Sl«fINČI PO SVITI KANADA Lepa spominska proslava v Torontu Nekdanji protikomunistični borci, člani obeh borčevskih organizacij (Tabora in Vestnika), ki delujeta na področju Velikega Toronta, so tudi letos skupno pripravili spominsko proslavo, ki je zelo lepo uspela. Spominu vseh žrtev vojne in komunistične revolucije je bil posvečen spominski dan, ki se je vršil na Slovenskem 'etovišču pri Boltonu. Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je daroval č. g- Jože Časi C. M. Udeležilo se je je veliko število bivših borcev in tudi drugih rojakov. Popoldne ob dveh pa se je vršil ostali program, ki ga je vodil Stane Pleško. Po petju kanadske in slovenske himne je podal Pleško nekaj zelo tehtnih in globokih misli. Sledila je recitacija iz pesnitve „Spev rodni zemlji“ (Si. Šali), ki sta jo podala gospa Resnikova in Vilko čekuda. Nato je stopil k mikrofonu pisatelj Karel Mauser, ki je prav za to priložnost prišel iz Clevelanda, da spregovori spominsko besedo tako, kot le on zna. Njegovo govor je napravil na vse navzoče izredno globok vtis. V sklepni točki so podali Koroščevo „Našo zgodbo“ Lojze Ponikvar, Hinko Erčulj in France Torkar, ter so z živo besedo priklicali v spomin Vetrinj in nasilno vračanje ¡Slovenske narodne vojske ter grozno trpljenje in smrt vrnjenih mož in fantov. S pesmijo „Oče, mati, bratje in sestre“ se je končala lepa in naših junakov vredna proslava. Omeniti moramo, da so bili ljudje zelo veseli dejstva, da sta obe borčevski organizaciji v Torontu spoznali brezplodnost nesporazumov in skupno nastopata pri obhajanju spomina pobitih bratov. Pov daj, da bi tudi drugod zmagalo to stališče. XII. slovenski dan V Torontu se vršijo živahne priprave za XII. slovenski dan, ki bo letos dne 25. julija na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Gotovo bo tudi letos ta prireditev ena izmed največjih slovenskih narodnih manifestacij v Kanadi. Slovenski dan pripravlja Društvo Slovencev „Baraga“ v Torontu že od leta 1960 dalje z velikim uspehom. Upajmo, da bo imel Slovenski dan tudi letos lep uspeh v korist slovenske skupnosti ha dobrot voljo Ženitvena ponudba „Kaj pravite, draga Tatjana, kako bi bilo, ko hi postala vaša mama moja tašča?“ OBVESTILA SOBOTA, 24. julija 1971: V Slovenski hiši ob 20 ponovitev avdiovizualnega prikaza z dokumentarnimi slikami o slovenskem domobranstvu in o komunističnih zločinih. V Slomškovem domu ob 8 zvečer vseslovenski turnir v /ping-pongu. Teološk' tečaj ob 17 v Slov. hiši. NEDELJA, 25. julija 191: V Slovenskem domu V San Martinu bo imel orkester Planika svojo družabno prireditev. V Hladnikovem domu druge koline, (ki obetajo biti boljše od prvih). V Našem domu v San Justu po maši sestanek žena in mater. Govorila bo ga. Marjana Batagelj: „Kako napraviti prijeten dom“. SOBOTA, 31. julija 1971: V Kreditni Zadrugi SLOGA v Ramos Mejía ob 20 bo predaval na gospodarskem večeru g. Ruda Jurčec o temi: „Anglija in 'Skupni evropski trg“. V Domu v San Martinu pripravita krajevna SDO SFZ Kinodebáto. Film: La cabaña del Tío Tom. V Slovenski hiši ob 19 sestanek akademikov. Tema razgovor: SKAD in sedanjost. NEDELJA, 1. avgusta 1971: V Našem domu v San Justo 20-let-nica šole „Franceta Balantiča“. PETEK, 6. avgusta 1971: Pričetek duhovnih vaj za izobražence, akademike in umske delavce v San Miguelu. SOBOTA, 7. avgusta 1971: V Slovenskem domu v San Martinu članska večerja. V Slomškovem domu ob 19 pevski nastop zborčka ¡Slomškove šole in igrica Manice Komanove „Sestrin varuh“. Prireditev je v okviru jubilejnih proslav desetletnice Slomškovega doma. NEDELJA, 8. avgusta 1971: V Slomškovem domu, takoj po maši, važen informativni sestanek članov. Po ročilo in posvet o nadaljnjem delu. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja šolskega sveta ZS bo v sredo, 1 28. julija, ob 19.30 v prostorih ZS; g. Zorko Simčič bo ponovil predvanje „Česa tudi mi o slovenščini ne vemo.