v interesu s v o j e m stvoriti«, se vrlo rade ponavljajo. In zato bi svetoval, da naj dotič-niki, ki nosijo mej svet to rečenico velikega Ćeha, raje malo globlje pogledajo v življenje Palackega ter proučijo njegovo mišljenje od I. 184K. pa do let sedemdesetih. Videli bodo, da je Palackv prišel na druge ideje in misli, motre avstrijske sosede. In videli bodo, da se je tisti Palackv branil iti na Dunaj v parlament ter izrekel: preko mojega trupla, da, prej ne! Zalibog, Celi i niso poslušali svojega velikega politika. Takoj, ko je zatisnil oči, so jo udrli na Dunaj ter jadrali v dunajskem parlamentu in prijadrali do sem, kjer so danes. Na čelu vlade današnje stoji oni človek, katerega se vsa Češka še danes spominja — — izza obsednega stanja! Bivši radikalni Celi dr. Kaizl je finančni minister. Ah, velike ironije! Mož, na katerega so vse stranke gledale z velikimi nadejami, mož, ki je kakor pro-iesor narodnega gospodarstva na pražki univerzi toliko obetal, ta mož je prevzel sedaj prežalostno ulogo: biti tlaeitclj onih, i/, katerih je. Nemcem je dobrodošel. Imajo jeden vzrok več za navidezno obstrukeijo proti namišljeni slovanski vladi in proti avstrijskim Slovanom v obče. V resnici pa Nemci v Avstriji obstruirajo proti Avstriji sami!! Kar se pa tiče socijalne demokracije in njene obstrukeije v parlamentu, je obsojati ne smemo, kajti le-ti načelno ravnajo do cela korektno. (??? Čred.I. Nedavno sem govoril o tem z znanim nemškim politikom. Povprašal sem ga: Ceum to razbijanje v zbornici ? Ni mi hotel odgovoriti, samo skomignil je z rameni ter dejal: kako stoj i Avstrija na gospodarskem polju, je-I i v a in z n a no? - — »Neue Freue Presse« je pisala početkom letošnjega leta v svoji narodogospodarski rubriki, oziraje se na bilanco gospodarstva Nemčije: »Velik dogodek, zelo dotikajoči se usod narodov, daleko segajoči, v najdaljšo bodočnost, napolnujoči izobražene narode z začudenjem, se tvori pred nami. Cesar niso ljudje videli pred Cromvellovo dobo, kar je s težka po neutrudnem in neprestanem delovanju jedva uspelo jedni jedini državi, kar je veljalo za vrhunce ljudske kulture... eto, to se pajavlja danes pred nami. Ta veliki dogodek, v vseh svojih konsekveneali komaj razumljivi, je najvažnejši znak sedanjosti; objednem pak služi tudi Avstriji za dosti jasen opomin ! Tako je ogromen, takov jedin in poseben v v se ni, da je skoraj nemogoče odvrniti naše misli in ideje od tega velikolepega gledišča«. Mislim: dosti jasno! In kakšno ulogo pa bomo v tem velikolepem gledišču igrali mi, avstrijski Slovani ? Kari ,1 e n t s e h ima popolnoma prav, ko se nam roga, da smo »nezreli za življenje« in »politični otroci«, vzlnsti mi Jugoslovani. Mi podpiramo vlado, ki nas bije in tepe, kjer nas more. V parlamentu n. pr. stojimo mi Slovenci v prvih vrstah {dr. Ferjančič je celo prvi podpredsednik!!), a zato nas n. pr. v Celju vlada pusti dejansko biti in mlatiti. Jaz sem torej proti vsakemu podpiranju take vlade. Popolnoma naravno, ker še nisem nikdar — oprostite — samega sebe tepsti pomagal. Vidini, slišim, čutim itd. Vidim jednako-pravnost, čutim jo tudi o /sakem gibljaju — slišim pa še preveč. Kakšno ulogo bomo igrali? Si-li vzamemo heroj««, naivnika, ljubavnika ali karakter? Mislim, da si prilastimo poslednjo, kateri pa pridamo malo prve, k obema pa pripojimo vsaj malo ritZUllltt. Zadnjič smo videli: k a in p 1 o v e m o, danes vidimo, kam smo prispeli. In mi? Mi s p i m o ! A n t. Krist a n. Politični pregled. TKST 15). septcuilira 1»»». K položaju. C avdijenoiji dra. Kathreina pred cesarjem trdi poročevalec »Slov. Naroda«, da je o tej priliki naznanil cesar, da se hoče sam lotiti spravnih poskusov ter'da je dru. Kathreinu tudi razložil svoj načrt. Zajedno da