12 Pojem varstvo narave obsega varova- nje rastlinskih in živalskih vrst, ekosi- stemov (habitatnih tipov) in naravnih znamenitosti. Z razvojem naravovar- stvene stroke se je razširilo zavedanje, da varovanje posameznih vrst v mno- gih primerih ne more biti učinkovito, če niso zavarovana tudi njihova ži- vljenjska okolja. člani terenskih bioloških društev se vsakodnevno srečujemo z zavarovani- mi vrstami rastlin in živali. Ta sreča- nja se lahko odvijajo neposredno na terenu, mnogi od nas pa se kasneje za pisalno mizo srečamo še s kopico prav- nih predpisov, ki urejajo status zavaro- vanih vrst. Varstvo vrst na območju Slovenije sega v konec 19. in začetek 20. stoletja. Že leta 1870 je bila objavljena Postava o varstvu ptičev, za poljedelstvo koristnih, ki je vse- bovala tudi krajši seznam »v dodatku A imenovanih škodljivih tičev, ki jih je o vsakem času pripuščeno loviti ali mori- ti«. Letos mineva natanko 120 let od za- varovanja planike (takrat še Gnaphalium leontopodium) na Goriškem. To je bila prva vrsta, ki je dobila status zavarovane rastlinske vrste na območju današnje Slo- venije. Dve leti kasneje je bil poleg plani- ke zavarovan še blagajev volčin, tokrat na Kranjskem (Zakon z dne 28. maja 1898, veljaven za vojvodino Kranjsko, o varstvu planik in kraljeve rože). V Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je prvi slo- venski naravovarstveni program, je bilo leta 1920 predlagano, da se zavaruje 28 živalskih in 21 rastlinskih vrst. Leta 1921 je bila sprejeta Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj, naslednje le- to pa še zakon z enako vsebino. Rastline, navedene v naredbi, »se ne smejo trgati, rvati, prodajati, ponujati v nakup in izva- žati. Trgovsko ukoriščanje alpske flore je sploh prepovedano.« Pomembna mejnika na tem področju sta Zakon o varstvu narave iz leta 1970 in na njegovi podlagi leta 1976 sprejet Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zakon o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981 je bil podlaga za leta 1993 sprejeto Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. S to uredbo je bil seznam zavarovanih vrst v primerjavi s prejšnjimi zelo razširjen. Ta- ko so bile prvič zakonsko zavarovane ve- like zveri in skoraj vse vrste ptičev. Velike zveri so pred tem še v drugi polovici 20. stoletja preganjali; za njihovo pobijanje Osrednja tema: PRAVICE OGROŽENIH IN ZAVAROVANIH RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST Besedilo: Mateja Blažič in Ivana Leskovar Štamcar Pri nepravem sršaju (Asplenium adulterinum), ki je zavarovana vrsta, varujemo tudi habitat (oznaka h v Uredbi). Zaradi vezanosti na specifično kamninsko podlago (serpentinite) je pri nas izjemno redek. (foto: Peter Skoberne) 13 so bile razpisane celo denarne nagrade. »Odbor za pokončevanje volkov« je v letu 1958 za ubitega volka razpisal nagrado 35.000 dinarjev. V devetdesetih letih je Slovenija ratifici- rala vse pomembnejše mednarodne kon- vencije s področja ohranjanja narave: Konvencijo o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsarska konvencija), Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES), Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Bonnska konvencija), Konvencijo o biološki raznovrstnosti (CBD), Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvenci- ja). Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) leta 2004 sta bili sprejeti novi ured- bi o varstvu rastlinskih in živalskih vrst, ki sta še vedno v veljavi. Na seznamih Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) – v nadaljevanju: Uredba o zavarovanih rastlinah – in Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08-odlUS, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14) – v nadaljeva- nju: Uredba o zavarovanih živalih – so uvrščene ogrožene in mednarodno varo- vane vrste. Ogrožene vrste so tiste, kate- rih številčnost ali območje razširjenosti se zmanjšuje. Strokovna