“ Lepo vabljeno vse učiteljstvo! Prejšnji teden je bilo pomotoma objavljeno, da je radijska ura prestavljena na soboto ob 22. Ponavljamo, da je radijska ura v juliju vsak petek ob 21. Od avgusta pa bo naša oddaja Vsako soboto od 22—22.30. Tako se bomo vrnili k polurnem času, kateri nam je bil odvzet zaradi različnih intervencij in spletk. RESTAVRACIJA „EMONA“ V NEMČIJI nudi domačo oskrbo slovenskim obiskovalcem iz Argentine JOŽE NOSE Düsseldorf — Corneliusstrasse 41 ESL0VEN1A LIBRI Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit PO ŠPORTNEM SVETU Slovenski kolesarji so se za naslov slovenskega cestnega kolesarskega prvaka pomerili 15. junija na progi Hrastnik—Celje—Rogaška Slatina—Hrastnik (133 km). Zmagal je mladi 18-letni Franc Avšič. Pri mladincih pa je na progi Hrastnik—Sevnica—Hrastnik (75 km) zmagal šestnajstletni Bojan Frangež iz Hrastnika, ki je pričel s kolesarskim športom šele pred tremi meseci. Na tradicionalni kolesarski dirki Giro dTtalia, ki je letos imela tudi pot po Sloveniji, končala pa se je 12. junija, je zmagal Všved Gosta Patterson, čeprav ni osvojil niti ene etape. Drugo mesto je zasedel Belgijec Van Springi, tretji je bil Italijan Colombo. Letošnja dirka je bila nekoliko okrnjena: ni nastopil lanski zmagovalec Merck, ni bilo niti enega Francoza, tudi Belgijcev je bilo manj kot ponavadi in v karavani je bil le en Nizozemec in en Danec. V Mariboru je Ljubljančanka Irena Škuljeva osvojila že devetič naslov slovenske teniške prvakinje, dočim je med moškimi prvak Mariborčan Ljuben Vo- UNIV. PROF. DR. JEAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173 MLAJŠI GOSPOD IŠČE sobo v Moroni! Ponudbo sporočiti na T. E. 629-8948 1 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados I Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 Slovenski dom v San Martinu \ vabi vse svoje člane in članice ter ■ njihove svojce na Kreditna zadruga SLOGA z. z o. z„ Ramos Mejía Bartolomé Mitre 98 — T. E. 658 - 6574 ANGLIJA IN SKEFNI EVROPSKI TRG (gospodarski in politični vplivi na združevanje Evrope) je tema, o kateri bo predaval g. Ruda Jurčec na gospodarskem večeru v soboto, dne 31. julija 1971, ob 20 v zadružnih prostorih. Vljudno vabljeni! člansko večerjo d bo v soboto, 7. avgusta ob 20 v irostorih doma. Vstopnice (10 pesov) dobite pri odbornikih doma. „Nic ne bi imela proti, ko bi imela je osvojii naslov drugič; prvič jaz kakšno sestro.“ |je bil prvak pred petimi leti. V finalni OD DOMA tekmi je premagal lanskega prvaka Na seji: „Gotovo se še spominjate, j Pario^’ rojti 1. 1948 v ¡Splitu, da smo var$ nekoč združili proti vaši ^iveč pa v Pulju, je na evropskem volji. To je bila huda napaka, tovariši, boksarskem amaterskem prvenstvu,_ ki Vašo voljo je treba spoštovati, zato je bilo končano 20. junija v Madridu, , , . ... „ . osvojil zlato medaljo v poltezki kate- vas bomo zdaj razcepili, pa ce vam je gorij’i) Svetomir BeU pa v polsrednji prav ali ne!“ srebrno. Slovenski dom v San Martinu \ nedeljo, 25. julija Córdoba 129 — Tel. 755-1266 ) Pričetek plesa ob 18. uri V A S PLANIKA na svojo 5. obletnico Ob tem jubileju bomo igrali za stare in mlade kot še nikoli. Na svidenje! „Planika“ Koline na Pristavi Castelar, Monte 1851 v nedeljo, 1. avgusta 1971 na skupnem kosjlu in ves popoldan Za na dom v soboto, 31. julija. Cene zmerne. — Toplo vabljeni! Tudi s tem podprete zidavo doma na Pristavi! Na željo rojakov bomo ponovili avdiovizualno predstavo ZASETA ESTA GOVORE v soboto, 24. julija, ob 20 v Slovenski hiši G. pisatelj Karel Mauser je za to priložnost poslal govor namenjen naši mladini. Vstopnina $ 1.— in 2.- Vabljeni vsi! Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852 Nedelja, 25. julija Hladnikov dom v Slovenski vasi DRUGE KOLINE (obetajo biti boljše od prvih) Prašičje dobrote je mogoče dobiti za dom že v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne. Opoldne bo kosilo, ki bo trajalo do večerje in čez. Vabi odbor društva Slovenska vas Aleksander Solženicin 29 En dan Ivana Denisoviča 'Pred vrata, desno in levo ograje, sta se postavila dva čuvarja. Vrata, visoka za 'tri človeške postave, so se počasi odprla. Oglasilo se je povelje: — V vrste po pet! („Proč od vrat“ ni bilo treba kričati, ker se vsa vrata odpirajo le navznoter, da ne bi mogla tolpa jetnikov od znotraj pritisniti nanje in jih odpahniti.) Prva, druga, tretja!. .. Na večernem preštevanju pri taboriščnih vratih so po celem dnevu jetniki najbolj prepihani, premraženi in lačni. Zato pomeni zanje zajemalka pekoče vroče zeljnate juhe, čeprav nezaku-hane, takšno potrebo kakor dež ob suši. Do zadnie kapFe jo bo jetnik vsrkal vase. To zajemalko pričakuje bolj kot prostost, dragocena mu je bolj kot preteklo