se je predsednik zbornice dr. FucIh določil kakor posredovalec. Ta poslednji je tudi res že zastopnikom vseh skupin doposlal povabilo, v katerem pravi, da razmere nujno trebaj o ozdravljenja. Od vseh strani da doni klic, naj bi se nehal boj, ublažila nasprot-stva in naj bi se nasprotujoče sile povrnile na ukupno blagodejno delo. Vse naj bi se odpravilo, kar je na potu vspešnemu delovanju parlamenta. Njemu, kakor predsedniku zbornice, je v tem trenotku i najvftžueja naloga, pripravljati ta cilj. Na nevtralnih tleli, povabljeni od predsednika kakor voditelja in zaščitnika parlamenta, se morejo siliti nasprotniki, ne da bi kaj žrtvovali od svojih nazorov, ter narediti poskus, da bi se nasprotstva vsaj toliko ublažila, da bi moglo zopet začeti redno in toli zaželjcno delovanje parlamenta. Pred vsem bi morali n jti formulo z a rese n j e j e z i k o v n e g a v p r a š a n j a. Tako rešenje je mogoče le po poti obojestranskega zbliževanja ter brez vsacega predsodka upoštevaje obojestranske pravice. V ta namen naj se začno pogajanja na nevtralnih tleli. Vabi torej z a «1 a n '24. v p i s a r n <» p r e d s e d n i š t v a«. Pismi .lavorskemu, kakor načelniku desnice, in J Fuukcju, kakor zastopniku združene levice, imati še dostavek, s katerim sta uaprošena ta dva go- | spoda, naj pozoveta na pogovor«' tudi one člene, ki so zastopniki klubov. Torej nov poskus na — nevtralnih tleh. Ne bi imelo pomena, ako bi hoteli ugibati sedaj, da-li se zastopniki levice odzovejo temu pozivu »poštenega meSetarja» na predsedniškem stolu avstrijske zbornice poslancev. Ne bi imelo pomena, ker nam itak ne bo dolgo čakati, da izvemo, kako je ukrenil— gospod Wolf: da-li naj idejo, ali naj ne idejo na pogovore. Ali že dejstvo, da je odvisno od jed nega VVolfa, da-li bodo zastopniki opozicijskih skupin smeli iti celo na take neobvezne pogovore, nam pravi, kakov vspeli bodo imeli pogovori. Mož, ki je ravnokar dejal v licibnitzu, da, če treba, zastavi tudi svoje zdravje in življenje za nadaljevanje obstrukeije, kar se pravi, prevedeno iz VVolfovega na slovensko: za nadaljevanje boja do moža, ta mož naj bi se pogajal za mir, oprt na spoštovanje obojestranskih pravic. Kaj si je neki mislil gospod pred-; sednik, ko je odposlal svoje uljudno vabilo tudi j temu gosp. NVolfu ?! In ta gospod Wolf je vse ! možen mož med Nemci in bo odločal ne le o tem, I da-li pojdejo ali ne pojdejo na pogovore, ampak i tudi o tem, kako jim je odgovarjati na pogovorih ! ter — odkloniti vsako spravno ponudbo. Ali da bi bila res kate ra skupina med opozicij -| skimi skupinami nemškimi, ki bi imela toliko po-! guma, da bi se hotela osamosvojiti od teror/zma f zbe.melih VVoltovcev?! Ne verujemo! Niti najznier-| nejše liberalno in ustanoverno krilo opozicije nima | tega poguma. Kako je vse v pesteh radikalnega 1 terorizma piusofilov, priča članek, ki ga je ravno-j kar objavila uemško-liberalna «Bohemia» o pred-' stoječem poskusu za spravo. «Bohemia» je glasilo 1 takozvanih liberalnih »zmernih* Nemcev, a vendar vsklika: Kako bi mogli Nemci udeležiti se konferenc ter pogajati se s kakim drom. Engelom, Pa-cakoin, Kramareni, krutim Javorskim in vitezem Bilinskim?! S takimi ljudmi se Nemci baje ne morejo pogajati! Sedaj pa vprašamo: kaj zahtevajo vendar ti ljubi Nemci, ako odklanjajo najmerneje ljudij iz Poljakov, Mladočehov in Nemcev ? S kom se hočejo prav za prav pogajati!! Zastopniki desnice naj bi segli v samozatajevanju tako daleč, da bi seli za jedno in isto mizo z osebo kakoršna je Wolf, v katerem sta poosebljena skrajno sovrnžtvo in ne-toteraneija in ki povsodi, koder hodi, psuje Slovane kakor da ti poslednji niso ljudje ; nemški gospodi je pa kakov Bilinski — preosorna oseba ! Kdor ni slepec, ta mora