osnova za opre- delitev vrst, navedenih v obeh uredbah, je t. i. rdeči seznam. Glede na stopnjo ogroženosti so vse vrste razdeljene v 8 kategorij. Veljavni rdeči seznam je bil ob- javljen leta 2002 v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS št.82/02 in 42/10). Mednarodno varovane vrste so vrste, določene v predpisih EU in medna- rodnih sporazumih. UREDBA O ZAVAROVANIh RASTLINAh Uredba o zavarovanih rastlinah oprede- ljuje, katere vrste so zavarovane, predpi- še varstveni režim ter določi spremljanje stanja in nadzor nad izvajanjem določb uredbe. Sestavni del Uredbe o zavarovanih rastlinah je priloga, ki je razdeljena na dve poglavji. Prvo (A) predstavlja seznam zavarovanih rastlinskih vrst, ki so domo- rodne na območju Slovenije, drugo (B) pa seznam zavarovanih vrst v interesu EU, ki niso domorodne na območju Slovenije. Slovenija mora kot država članica EU za- gotoviti ustrezno varstvo tudi za tiste ra- stlinske vrste, ki sicer niso domorodne v naši državi, vendar so ogrožene v drugih državah članicah EU. Za te vrste uredba opredeljuje prepoved posedovanja in tr- govanja z osebki, vzetimi iz narave, ter določa, da postanejo predmet okoljske odgovornosti v primeru, če se pojavijo oz. razširijo na območju Slovenije brez člove- kovega posredovanja z naravnih območij razširjenosti. V poglavju A priloge je navedenih 90 ta- ksonov rastlin. Na seznamu so rastlinske vrste, ogrožene zaradi neposrednega člo- vekovega delovanja, npr. trganja, ruvanja, izkopavanja ali prekomernega gospodar- skega izkoriščanja. Večinoma so to posa- mezne vrste ali pa so zavarovani celotni rodovi (npr. Sphagnum, Gladiolus) oz. družine (npr. Orchidaceae). V primerjavi s prejšnjimi predpisi je sedaj med zavaro- vane vrste vključenih več na prvi pogled neopaznih vrst, ki so ogrožene bodisi za- radi redkega pojavljanja ali zaradi obču- tljivega življenjskega okolja. Prepovedi Zavarovane rastline je prepovedano zave- stno uničevati, npr. trgati, rezati, ruvati, izkopavati, odvzemati iz narave ali poško- dovati. Prepovedano je tudi ogrožati ob- stoj vrst iz poglavja A priloge na njihovem naravnem območju razširjenosti. Kochov svišč (Gentiana acaulis) je primer atraktivne zavarovane vrste, ki je bila uvrščena na Uredbo zaradi neposrednega človekovega ogrožanja. Ustrezajo mu zakisana travišča. (foto: Peter Skoberne) 14 Prepovedano je posedovanje vrst, na- vedenih v poglavjih A in B priloge. Pre- povedani so tudi prodaja, zamenjava oz. ponujanje navedenih vrst v prodajo in zamenjavo. Izjeme Ne glede na prepovedi so dovoljeni opra- vljanje kmetijskih del v skladu s pred- pisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso, vzdrževanje gozdov vključno z gradnjo gozdnih prometnic, gradnja objektov v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in dela v skladu s predpisi o varstvu kul- turne dediščine. Pri košnji vrstno pestrih travnikov se pokosi tudi veliko zavaro- vanih rastlin, vendar z ustrezno košnjo pestrost ohranjamo. Težava se pojavi, če se kosi prezgodaj ali prevečkrat v sezoni, kar naj bi preprečevala dobra kmetijska praksa. Predpisi s področja kmetijstva in ohranjanja narave pa žal niso vedno usklajeni. Ne glede na prepovedi je pri zavarova- nih vrstah za osebne namene iz narave dovoljeno odvzeti nadzemne dele (razen plodov oz. semen) vrst, ki so v poglavju A priloge označene z oznako »O«. V »pre- vodu« v vsakdanji jezik to pomeni, da lah- ko omenjene rastline nabiramo za šopke, vendar le za osebno rabo, ne za prodajo. Kako velik pa je »šopek za osebno rabo«? Po zgledu nekaterih drugih držav je tudi pri nas šopek definiran kot količina ra- stlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem. Prepoved prodaje in zamenjave ne velja za vrste, ki so v poglavju A priloge ozna- čene z oznako »Oo«. V praksi to pomeni, da na tržnici še vedno lahko kupimo šo- pek zvončkov ali teloha. Dovoljenja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) lahko izjemoma dovoli odvzem zavarovanih rastlin iz narave, zbiranje, uničenje ali poškodovanje zavarovanih rastlin, navedenih v poglavju A priloge, če ni druge ustrezne možnosti in če to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja vrste na območju naravne razširjenosti. Ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev lahko ARSO dovoljenje med drugim izda za (1) raziskave raziskovalcev ali razi- skovalnih organizacij, vključno s herba- rijskimi zbirkami in botaničnimi vrtovi, (2) izobraževanje, v primerih, ko učnega cilja ni mogoče doseči na drugačen način, in (3) obnovitev populacije rastlin, na pri- mer doseljevanje in ponovno naseljevanje na območjih, kjer je populacija v upada- nju. ARSO izda tudi dovoljenje za izkoriščanje rastlinskih vrst, označenih z oznako »C« v poglavju A priloge. To pomeni, da se te vr- ste v skladu s pridobljenim dovoljenjem lahko odvzemajo iz narave in prodajajo oz. zamenjujejo v obsegu, ki ne ogroža ugodnega stanja določene vrste. Dovoljenja izdaja ARSO na podlagi vloge. Za dovoljenje za odvzem iz narave ali za izkoriščanje rastlinskih vrst lahko zapro- si fizična ali pravna oseba. V postopku izdaje dovoljenja poda Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) stro- kovno mnenje, iz katerega je razvidno, da dovoljena ravnanja ne bodo poslabšala ugodnega stanja navedenih vrst. V uredbi je opredeljena vsebina vloge. Seznam iz- danih dovoljenj trajno hrani ARSO. UREDBA O ZAVAROVANIh ŽIVALIh Uredba določa, katere živalske vrste so zavarovane, ter ureja pravila ravnanja z njimi, poseben varstveni režim, spremlja- nje stanja živalskih vrst in nadzor. Zavarovane vrste so navedene v prilogi 1 uredbe, in sicer v poglavju A vrste, ki so domorodne na območju Slovenije, in v poglavju B vrste, ki niso domorodne na območju Slovenije. Zavarovane so tudi vse vrste hroščev in metuljev, ki v Slove- niji živijo nad gozdno mejo, in vse vrste jamskih hroščev. V poglavju A priloge je med zavarovane sesalce uvrščenih 51 vrst, med drugimi velike zveri (volk, ris, rjavi medved), ša- kal, divja mačka, vidra, bober, veverica, vse vrste netopirjev ter kitov in delfinov. V poglavju A priloge so navedene tudi vse vrste ptičev, razen mestnega goloba in petih vrst, ki so uvrščene na seznam div- jadi: siva vrana, šoja, sraka, raca mlakari- Rjavi medved (Ursus arctos) je ogrožena in zavarovana živalska vrsta. (foto: Miha Krofel) 15 ca in fazan. Zavarovanih je tudi več vrst plazilcev in rib ter vse vrste dvoživk. Med zavarovanimi nevretenčarji prevladujejo žuželke, med katerimi je največ hroščev, sledijo metulji in kačji pastirji. Prepovedi Za varstvo zavarovanih živalskih vrst je določen varstveni režim, s katerim so pre- povedana naslednja ravnanja: zavestno poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, od- vzem iz narave, lov, ujetje, vznemirjanje živali ali kakršnokoli spreminjanje struk- tur. Navedene prepovedi veljajo za živali zavarovanih vrst, navedenih v poglavju A priloge 1 uredbe, za živali zavarovanih vrst, navedenih v poglavju B priloge 1, ki se na območju Slovenije pojavljajo ali brez človekove pomoči razširjajo z na- ravnih območij razširjenosti, za vse vrste hroščev in metuljev, ki v Sloveniji živijo nad gozdno mejo, in za vse vrste jamskih hroščev. Z varstvenim režimom so urejeni tudi zadrževanje živali v ujetništvu, pro- daja oz. kakršnakoli trgovina z živalmi ter ravnanje z mrtvimi sesalci in ptiči zavaro- vanih vrst. Izjeme Ne glede na z varstvenim režimom prepo- vedana ravnanja se lahko določena ravna- nja izvedejo brez posebnega dovoljenja, če zanje ni alternativnih tehničnih mo- žnosti, vendar le do te mere, da je omo- gočeno dolgoročno preživetje domorodne živalske vrste. Takšna ravnanja so dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki ureja- jo dobro kmetijsko prakso, določena dela v gozdu, gradnja objektov v skladu z grad- beno zakonodajo in dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne de- diščine. Za sekanje drevja in gradnjo goz- dnih vlak v skladu z gozdnogospodarskim načrtom ni treba pridobiti dovoljenja po uredbi, čeprav se pri tem uniči posame- zno gnezdo zavarovane vrste ptičev. Prav tako ni treba pridobiti dovoljenja za uje- tje in začasen odvzem zavarovane živali iz narave z namenom pomagati živali v skladu z določbami predpisa o zatočišču. Izobraževalne in raziskovalne organiza- cije lahko brez dovoljenja odvzamejo iz narave do 10 živih živali določenih zava- rovanih vrst, razen sesalcev in ptičev, za izobraževanje in raziskovanje. Žive in ne- poškodovane živali je treba vrniti na me- sto odvzema najkasneje v treh mesecih. Dovoljenja V posebnih primerih ARSO lahko izjemo- ma izda dovoljenje za poseg v populaci- je zavarovanih živalskih vrst in njihovih struktur, in sicer kadar ni nobene druge možnosti in poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije zavarovane vrste. Ob upoštevanju prej naštetih pogo- jev se dovoljenje izda zaradi koristi var- stva živalskih in rastlinskih vrst in ohra- njanja habitatnih tipov, preprečitve resne škode, zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, doseljevanja in naseljevanja živali, raziskovanja ali selektivnega odvzema živali iz narave z namenom uravnavanja velikosti populacije z okoljem. Z izdajo pravilnika lahko tudi minister, pristojen za ohranjanje narave, dovoli selektivni odvzem iz narave zavarovanih vrst sesal- cev za uravnavanje velikosti populacije z okoljem. Dovoljenje in pravilnik se izdata na podlagi strokovnega mnenja ZRSVN in v primeru velikih zveri tudi Zavoda za gozdove Slovenije. Zadrževanje zavarovane živali, odvze- te iz narave, v ujetništvu je mogoče le v primeru, da je bila žival odvzeta iz narave zaradi pomoči poškodovani živali v skla- du s predpisom o zatočišču in če takšna žival po zdravljenju ni pridobila sposob- nosti življenja v naravi. ARSO je v zadnjih 10 letih izdal povprečno dve dovoljenji na leto za zadrževanje zavarovanih ži- vali v ujetništvu. Živali zavarovanih vrst ni dovoljeno prodajati, z izjemo rjavega medveda. Minister, pristojen za ohranja- nje narave, vsako leto izda Pravilnik o črtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria), nočni metulj, ki je aktiven podnevi, je zavarovana živalska vrsta. (foto: Mateja Blažič) 16 POGOSTA VPRAŠANJA Kaj varuje Uredba o živalih? Zavarovane so žive in mrtve živali prosto živečih vrst v vseh razvojnih oblikah (jajca, vključno s praznimi jajci – lupinami –, ličinke, bube, mladiči, odrasle živali). Prav tako varstveni režim velja za mrtve živali ali izdelke iz živali ali njihovih de- lov. Zavarovane so tudi strukture (brlogi, gnezda, počivališča, ležišča). Zapisano velja za zavarovane vrste živali. Ali so zavarovani vsi deli zavarovanih rastlin? Zavarovani so vsi deli rastlin (tudi plodovi, semena, čebulice, korenike …) in izdelki iz njih. Kdo mora pridobiti dovoljenje? Raziskovalec ali raziskovalna organizacija, ki bo v nameravani raziskavi uporabil/a rastline ali živali zavarovanih vrst, mora pred pričetkom dela na terenu pridobiti dovoljenje. Kaj omogoča dovoljenje? Dovoljenje določa, da lahko posameznik ali organizacija v do- ločenem časovnem obdobju in na omejenem območju poseže v populacijo ene ali več zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst. Dovoljenje prične veljati 15. dan po vročitvi in velja do dne, ki je določen v odločbi. Kako pridobiti dovoljenje? Vlogo za dovoljenje se pošlje na naslov ARSO. Kaj vse mora vsebovati vloga, je določeno v obeh uredbah. Vlogo se lahko poda tudi na obrazcu, ki je dostopen na spletnem naslovu AR- SO. ARSO na vlogo odgovori najkasneje v 60 dneh. Zakaj je treba poročati o izvedenem dovoljenem posegu? Na podlagi predpisov Evropske unije mora ARSO o izvedenih posegih na zavarovanih živalih pripraviti poročilo, in sicer za ptiče vsako leto, za ostale