življenje in kot bodočnost. Korakajoč skozi vrata, so jetniki podobni vojakom, ki se vračajo z bitke; glasni so, strumni in razgibani: ne stoj jim na poti! Kanclistu je naravnost strašno, kadar iz štabne barake opazuje gmoto valovečih jetnikov. Po večernem štetju postane jetnik spet prost človek — prvič, odkar je ob sedmih zjutraj zadonel signal na delo. Že so mimo velika vrata, nato mala vra‘a predzone in notranji šnalir iz kolov. Zdaj, drggi moj, hiti kamor hočeš. Izbiraj sam, kam hočeš; le brigadirje lovi razporeditelj: — Brigadirji, takoj v Planski proizvodni oddelek! Šuhov se je pognal mimo ječe in barak k shrambi za pakete. Cezar pa je umerjeno, z dostojanstvom odkorakal v drugo srtan, kjer je okrog visokega kola mrgolelo jetnikov, da bi z lesene deščice na njem prebral, če ni s črnilnim svinčnikom zapisano njegove ime v seznamu danes dospelih pošiljatev. V taborišu ne pišejo mnogo na papir; največ pišejo na deščice iz furnirja. Je pa bolj trdno. Na deski je zanesljiveje. Razporeditelji in razni angeli varuhi vodijo vso tekočo evidenco jetnikov na takšnih deščicah. Če so spremembe, postrgajo les in spet zapišejo. Varčujejo. Kdor ostane čez dan v zoni, si lahko kaj prisluži s tem, da prebere na seznamu pošiljk ime jetnika, katerega zvečer pričaka pri vhodu in mu takoj sporoči številko paketa. Če nič drugega, dobi za tako uslugo vsaj cigareto. šuhov je pritekel do shrambe s paketi To je majhen lesen prizidek k baraki, a pred prizidkom je še veža brez vrat, zato vanjo nemoteno sili mraz. Vendar je v njej bolj prijazno kakor zunaj, saj čutiš streho nad glavo. V veži je vzdolž stene sta'a vrsta, h kateri se je prilepil tudi Šuhov. Pred njim je bilo približno petnajst ljudi, kar pomeni uro čakanja, prav do signala z« počitek. Kdor bo iz kolone toplarne ali strojne tovarne šel gledat seznam na kolu, bo v vrsti za šuhovom. Najbrž bo moral priti še enkrat, jutri zjutraj. Vsak drži torbico ali vrečico. Kakor je slišal šuhov (sam v taborišču ni prejel še nobene pošiljke), odpirajo pakete onstran vrat; poslužujejo se majhne sekirice. Nato paznik lastnoročno jemlje iz njega posamezne predmete in jih pregleduje. Včasih kaj razreže ali prelomi, otipa ali presuje. Če pride kaj tekočega, v stekleni ali pločevinasti posodi, odmaši in ti nalije vsebino, kamor hočeš, na dlan ali v škmicelj iz brisače. Posode ne dobiš. Nečesa se boje. Če pride kolač, neznana slaščica ali klobasa in dobra riba, se paznik nič ne onegavi, marveč lepo odgrizne kos. (Ne poizkušaj zoprvati, sicer poreče, da je stvar prepovedana, da ni dovoljena, pa ti je ne izroči. Paznik je prvi, a za njim j'h je veliko, ki jim mora lastnik paketa le dajati, dajati in dajati.) Ko je preiskava končana, ne prejmeš zabojčka, temveč moraš vso vsebino zmetati v torbo; če ie nimaš, zberi v naročje in ha'di od tod! Na vrsti je naslednji. Pri tem tako priganjajo, da marsikdo kai pozabi na mizi. Ne vračai se po pozabljeno. Ničesar ne najdeš več. Ko je bil še v Ust-Ižmi, je šuhov nekajkrat preie' paket. Potem je pisal ženi, nai ne nošiFa, ker se vse porazgu-b' brez haska, in naj ne odtrguje otrobom. čeprav ie šuhov na prostosti laže skrbel za vsp družino, kakor nreskrbu-i° tu samoga sebe, ie vendar vedel, kako težavno je ženi zbrati pogiliatev, in razumel, da ne more od družine deset let prejemati paketov. Torej je bolje brez njih. Tako je sklenil. Kljub temu ga je bolelo srce vsakokrat, kadar je kdo iz bližnjih v brigadi ali v baraki dobil pošiljko (to se je dogajalo skoraj vsak dan). Zakaj tudi zanj ne pride? Četudi je istrogo prepovedal ženi pošiljati celo za veliko noč in ni nikoli hodil h kolu s seznamom, razen če je to storil za bogatega člana brigade, je včasih brez razloga čakal, da priteko k njemu in mu poreko: — Šuhov! Zakaj ne greš? Saj imaš paket! Toda nihče ni pritekel... Razlogov, da bi se spomnil vasi Tem-gonjovo in rojstne hiše, je bilo vedno manj... Tukajšnje življenje ga je mrcvarilo od vstajanja do spanja in mu t hi dajalo časa za brezciljne in prazne spomine. Ko je sedaj čakal med tistimi, ki so si tolažili trebuh z upanjem, da bodo kmalu zarili zobd v slanino, namazali kruh z maslom ali osladili čaj s slad-koriem, se je šuhov tresel od ene same želie: da bi utegnil pravočasno priti skupaj z brigado v jedilnico in pojedel juho, ko ie še