videti v naprej, da Nemci ! ne mislijo resno na pogajanja: ali, ker nočejo, ali, ker se boje \Volfa. I Gospod dr. Fuelis naj le poskusi, tudi on se uveri, da je tako! i Rasprava v Belemgradu, Se-li gode čudeži? Kaj se godi za kulisami ? Bodi,, kar hoče : 1 vrlina varuhinja Milana in olepsevateljica vsega, i kar se je do sedaj godilo slabega doli v nesrečni 1 Srbiji — naša ljuba »Neue Freie Presse« se je ' zopet potrudila celo z uvodnim člankom, v katerem polaga na srce beligrajskim nasilnežem, naj odnehajo od j u stičnega ubojstva, za kateri se pri-i pravljnjo. »Neue Freie Presse« hvali obtožence, ! da se vedejo in govore prepričevalno, iskreno in dostojanstveno; vse takoimenovane obtoževalne pričo pada so sami sumljivi subjekti, ki ne zaslužijo nikake vere. »Neue Freie Presse« svari oblasttieže v Belemgradu, da i/, takega tendenčnega procesa ne more priti nič dobrega. Da, še enkrat vprašamo, kaj pomenja to, da je celo list take kvalitete jel svariti?! Ali je pa vendar res, kar trde nekatere vesti — da se namreč 1 vlasti pripiavljajo na resen obračun z Milanom, I čim bo rešen ta šiuindalnzni proces, da je »Neue Freie« po svojih znanih zvezah zvohala, kaj se pripravlja in da hoče le rešiti vrednega svojega varvanca v beligrajskem konaku!! Nekaj že mora biti, kajti to je izključeno, da bi se v listu, kakoršen je »Neue Freie«, vzbudila poštena vest. Obsodba Dreyfusa je vzbudila silna ogorčenje pet vsem svetu, kjer le biva kakov Zid ali kakov prijatelj Židov. Znano izborni aparat židovskih milijonov deluje sedaj z vso silo za proteste proti obsodbi v Kennesu. Sodniki v Rennesu iu vsi, ki niso govorili v prilog Drevfusu, zlasti pa francozki generali, so sami lopovi, propalice, sleparji itd. Pravica da je ubita, ker daje sodnike vodilo le sovražtvo do Zidov. Na to zadnje očitanje treba vprašati: kdo pa je zanesel verski ino- ment v to afero! Židje satni in njih časopisje! Sprvega je l»ila vsa afčra le osebna afera Drevfusa in vojaških krogov in še le pozneje je židovsko časopisje se svojimi divjimi in plačanimi agitacijami stvar napihnilo do državne afere, to pa jedino zato, ker je bil obtoženec — Žid!! Da ni Drevfus Zid, ne bi se bilo židovsko novinstvo brigalo za to afero več, nego za vsako drugo, ko je kakov častnik obtožen kakega zločina. Taki so. Dokler so se nadejali, da bo sodba taka, kakor so jo želeli oni, so rotili, naj se Francija mirno ukloni razsodbi, sedaj pa, ko je prišlo drugače, organ izlijejo po vsej Evropi eelo revolucijo proti Franciji in zmerjajo sodnike z zločinci in ubijalci. Domače vesti. Odprta groba. V Novem mestu je po daljši bolezni umrl gimnazijski profesor Janko Polanee, v Stebnu na Koroškem pa znani vrli koroški rodoljub, Filip K a n d u t. Sosebno poslednjega bodo jako pogrešali na Koroškem. Imenovanje. Više deželno sodišče v Trstu je imenovalo podčastnika v e. in kr. vojni mornarici, Ivana F i I i p pij kancelistom na okrajnem sodišču v Pazinu. (Da-li mož zna hrvatski?! Ob znanih razmerah nismo ravno uveijeni, da bi dobili — n ko bi nam sploh hoteli odgovarjati — ugoden odgovor na to sicer jako jako -- naravno vprašanje. Op. ured.). »Zakaj.« Naši nasprotniki se uče slovenski. »Piecolo« je celo — govord o škofovem potovanju — sprejel v svoje predale slovenski očenaš, toda — to se urno — brez »pip«. Nam se zdi to, seveda, precej podobno kletvici, če čifut vzvišeno krščansko molitev vlači čez svojo umazano čeljust. Vse-kako je to drzna profanacija. Nam še ni prišlo nikdar na um, da bi smešili židovski: »berešit bara hašamajim«. Taki vandalizmi so privilegij 2000-letne kulture, Vsaki po svojem ukusu ! — Posebno beseda »zakaj« se jim zdi višek neblagoglasja. Naš jezik imenujejo le jezik sladkega »zakaj«. Bodi jim tudi to