zavarovane vrste pa na dve leti. Iz poročil o posegih v populacije zavarovanih vrst se pridobi tudi podatke, pomembne za pripravo strokovnih mnenj za različ- ne posege v zavarovane rastlinske ali živalske vrste in njihove habitate. Ali lahko učitelj v šolo prinese žabo oz. njen mrest? Za namen izobraževanja se lahko brez dovoljenja iz narave odvzame hkrati največ deset žab in njihov mrest, če se živali najkasneje v treh mesecih vrne v naravo žive, zdrave in brez oznak. Ta splošna izjema ne velja za navadno česnovko in la- ško žabo, ki sta v rdečem seznamu označeni kot prizadeti vrsti (E). Ali se lahko brez dovoljenja nabira zavarovane rastline za herbarij za osebno rabo? Samo tiste vrste, ki so v prilogi (poglavje A) označene z ozna- ko »O«, za ostale je treba pridobiti dovoljenje. Komu prijaviti opažene kršitve? Inšpekciji. Prijava se lahko posreduje tudi po elektronski pošti na naslove glavnih pisarn: gp.irsop@gov.si, irsko.mko@gov.si. Kaj je rdeči seznam in kako se razlikuje od uredbe? Rdeči seznam ogroženih vrst je seznam rastlinskih in žival- skih vrst, razporejenih po kategorijah ogroženosti, in je osno- va za določitev ukrepov varstva vrst, kot so opredeljeni v obeh uredbah. Varstveni režim v uredbah vsebuje prepovedi, izje- me in dovoljenja ter predvideva sankcije za kršitve, rdeči se- znam pa konkretnega varstvenega režima ne vsebuje. odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave, s katerim določi odvzem okoli 100 živali. Meso in kožuh takšnih medve- dov je dovoljeno prodajati. Pri prevzemu in posedovanju v naravi najdenih mrtvih živali iz skupine sesal- cev in ptičev ima prednost Prirodoslovni muzej Slovenije. Če ta ne izrazi interesa za prevzem živali, jih lahko prevzamejo in posedujejo druge raziskovalne in izobra- ževalne organizacije. Za prevzem in po- sedovanje najdenih mrtvih velikih zveri pa imajo pred drugimi raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami prednost upravljavci lovišč. VARSTVO hABITATOV Obe uredbi, tj. o zavarovanih živalih in o zavarovanih rastlinah, določata ukre- pe varstva oz. ohranitve ugodnega sta- nja habitatov rastlinskih in živalskih ter sprejem strategij in akcijskih načrtov za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjeno- sti vrst. V Uredbi o zavarovanih rastlinah so te vrste v poglavju A priloge označene s »H«. V Uredbi o zavarovanih živalih so živali, katerih habitate varujemo, nave- dene v poglavju A priloge 2 in priloge 6. Strategije in akcijske načrte sprejme Vla- da Republike Slovenije. Do sedaj sta bili sprejeti strategiji za zagotavljanje ugo- dnega stanja rjavega medveda (leta 2002) in volka (2009). NADZOR Nadzor nad upoštevanjem določb obeh uredb izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za gozdove, inšpektorji, pristojni za div- jad, inšpektorji, pristojni za ribištvo, in naravovarstveni nadzorniki. Kazni za kr- šitve so določene v Zakonu o ohranjanju narave in Kazenskem zakoniku. Za rav- nanja v nasprotju z varstvenim režimom, določenim z navedenima uredbama, se pravna oseba kaznuje z globo od 2.000 do 10.000 evrov, posameznik z globo od 100 do 300 evrov, samostojni podjetnik z globo od 1.000 do 4.000 evrov in odgo- vorna oseba pravne osebe z globo od 400 do 1.000 evrov. Za nezakonita ravnanja z zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami Kazenski zakonik določa zaporno kazen do treh let. Za zadeve izrednega na- ravovarstvenega pomena pa je zagrožena kazen od šest mesecev do pet let. Vprašanj, ki vsaj posredno zadevajo zava- rovane rastlinske in živalske vrste, je še veliko – od tega, ali lahko vsak na svojem zemljišču zasuje mlako, do tega, zakaj se vsako leto manjša število vrstno bogatih ekstenzivnih travnikov, ki se spreminjajo v intenzivne. Tovrstna vprašanja zahteva- jo kompleksen pogled na različne predpi- se (prostorske, kmetijske …), zato nanja ni mogoče odgovoriti na kratko v okviru pregleda obeh uredb.