vroča, ne pa že hladna. Hladna iuha namreč ni niti pol toliko vredoa kakor vroča. Računal je, da je Cezar zdaj v baraki: čega ni na seznamu, se umiva, če pa je na seznamu, zbira vrečice, posodo iz plastične mase in podobno embalažo. Za to potrebuje tistih deset minut, ki jih je obljubil Šuhov počakati. V vrsti je zvedel Šuhov novico: To nedeljo bodo delali. Torej jim bodo spet ukradli prost dan! Saj se mu je zdelo in drugim tudi. Če ima mesec pet nedelj, dovolijo tri počivati, a dve jih ženejo na delo. Pričakoval je kaj takega. Ko pa je slišal, se mu je vsa duša spačila. Kaj mu ne bi bilo žal drage nedelje! Pravilno tudi trdijo v vrsti, da zna administracija pokvariti prost dan, ko si izmisli kak posel za jetnike: razširiti kopalnico, postaviti steno, da bi zaprla kakšen hodnik, ali pospraviti dvorišče. Lahko odredi nadalje, da morajo prezračiti slamnjače in zamenjati vsebino v njih, da morajo iztrebljati stenice v pogradih. Včasih iztuhtajo preverjanje osebnih podatkov ali popis taboriščnega imeUa, ki ga moraš pobrati s pograda, odnesti na dvorišče in sedeti na njem polovico dneva, dokler ne popišejo vseh cunj. Verjetno jih najbolj boli, kadar jetnik po zajtrku spi. Vrsta se je počasi pomikala naprej. Ne da bi koga vprašali in brez vsake vrste so odrivali čakajoče od vrat in stopali skoznje brivec, knjigovodja in še nekdo iz kulturno-vzgojnega oddelka. To niso preprosti jetniki, marveč trdovratni taboriščni kanclisti, ki čepe v zoni in spdajo med največje barabe. Garači so jih zaničevali huje ko vsakršno nesnago (kar so jim kanclisti tudi vračali). Toda prepirati se z njimi ni imelo smisla: kanclisti so podpirali drug drugega in imeli oporo pri paznikih. (Dalje prihodnjič) Predavanje o etnogcnezi Slovencev V okviru Zgodovinskega odseka Slovenske kulturne akcije je imel v soboto 17. t. m. predavanje pod gornjim naslovom univ. prof. dr. Tine Debeljak. Večer je odprl predsednik odseka prof. dr. IS. Baraga, na kar je predavatelj pristopil k svoji razpravi. Začel je s- tem, kaj ve poprečni Slovenec — šolan v predvojnih gimnazijah — o nastanku Slovanov sploh namreč, da so se Slovani preselili iz Azije, živeli nekaj časa v Karpatju in se v VI. st. v času preseljevanja narodov, naselili v družbi Hunov in Avarov na Balkanskem polotoku, ki so ga okrog 1. 600 po Kr. že imeli zasedenega v sedanjih obsegih, razen Slovencev, ki segali do Linza in še čez Dunaj ter globoko v sedanjo Madžarsko. Toda raziskavanja novejših znanstvenikov, tako Slovanov kot Germanov, je o prazgodovini Slovanov odkrilo čisto novo pojmovanje, ki . sloni predvsem na arheoloških izkopaninah, Arheologi so podaljšali perspektivo postajanja (to je: etnogeneza!) Slovanov za par tisočletij nazaj v preteklost, do približno 2'.500 let pred Kr. Tedaj nekako se je začel proces, ki je dal v svojem nasledku postanek Slovanov — kot posebne etnične skupine — v Evropi sami, dočim so iz Azije prišli davno pred tem časom obenem z drugimi indoevropskimi jezikovnimi skupinami govoreč en jezik. Ta se je razdelil v posebnosti, katerih ena je predstavljala enotnobaltskoslovansko skupino. Iz te se nekako okrog 1. tisoč pred Kr. razvila posebna slovanska skupina, ki pa je stopila v svetovno zgodovinopisje šele v V. st. 1. po Kr. Kot Slovani. Vse dotelj jih je treba iskati drugje. In to so arheologiji našli v „lužiški kulturi“ (nekako med L 1800 do 400 pred Kr.), ki je obsegala nekako prostor poznejših Slovanov, in je segala od Odre do Dnjestra, sklepajoč zato, da so se razvili iz nje. Debeljak je nato govoril o teorijah, kje se je nahajalo jedro tega procesa prehajanja iz indoevropejstva in baltijstva v slovanstvo. Odločil se za sedanje poljsko ozemlje, za kar se, je odločil tudi slovenski arheolog dr. J. Korošec. Govoreč nato o izkopaninah v Bi-skupinu, je omenjal razvoj lužiške kulture v visocko in tripilsko do zgodovinskih časov VI. st., kjer že nastopajo v okviru ite kulture Slovani. Na podlagi poljskega jezikoslovca prof. Lehr-Sla-wiskega je označil bistvo praslovansko-sti (1700 besed je enakih v vseh slovanskih jezikih!) in že prehaja v dialekte, iz katerih so se razvili poznejši narodni jeziki (okrog 1. 