veselje! V razsodni slovenski duši take brez-obraznosti ne zmanjšajo ljubezni do materinega jezika, pač pa užigajo sveto jezo do prostaškib sovražnikov. Mogoče, da se naš jezik glede blago-glasnosti ne da primerjati jeziku Danteja. Ali to nas prav nič ne moti. Angleščina tudi ni posebno blagoglasna, a vendar smo skromnega prepričanja, da se angležka kultura, priborjena na temelju ne-blagoglasnega jezika, lahko meri z ŠJOOOletno laško bruturo. Torej le smešite nas! Nas krepki »zakaj« vam bo vendar donel v ušesa. Ce vam ni prijeten, poberite svoja šila in kopita iii bežite v — Abruzze, ali pa v obljubljeno deželo! Mi bi Vam bili zelo hvaležni. — Brezohraznost. «Pieoolo» je izvedel, da hoče tuk. c. kr. poštno ravnateljstvo imenovati višim kontrolorjem v Pulju g. Tomažiča iz Ljubljane. Tem povodom se baba imenovani list, kako je že o neki drugi priliki krik italijanskega novinstva zabrani I imenovanje g. Marijanoviča za imenovano službo, da-si je bil Marijanovič, kakor pravi »Piecolo*, znan kakor nepristranski uradnik, ki pa ni znal besedice laški. Ako se je proti Marija no viču vzdignila taka burja protestov, tako modruje »Piecolo*, si lahko mislite, kako debelo bodo gledali Tomažiča, ki je znan «kakor panslavističen agitator*... Kdor ni gluh, mora umeti ta izbruh prav dobro. To nam niti ne prihaja na um, da bi pričakovali od »Piccola« kaj drugega. Konstatirati pa moramo, kako se sme pri nas hujskati in koti vse nastavlja «Piecolo. navoro svojega upliva. Ce se mu posreči nakana, da bi ostrašil c. kr. poštno ravnateljstvo, potem bomo morali pritrditi tistim, ki pravijo, da je pri nas o imenovanju in premeščanju uradnikov najviša instanca— « Piecolo«. Ni res ! Pišejo nam: «Pieeolo», «Lavoro» in vsa židovsko-lahonska klika trdijo v enomer, da je ves svet (!) prepričan o nedolžnosti Drevfusa ter o perfidnosti in predanosti vseh, ki so nasprotnega menenja ! Ves svet je miren, celo v Parizu se ne vznemirjajo posebno radi Drevfusove afere, v Trstu pa, kjer imajo Žiilje glavno besedo, se žabe napenjajo in upi jejo proti vsemu, kur je franeozkega _ I u se demonstrira na ulici, tu se nabirajo podpisi, ki se mislijo poslati nesrečni Drevfusovi ženi itd. V Srbi ji ječi v ječah do .'tO poštenjakov, od-ličnjakov narodu, ki so tisočkrat bolj gotovo nedolžni, nego je Drevfus, ali za te se naši Lahoiii niti ne zmenijo! < )ni vpijejo: D. se preganja, ker je Zid, ini jih pa vprašamo: Zakaj se potegujete toliko za eno osebo in puščate na strani tridesetkrat vere število, po nedolžnem preganjanih Nežidov ! ! Ako bi bili vsi res taki človekoljubi, za ka-koršne se izdajate, bi morali storiti, ako ne več, vsaj toliko za nesrečne Srbe, kolikor storite za svojega Drevfusa! Ker pa za Srbe ne storite ničesar, dasi veste, da so nedolžni, je znamenje, da za vas obstoji ves svet le v židovstvu ! Mi, da-si «barbari*, imamo vendar srce in vest v sebi, in sodeči po srcu in vesti, ne moremo izreči kategorično, da je Drevfus nedolžen! Francozi so vaši «frateli Latini«, so najcivilizovaneji narod na zemlji, in ta narod vi sedaj napadate ter sramotite, ker je bil toliko energičen, da se ni udal vašemu in vaših zaveznikov terorizmu. V Trstu imamo tisoče važnejših vprašanj od Drevfusovega, imamo mej drugim vse polno delavstva brez, ali skoraj brez kruha, toda vse to je vam deveta briga, ker je vam več za eno osebo, ako je Zid, nego za tisoče stradajočih, ako niso Zidje. Vi trdite že pet let v enomer: Drevfus je nedolžen ! Vi (ali drugi za vas) trosite tisočake za brzojavke o Drevfusu, vi napolnjujete svoje liste edino s to, za široko ljudstvo tržaško nevažno zadevo in celo tako daleč ste prišli, da pošiljate agente po hišah in trgovinah nabirat — protestne podpise I Mi |)oznamo odličnih meščanov raznih stanov in narodrosti, ki so pognali te agente ; poznamo in vemo, da je nad a/3 meščanov, ki se, ali ne brigajo za Drevfusa, ali pa so protivni vašim dekla-inacijam o nedolžnosti istega, iz česar lahko odločno sklepamo: Ni res, da je ves svet prepričan o nedolžnosti Dreyfusa, res pa je, da tu delajo milijoni, katerih žalibog — Srbi nimajo!!! P r a v i c o l j u 1». XI. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«. Skromni prostor našega lista nam ne dopušča, da bi podrobneje poročali o tej skupščini. Sieer pa je to v prvi vrsti naloga strokovnim listom. V nedeljo popoludne je bila seja upravnega odbora. Potem seja delegacije. V seji delegacije je povdarjal predsednik Jelene potrebo vzajemnega postopanja vsega učiteljstva, zlasti pa treba zastaviti vse sile za zboljšanje stanja primorskih učiteljev. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je v »Zavezi« 35 učiteljskih društev, 17(>6 pravih, 112 podpornih in 47 častnih členov. Potem je blagajnik Fr. Luznik pr.čital svoje poročilo, ki je bilo vsprejeto. Predlogi, da se »Učiteljski Tovariš« z novim letom prepusti »Zavezi«, so bili odobreni, O pre-ustrojitvi društvenih listov je bila daljša debata. Ob zaključku seje delegacij sta bila gg. dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar imenovana častnima členoma »Zaveze«. Glavno zborovanje je začelo v ponedeljek ob 9l/s uri. Predsednik Jelenec je pozdravil navzoče; o točki »Avstrijskega učiteljstva delo in plača« je govoril Engelbert O a n g l; o gmotnem stanju učiteljstva na Goriškem je poročal g. V rtove o. Kako škandalozno so plačani učitelji na Primorskem, je razvidno iz podatkov Vrtovčcvih. Dnevni zaslužek učitelja znaša 1 gld. H nč., podučitelja 82 nČ. in podučiteljice 70 nč. Ako take plače duševnim delavcem niso evropski škandal, potem moramo priznati, da sploh ne vemo, kaj je škandal! Povdarjal je, da učiteljišče v Kopru ne odgovarja ; zato je je treba premestiti iz Kopra v Trst ali Gorico. Razprave po tem govoru so se udeležili Medvešček, Bajt, Strmšek, Vittori, Furlani, Vr-tovec. O predlogih društva učiteljev okraja* logaškega je poročal gospod Sega in so posegli v razpravo Bajt, Strmšek, Urhančič, Crnagoj, Vrto^ec in Sega. Vsprejete resolucije priobčimo jutri. O/iiiaililo. Vsled zaključka pridobninske kon-tigentne komisije, sprejetega v seji /H. maja t. 1., se glede splošnega znižanja družbenega kontingenta (IT. in I V. razreda za priredbeno perijodo I H«**,' 1 x<»<» javno naznanja, da je znižanje družbenih kontingentov sledeče : Za priredbeni okraj III. razreda mesto Trst za ll).V> gl. :\'J nvč. in za I V. ra/red za lXSgl.»t»l nvč. Na to znižanje se bo primerno oziralo o razde ljenju pridobninskega davka za leto P.KM I. S~ slučajev bolezni, ti!.'! oseb se je proglasilo zdravilni in v zdravljenju jih je ostalo H4H, med njimi I.'».'! ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim na red bani se je naznanilo H JO. 1'odpor je blagajna izplačala ta teden l2 kron. Potres. Dne 11. t. m. se je v Celovcu in okoliei občutil krepek potres v smeri od juga proti severu, ki pa ni provzročil nobene škode. Pazite na otroke! Katarina A. v ulici Donata št. .'I je včeraj predpoludne zaprla svojo 4-letno hčerko samo v stanovanje. Otrok je zlezel na okno ter padel s prvega nadstropja na ulico. Ljudje, ki so šli miino, so deklico pobrali in spravili na rešilno postajo, kjer je zdravnik konstatiral več zunanjih poškodeb. Proti materi so vložili f ovadbo. Najdeno. Na tuk. policiji so shranjeni sledeči najdeni predmeti : Novčarka z malim zneskom denarja, ena ženska ura in en zastavni list. Dražbe premičnin. V sredo, dne 14. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Nuova št. hišna oprava; v ulici Sv. Sebastjnn št. 1, šta-cunska oprema in galanterije; Corso št. 4, hišna oprava in 1 ura, na trga Ponte Kosso hišna oprava; v ulici Piccoloinini št. hišna oprava, l klavir in slike; v ulici Sv. Spiridion št. 1, hišna oprava. Različne vesti. Orožnik — ropar. Iz Sopronja javljajo: Nedavno temu se je v Novi vasi pri Sopronju orožnik Molnar priplazil v stanovanje krčmarja Huga ter je spečo zakonsko dvojico z sekiro ranil na glavah. Napadenca sta se branila in ropar je moral zhežati, ne da bi se mu posrečil rop. Zadnjo nedeljo zvečer so Molnarja aretirali v Rogaški Slatini. Nov konzulat. Cesar je odobril ustanovitev avstrijskega honorarnega vicekonzulata v Dražda-nih ter imenoval bančnega ravnatelja Gustavu Klempcrerja brezplačnim konzulom ad personam. Knez Nikolaj Črnogorski in kneginja Milena sta se vrnila včeraj v Bar s svojega potovanja v Carigrad in na Grško. Znamenita pravda. Dne 12. t. m. se je pričela pred porotnim sodiščem v Kutnigori na Češkem razprava proti Zidu Leopoldu Hiilsnerju, kalerega dolžijo, da je dne 1. aprila t. 1. v gozdu pri Polni umoril P.Metno šiviljo Ano Hruza, Ker se je umor izvršil o židovski Veliki noči, se je razširila govorica, da imamo preti seboj ritualen umor. Zaradi tega je zanimanje za izid te pravde veliko. Obtožnica govori o navadnem umoru. Znamenit dar c. kr. dvorni knjižnici. Nadvojvoda Kajuer je daroval dvorni knjižnici svojo zbirko rokopisov, ki šteje nad sto tisoč znamenitih listin na papvru, pergamentu itd. Oj te Ženske! Ves London govori le o Drevfusu in o— črnem škandalu. Pa ne da bi me krivo razumeli in mislili morda na vojno s Transvaalom, ki je tudi nekak — črn škandal. Za take malenkosti se London ne briga. Bolj ga skrbi krasotica FloreneeJKate Jc\vcll, hčerka odlične rodovine, ki je te dni podala roko v zakon nekemu črncu, ki se nazivlje knez Lohciigula. Ta knez, ki zaslužuje ta naslov v isti meri, kakor naš ljubi gost Gari-baldi naslov generala, je baje grd, tla je strah. Kakor posebnost v grdobi so ga kazali v Londonu za denar. In glejte, mlada miss Florcnee se je zaljubila v bušmana in vse moči sveta je ne odvrnejo od te ljubezni. To je torej - črni škandal. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.> To navidezno protislovje se da pojasniti tako, da sedanjost deležnika cvetoča mesta ne velja za čitatelja povesti, nego za mesta, ki s<» za nilet-skejra proslHHlstva cvetni1« 1» i 1 a, ono |>a jih j«' rušilo. Točka I^.'T. — Jako malo je opravičen prislov iii deležnik sedanjega ea*a na -e, kakor ga g. profesor v navročni točki uči. Ile> je, d« so ga Kili v naše slovstvo kuj počet koma zatrosili oni neznalice, katerim je bila jedina svrha iinboževnnje naroda in ne gojenje njegovega jezika in vede, in ki niso nič poznali drugih slovanskih jezikov, ali oni so nam vriniti le toliko takih pri-dovnib deležnikov, kolikor st> jih v svojo svrho trebali, in tu su luli ti-le trije: g r e d o č, rekoč, vedoč... te tri, se ve, tudi priprosti narod še rabi. Mej vsemi Slovanami rabimo le mi in Hrvati takov deležniški prislov, in zlasti sedanji naši pisatelji ga vsesploh rabe takoj marljivostjo in ljubeznijo, da je čuda. - Ni dolgo tega, kar je nekdo izniej naših poglavitih mož opozoril na to grešenje nekega močno slavljenega našega pesnika; no, kaj misliš, da mu je ta odgovoril ? »()b, meni se pa tako dopada takov prislov !