1000 po Kr.). Posebna poglavja je posvetil vprašanju pomena besede Slovan (20 različnih razlag!) ter njih ekspanziji iz Poljske na vzhod, sever, jug in zahod. Poudarek je dal na selitev na Balkanski polotok, ki se je vršil od dveh strani: od ustja Donave (iz Rumunije) in od češke preko naših krajev v Dalmacijo. Tako je podal etnogenezo Bolgarov, Slovencev, posebej pa omenjal pri Hrvatih njihovo azijsko poreklo, njihovo iransko teorijo, potem gotsko in — najnovejšo — ilirsko, ki trdi (Hrvatska Revija 1971), da se je hrvatski narod razvil na področju Drave—Save—Drine in Jadrana, ter da je avtohton na tej zemlji kot eden najstarejših evropskih narodov. Za konec pa je oznanil tudi novo teorijo o postanku Slovencev (F. Jeza), ki skuša dokazati skandinavsko, germansko poreklo Slovencev. Poleg te skandinavske „zgodovine“ Slovencev, je za konec omenjal tudi hrvatsko teorijo prof. Hauptmana o kosezih in Hrvatih, ki so ustanavljali „slovenske gosposvetske kneze“, ter podal tudi ugovore proti skandinavski kakor tudi hrvatski teoriji o postanku Slovencev. Tako je v okviru enega predavanja podal v zgoščenih besedah podobo etno-geneze Slovanov, tako balkanskih Slovanov (Bolgarov, Srbov in Hrvatov) ter Slovencev posebej. 'Predavanje je zaradi kopice novih podatkov ter povsem novega gledanja na Slovane, vzbudilo med poslušalci mnogo odobravanja, pa potem tudi živahno debato. m owMce LJUBLJANA. — Na srednješolskem tekmovanju v znanju francoskega jezika sta od štirih prvih nagrad, ki jih podeljujejo v Parizu jugoslovanskim dijakom, kar dve prejela 1 slovenska študenta: drugo mesto je dosegel učenec IV. razreda VII. gimnzije v Ljubljani Sergej Gabršček, tretjo pa učenec istega razreda iz jeseniške gimnazije Janez Resman. Odlikovanci so bili od 7. do 16. julija gostje Aliannce Française v Parizu skupaj z nagrajenci iz drugih évropskih držav. LJUBLJANA. — Slovenske ces!te niso nevarne samo za ljudi, kajti lani so na njih povozili kar 746 srn; zajcev pa sploh niso štelj prav tako tudi ne kokoši. LJUBLJANA. — Kvartet „Savski val“ z Ježice, ki ga sestavljajo Franci Kunaver, Rudi Prebil, Damjan Kurent in Janez Presetnik, si skozi oglušujoče zvoke bobnov in električnih kitar vedno bolj utira pot s staro, pristno narodno pesmijo. Precej so tudi pridobili z nasveti strokovnjakov in poznavalcev narodne pesmi, med katerimi sta predvsem prof. Luka Kramolc in pevec Tone Petrovčič. MURSKA SOBOTA. — V Prekmurju je huda suša povzročila predčasno zorenje ječmena, zaradi česar je tudi letina za polovico manjša, kot so predvidevali. Kmetje zasebniki so že začeli z žetvijo, zadružna podjetja pa še ne. Hektarski donos ječmena je samo od 14 do 18 metrskih stotov. LJUBLJANA. — Nočno delo žensk in mladoletnikov je po mednarodnih konvencijah prepovedano v vseh državah, toda v ISloveniji to prepoved zavestno krši kar 139 delovnih organizacij in imajo za to kršitev celo uradna dovoljenja in pristanek sindikalnih organizacij. Veliko pa je tudi podjetij, ki imajo dovoljenja za nočno delo za takšno formalnost, da se nanje kar požvižgajo. Ženske v teh podjetjih so „toliko razumevajoče, da vedo, da je treba delati tudi ponoči. CELJE. — Pri kopanju jarka čez Ljubljansko cesto so delavci naleteli na marmornate bloke. Po mnenju direktorice pokrajinskega muzeja Vere Kolško-ve gre za dele grobnice iz prvega in polovice drugega stoletja po Kr. Odkrili so lep timpanon z reliefi, napisano plošča, del arhitravo in sleme z Me-duzino glavo. Najdba je pomembna, ker je pokazala lokacijo zahodne nekropole Claudiae Celeiae, ki je bila ob cesti Emona-Celsia. LJUTOMER. — Potok Ščavnica je stoletja prepravljal kmetijske površine in kmetom povzročal hudo škodo. Sedaj pa so končali z regulacijskimi deli od vasi Cezanjevci pri Ljutomeru do izliva Ščavnice v Muro. MARIBOR — Mariborski gasilci so v dneh od 20. do 27. junija imeli vrsto prireditev ob 100-letnici ustanovitve gasilskega društva. Razstavili so različno gasilsko orodje, opremo, odliko-varija in priznanja ter fotografije, ki so prikazala pot gasilskega društva od ustanovitve do danes. UMRLI SO OD 17. DO 27. JUNIJA 71: LJUBLJANA. — Jože Zavodnik, b. policijski uslužbenec; Jakob Šalamon, rudar v pok.; Julija Škerl; Leopoldina Gabrovšek r. Tobias; Valentin Mikuš; Marija Belič, učiteljica v p.; Frančiška Ule, r. Železnik; Antan Uhan, pekovski mojster; Ivan Ježek; Jerica Hiršman r. Kumar; Simon Hribernik; Lojze Kumer, podpolkovnik v p.; Frančiška Peršin r. Rotar, 81; Lojze Žagar, 53; Matilda 'Podlesnik, 83; Viktor Bre-zovnik, 88, kipar; Ivan Vižintin, zidarski mojster v p., 83; Jožef Plahutnik, 72, žel. v p.; Angela Pust r. Terškan, 73; Marija Križan r. Urankar;, Katja Vrečko r. Furlan; Ignac Svetic, 96; Ivan Podboj, žel. inšp. v p., 93; Pavle Babič, p. inšp. v pok.; Alojz Fras, up.; Terezija Trobec; Julijana Hribernik r. Vivod; Viktor Bele,poštni usl. v p. DRUGI KRAJI. —■ Jože Blažinič, železničar, Dobova; Franc Manfreda, krojač, Mlinsko; Ana Bobera r. Jurgl, Loka pri Zidanem mostu; Ivanka Jaz-bar, Dol. Logatec; Jože Fajfer, obra-tovodja v pok., Kranj; Franc Hočevar, upok. kapetan I. razreda, Maribor; Jožefa 'Uštar r. Feme, Zagorje; Lojze Fotrbin, Mirna; Ivan Slabe, 83, žel. v pok., Črnomelj; Jože Mlakar, Lož; Jožefa Velkavrh, upok. Tobačne tov., 83, Črniče; Slako Ivanuša, geometer, Ormož; Olga Požar r. Černelč, Celje; Anton Kukovič, 74, Trbovlje; Ferdinand Kokelj, b. trgovec, Tržič; Ivan Delač, Fara pri Kočevju; Albin Tomažin, gozdar, Šentjernej; Marjana Okršlar r. Štajer, 87, Žlebi; Frančiška Vratanar, Rešica ob Savinji; Hieronim Demšar, bivši industrialec, Godešič; Alojzij Boris, Hraše pri Smledniku; Franc Ger-šar, šofer v p., Trbovlje; Martin Potočnik, prvi kuhar hotela Toplice, Bled; Ludvik Resman, Radovljica; Marija Košir r. Avsenek, bivša trgovka, Križe; Bojan Pogačar, čevlj. mojster, Kamnik; Vinko Pograjc, zidar, Zagradec; Terezika Zdolšek, Šentjur; Nikolaj Kr-Šinar, Osredek; Alojz Potočan, Dol pri Hrastniku; Janez Bergant, 68, župnik, Bevke; Janez B'ojc, Vmarjev ata, Radomlje; Jožef štanear, varilec, Vrhpeč; Franc Hojnik, direktor v p., Maribor; Angela Rozman r. Ravnik, b. trgovka, Boh. Bistrica; Marija Levstek r. Grm, Ponikve; Alfonz Marušič, Opatje selo; Pavla Božanc, Brezje pri Cerknici; Tilč-ka Potočnik, upok. učiteljica, Letuš pri Braslovčah; Jakob Pirš, Kamnik. Goriška in Primorska NOVI ODBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI 6. julija se je sestal svet Slovenske skupnosti, da bi iz svoje srede izb-al predsednika ter izvrši odbor. Za pi:d-sednika je bil ponovno potrjen dr. 7.v-ko Harej; izvršni odbor, ki bo vodil politično delo-Slovenske skupnosti, pa sestavljajo: Drago Štoka, politični tajnik-Franc Mljač, Mljač, Drago Legiša, Rafko Dolhar- in Maks šah. Svet je po izvolitvi novih organov izčrpno analiziral kompleksne probleme okrog gradnje barkovljanske hitre ceste H 8 V ! N C I V SAN JUSTO Kakor vidite (pravzaprav berete), pri nas ne spimo. Komaj smo vam poročali o svojih prejšnjih prireditvah, že vam poročamo o novih dveh. V nedeljo, 27. junija, dopoldne smo v veliki dvorani Našega doma priredili proslavo padlih junakov, žrtev komunistične revolucije. Najprej je v spomin padlim spregovoril g. Pavle Rant, ki je predvsem mladini pojasnil smisel, upravičenost in nujnost boja proti komunizmu in vztrajanja v naši ideološki opredeljenosti, pa tudi, zakaj smo dolžni slaviti svoje padle junake. Za njim je zbor mladih s solistom g. R. Brasom, recitiral odlomke iz J. Kalinove Črne maše. Zborno deklamacijo so spremljali lepi barvni posnetki slovenskih krajev in klasična glasba s plošč. Ta del prireditve je skrbno pripravil g. Silvo Lipu- in izrazil svoje globoke pomisleke glede primernosti take gradnje. Svet je dal novemu izvršnemu odboru nalogo, da vso 'stvar temeljito prouči. Na prvi seji je izvršni odbor med drugim sklenil sklicati na posvet strokovnjake ter somišljenike Slovenske skupnosti iz Bar-kovelj, da. bi tako čimprej prišlo do točnih zaključkov glede tehnične umestnosti nove ceste, ki bi nepopravljivo pokvarila del pokrajine, ki je ena najlepših v tržaški občini, t. j. prav predel, po katerem bi tekla nova hitra cesta. A t e i M T I M I šček. Proslavo je sklenila pesem domobranske himne. V nedeljo, 11. julija, ob petih popoldne pa je odbor Našega doma priredil že tradicionalno Lovsko veselico z obilno in okusno pripravljeno lovjo. Zanjo so poskrbeli naši pridni in požrtvovalni lovci (zlasti se je odrezal z merjascem g. Lichtenberg). A da bi lovske jedi bolje teknile številnim gostom, je kulturni odsek pod vodstvom režiserja g. Ivana Ovna pripravil šaljiv uvod v gostijo. Najprej nas je presenetil glas pravega lovskega roga (na traku), za njim pa se je prvič oglasila v strumnem koraku Himna sanhuških lovcev z dokaj "aljivo