« — To je bil pesnikov odgovor, — in res čitamo malone v vsa-kej kitici njegovih poezij po dva, ali vsaj jednoga, takovih prislovov. Ej, mili moj, ako takovi možje tako delajo, kaj je našemu rodu pričakovati pa od pig-inejčioev ? ! Sedanji hrvatski književniki pa tudi naš medjuiuurski pisatelj Kiizmie — rabe deležniški prislov v blaži obliki na -o i, n. pr. b ud udi, o s j e č a j u ei se, v i j e d a j u d i..., kurje posnemanja vredno, če uže misle, tla nemorejo pogrešati toga deležnika. (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) 1 hl II a j 1-1. Cesarje vsprejel danes predsednika zbornice, dr-a Kuehsa, v dolgi posebni av-dijenci. Nareluiki skupin levice se snidejo dne 2)1. na posvetovanje. Načelnik združene levice, dr. Kunke.je že dospel semkaj. Praga 13. »Naroduv Listy« trdijo, da državni poslanec Karlon ni položni svojega mandata. Itilll 13. Nasproti vznemirljivim vestem, ki so so širile sinoči o zdravju papeževem, konstn-tuje »Agen/ia Štefani«, da je stanje papeža trajno dobro. Itcrolin 13. NVolfova pisarna javlja, da ni res, dri se carska dvojica ruska na svojem potovanju v Darinstadt hoče dotakniti tudi Potsdamu. Sestanek cesarja Viljelma z carjem je namerjan za poznejši čas. Xew-York 13. Pisarnam komisij Zjedinjenih držav za parižko svetovno razstavo se je prijavilo danes, da nič ne kaže na to, da bi se kateri raz-stavljalec hotel umakniti. Prijave so danes mno-goštevilneje, nego kedaj poprej. London 13. /jutranji listi javljajo i/. Preto-rije: Brzojavka angleške vlade zahteva pri poznanje pravico državljanstva po r> letih ter zastopstva v volksraadu za zlata polja. Klonifoiitciu 13. Neki tukajšnji list javlja huje iz najboljega vira, da vlada v Transvaalu vsprojme povabilo na konferenco v Kapstadt. Pariz 13. Vratarja hiše v ulici Cbabrol, ki je (jtierina preskrbljeval z živežem, so zaprli. Pari/ 13. (lovore o članku Zole očita »(biu-lois« temu poslednjemu, da množi število onih, ki kličejo po intervenciji inozemstva. Cesar Viljelni je prepreden, tla bi se u ti kal v franeozke stvari. »Kcho de Pariš« pa pravi z t »žirom na članek Zole, tla Francija že predolgo čaka na mir, da bi jo mogli pomiriti z žuganjem inozemske intervencije. Naznanilo. Na prodaj je 500 kvintalov grozdja (refoška) po jako nizki ceni. Za predloge in pojasnila treba se obrniti direktno na A. Zamarini, Cittanova (Istra). Rr. -JtiOiltl 55 EDINOST k Oglas natječaja I sijed zaključka tulborske sjednice od 7. rujna 1H1W razpisuje se ovim natječaj za mjesto voditeljice dječjeg zalmvišta družbe sv. Cirila i Metoda /n Istru u Malom Lošinju. Godišnja plača ustanovljena je na for. 3»>0 izphitivih ujednakih mjesečnih anticipntiiih obročih; for. .'»<1 za paušal i/plativih u 2 jednaka semestralna obroka i stan u naravi. Molbe obložene svjedočbami položenog izpitu voditeljice i dojakošnje službe iinaju se predložiti ..Ravnateljstvu družbe s v. Cirila i Metoda u Vol os k o m" najkasnije do 30. rujna t. tc. Pobliže oba vješt i daje podpisano. Z a r a v n a t e l j s t v o: Dr. Dinko Viteiić, Dr. Poićić, predsjednik. tajnik. Volosko- Opatija *.•/'.>/tH». « " a o •irn ni H O FTL1JALKA BANKE UNION V TUSTU o peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vnprpjenia uplačilu na tekoči rat''im ter jih hrentuje: * Vrednostne papirje: po proti 5 dnevni odpovedi •>1 0 1 •> •t - M a ' " ^ M J}1 ,",„ .. 4 mesečni S 1 letni ., Napoleone: po 2 "/o proti 20 dnevni odpovedi , 2 V/o M JO , •i 2,'4"„ „ !J mesečni „ 3 "o m 'i - Tako obrestovuiije pisem o uplačilih velja otl 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Z« giro-eonto daje 2\"/u do vsakega zneska; izplačuje se tlo 20.000 gld. ti cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici, e) Zaračuna se za vsako uplaćilo obresti otl tlne uplačila in naj ne je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eonto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za la mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. ti) Izdaj n vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. 