vsebino. Za njo so isti pevci zapeli še narodno pesem z lovskim motivom Pesem od ljubljanskih purgarjev. Nato pa je odrski odsek Našega doma v režiji Ivana Ovna zaigral njegovo satirično šalo Pogumni lovci, ki je zbudila mnogo zabave in smeha v dvorani. Igrali so sami mladi igralci in to kar izvrstno. Tri bahaške lovce, strastnega, hrabrega in spretnega, so prav junaško odigrali Janez Bel*č, Toni Kovač in Tone Draksler, študenta Jureta Peter Krajnik, po-strežnico Silvo pa Marta Malovrh. Vsi so se dobro postavili in želi pri občinstvu navdušeno priznanje. Postrežba pri večerji je bila odlična. Kmalu nisi slišal drugega kot ropot jedilnega pribora in pritišen pogovor, šele, ko je nastopil znani orkester Planika in zaigral strumno koračnico in za njo vabljivi valček, se je dvorana razgibala in se je pričel ples. Veselica se je zavlekla v prijet nem razpoloženju do poznih nočnih ur. Vsak teden ena PSALM Srečko Kosovel O Bog, usmili se moje praznote! Široko razstrtih sivih dni, teh široko upajočih oči — o Bog, usmili se moje samote! Razstri svoj plašč, razkošno tkan z zvezdami višnjevih letnih noči, ko speš mimo nas, in Tvoj plašč šumi kot sredi morja večnih sanj. O, stopi v ta stekleni čas! Kar je prozorno, naj potemni, vse, kar je blizu, naj se izgubi, iz višnjevih dalj naj spregovori kot v čisti sinjini Tvoj beli glas. Usmili se nas, usmili se nas! Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” PRED DVAJSETIMI LETI V „SVOBODNI SLOVENIJI 19. julija 1951. — št. 29. POROKA V MOSKVI Stalin je imel v svojem življenju malo prijateljev, skoraj bi lahko rekli — sodeč po tistem, kar so o tem poglavju napisali njegovi življenjepis« — da je raje pošiljal v smrt svoje prijatelje, kakor pa nasprotnike. .. Tako sta sedaj stara leta doživela približno v istem žaru slave in bogastva Stalin in Kaganovič: prvi je maršal in diktator, drugi pa gospodar industrije. Kaganovič je tudi najtežji milijonar v sedanji Rusiji. Stalin ima hčerko Svetlano, ki je prišla že na prag svojega 27. leta, Kaganovi pa sina Mihaela. In med obema družinama je vzklila ljubezen... Tako je bilo v fevdalnih časih in tako je 'tudi v dobi komunistične diktature. Poroka je bila v prvi polovici julija in je 'trajala 14 dni. Sijaj je bil tolikšen, da je presegel blesk in razkošje vladarskih porok v Per-zij in v Egiptu. Svetlana je imela poročno obleko, ki je stala pol milijona dolarjev in poročni stroški so presegali 1,200-000 dolarjev. Iz vseh ruskih pokrajin so prišla Stalinovi hčerki posebna darila; nobena vladarska princesa ni povzročila s svojo poroko tolikih stroškov državi, kakor je lahko storila hčerka komu nističnega diktatorja... SAN MARTIN Na sestanku Lige Žena Mati dne 16. julija za okroglo mizo „Kakšna je argentinska mladina?“, je bilo zelo živahno in zanimivo. Debate se je udeležilo veliko žena, odzvala so se zlasti dekleta, fant pa je bil samo eden. Zdi se nam potrebno, da se razna aktualna vprašanja rešujejo skupno z našo mladino, da pridemo do večjega razumevanja in povezave. Ker se debata ni končala, se bo nadaljevala na prihodnjem sestanku Lige žena Mati, ki bo 19. avgusta. Že danes vabimo k udeležbi vse sanmartinske žene, pa tudi dekleta, može in fante. Koncert Slovenskih mladenk Kje so tiste stezice —■ je pravi naslov koncertu, ki so ga priredile Slovenske mladenke v nedeljo, 18. julija, ob petih popoldne v veliki dvorani Slovenske hiše. Za ta koncert je vladalo veliko zanimanje že od prvega naznanila in ■slovensko občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, s presenetljivo veliko udeležbo mladine. Prvo presenečenje je dal že estetično urejen oder in nepričakovana oblika nastopa pevk. Luč na odru in v dvorani je ugasnila, v hipu pa je zagorela vsa luč na odru in pred nami je zažarel pušeljc mladih pevk z voditeljico go. Anko Gaser, vse v novi zelo okusni zborovski obleki rožne barve, segajoči skoraj do tal. Preprosto, a lepo urejen oder z oknom ob strani, okrašenim z rdečimi nageljni in zelenjem je bil kakor značilen simbol slovenskega deklištva. (Zamisel in delo gdč. Lučke Pavšer.) Občinstvo je prvi hip očarano osupnilo ob tem prizoru, a takoj nato se je sprožilo navdušeno odobravanje v pozdrav ljubkemu zboru. In ko je na rahel znak voditeljice zadonela prva pesem z odra smo z veseljem spoznali, da smo