'WV/WWV/V/V/V/VW Rinnione Adriatica (li Sicnrta v Trstn zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva drožlva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društvu......gld. 4,000.000 — Premijnu reserva /.avarovanja mi življenje....... . l»,82»S.tt4(>-})8 Preinijna reserva zavarovan ju prtiti ognju......... „ 1,032.248-22 Preinijna reserva zavarovanju blagu pri prevažanju................4S).4Hfv07 Reserva na razpolaganje..........500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njauju kurzov, biluiicn I A) . . .. i);!;].y*2-2'4'2 Reserva zavarovanja proti premi- njaiiju kurzov, biltiacu (H) . . .. 24.'].il;ll'HiJ Reserva specijaluih dobičkov zavarovanju na življenje . . „ 500.1 MX)-— Občna reserva dobičkov ..........1,187. Itt4*8ti V rad ravimteljsl vu : Via V&ldlriv 1 it. 2, (v lastni hiii,. Tržaškim slovanskim družinam na znanje. Podpisana si vsojain naznaniti da sem odprla u ulici Aless&ndro Volta Št 1, V. nad str. delavnico za vsakovrstne konfekcije ženskih oblek, kakor tudi za prirejanje raznovrstnega perila za gospe in gospode. Obljnbujem točno postrežbo in poštene oene. I dana Terezija Cvelf. Zanimiv oglas kolesarjem kolo iz tovarne Johann Puch iz Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta Ii. Colobig* v Trstu, Via del Torrente štev 1 O. Jedini in glavni zastopnik /a: Trst, Primorsko In Dalmacijo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I - TRST Zaloga pohištvu za jedilnice, spalnice in spre-jemnice, žlinnic in peresni«', ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Spiritus slnapis oomposltuQ ALCOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatlč. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Airtue Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojnm si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, tla sem preskrbel svojo prodajalnioo z mnogobrojnom povsem novim bludom po brezkon- kurenčnili ceiiab : Raznovrstni perkal, motlerno risanje, hurve garantirane............po 15 nvč. Fini perkal za srajce.......... 24 „ Ozford, barve garantirane........ lil „ Franoozkl sateni........... 2S ., Piqnet, barvan in i>el za oblekebu .... 2t! „ Perkalln za podloge vseh barvuh....... 10 „ Blago močno za potlloge vseh barvah.....lf> „ Blago za ionske obleke dvojna šiirina od 23 IIVČ. mipiej „ .. molke obleke širina li>0 ein. r i«) Alpagasftr ni za. ženske obleke velik. izbor........•...., ;">() „ „ Kotenina............,13 „ bela...........21 Navidezno platno.........lf> „ ., Platno ćisto laneno.........22 ., „ „ „ ., za rjuhe dvojna širina „ 4i> „ Kulolin bel prve vrste......„ K5 ., Chiffon zh srajce.........,18 „ Srajoe za gospode, velik izbor belili in barvane............. DO „ ., Srajoe za gospe..........,50 ., ., Moderci, zadnji kroj.........00 Velik izbor trakov, fiipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vsprejemajo se narodbe molkih oblek po meri in najnižjih oenah. fifV Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. d o u •H >Cfl n o -p d <1 CM *n < ct o o oc o CS rt ^ j) C 3 Z Konsumna zaloga olja q Zaloga in tovarna mzpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrOV naprej (prosto (ioriea). Olje jedilno fino ;\2 nvč. dalmatinsko .hi ,. ., istrsko 40 ,, „ namizno l.n 44 ,. „ ., najfinejšo 4 S oxtru 515 speeijalitetno *>(> „ Posebno za cerkveno luč 3K ,, večerno in zjutranje izdanje we protlaja, r..zun v drugih navedenih tobakarnab, tudi na južnem kolodvoru. ima gostilno v ul i Ircneo štv. 1., toči istrljansko, dalmatinsko in iielo ipavsko vino, iu Steinfcblsko pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Potočnik Fran, pohištva vsake vrste Otl Piazza llosarlo žtev. 'i. (šolsko poslopje). liojfut Izbor v tapetarijali, zrcalili iu slikali. Ilustriran cimi i k gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.