našo prelepo pes m posredovali mlademu rodu, ki nam jo zdaj spet obuja in vrača. Nit začetnega motiva se prepleta skozi vse pesmi sporeda in jih prek otožnih, domoljubnih, resnih, veselih, nagajivih in razigranih povezuje do končnega Domotožja (Šumi, š"m: go-d ze^ni... na tujih tleh). Spored je tako vsebinsko in čustveno zaokrožen v eno celoto in je nič ne motijo tri značilne pesmi nove domovine, ki so jo mladenke, vse že tu rojene, znale doživeti zapeti in nekako simbolizirajo našo usodo. Navdušenje občinstva je raslo od pesmi do pesmi. In povsem upravičeno, saj so pela dekleta tako ubrano in prisrčno, da smo se čudili presenetljivi zli-tosti mladih in zvočnih glasov. Imeli smo občutek, da ima voditeljica pred seboj živo glasbilo, podobno orglam, na katere rahločutno igra in ji na vsak gib zaželeno odgovarjajo čiste piščali mehkih dekliških glasilk. In pela so dekleta na pamet vse, celo najzahtevnejše pesmi brez kakega spodrsljaja. Če pomislimo na okolnost, da mlada dekleta v svojih letih — od i.6. do 22. let — vsa še ne morejo imeti razvitih glasov, pa je pesem kljub temu lepo zvenela, ‘e to gotovo zasluga sposobne voditeljice, ki je znala vzkladiti barvo in jačino glasov v čudovito harmonično celoto. K temu je pripomogel prav gotovo sistematičen glasovni študij. Izredno lep in močan je bil alt. Kakor za vsak uspeh, je tudi za uspeh tega koncerta b;lo treba mnogo žrtev in idealizma, ki ga pri starejših že tako pogrešamo. Oče ene od pevk mi je prinovpdoval, da precej teh deklet obiskuie vedemo šol« in imajo za pevske vaje čas le ob. sobotah. Zato so sedanje zimske počitnice izrabile za intenzivnejši pevski študij. Vsekakor morajo imeti siia'en spomin, da so se mo- gle —■ posebno še zahtevnejših pesmi — tako dobro naučiti. Mnogo pripomore k temu tudi ljubezen do petja. Po njihovem petju smo pa dognali še eno lepo lastnost, ki bi morala biti odlika vsakega zbora: velika medsebojna pove zanost. A niso nastopile samo mladenke. V drugem delu koncerta jim je pripeval v nekaj pesmih in jih z lepim baritonom podpiral tudi Janez Mežnar. Spoznali smo ga že pri nekaterih nastopih Slovenskih mladenk in tudi pri Gallusu je nastopal kot gost — solist. Tokrat pa nas je ta odlični pevec še bolj presenetil v pevski izurjenosti in glasovnem napredku. Posebnost tega koncerta pa so še D. šijančeve priredbe narodnih pesmi. Slišali smo jih kar sedem, in razen zadnje (Domotožje) so bile vse zdaj prvič izvajane. Odlikuje jih izredna barvitost in lepe variacije. Vsak poslušalec čuti, kako zna skladatelj svoje občutje po zboru preliti v njegovo srce. Zato bi želeli, da bi pri prihodnjih koncertih še mogli slišati kaj njdgovih prredb. Hvaležni smo mu za prelepe bisere, ki jih je vpletel v šopek tega koncertnega sporeda. Kot dobre solistke so pele: Ančka Tominc (sopran) — v duetu z Janezom Mežnarjem, Angelca Tominc (sopran) in Jožica Kopač (alt). Vse so bile odlične. Spored je obsegal v prvem delu tele pesmi: Ciril Pregelj — Kje so tiste stezice (koroška narodna), Emil Adamič, — Drežniška (goriška narodna), Emil Adamič — Uspavanka (M. Grošljeva), Matija Tomc — Sem še milina bva (nar. iz Roža), Rado Simoniti — Lepo moje ravno polje (narodna), Danilo Bučar — Naša Nada (Igo Gruden), Rado Simoniti — Ciganice, gde imate cigane? (narodna), M. G. Carillo — J. Sa— velli — Huainito (danza norteña), J. de Dios Filiberto — Clavel del aire (tango), Oskar Dev — Stoji hártele (go renjska narodna) R. Simoniti — J. Sa-velli — Lastovki (V. Orožen). — V drugem delu: Drago šijanec — Mrtvi ljubici pod okno (narodna), L. Buchardo — D. šijanec — Canción del carretero (G. Caraballo), D. Šijanec — Dekletova tožba po padlem fantu (narodna), Danilo Bučar — škrjanček poje (narodna), Emil Adamič — Da bi jaz znala (gorenjska narodna), R. Simoniti — čriček na vrtu (Dora Gruden), Matija Tomc — Pojdem u Rute (narodna iz Roža), E. Adamič — iD. Šijanec — Goreči ogenj (narodna), E. Adamič — D. šijanec — Čisto potrkan ples (gorenjska narodna), Drago šijanec — Domotožje —: razpoloženje v zvočnih barvah. Nastopali so: soprani: Kristina Go lob, Marica Medic, Angelca Tominc, Ani Medic, Ani Rode, Ančka Tominc. — Alti: Rožca Esih, Metka Gaser, Marija Kojiač, Helena Rode, Jožica Kopač, Martinka Potočnik, Rezka Starič. — Bariton: Janez Mežnar. Zadovoljnost poslušalcev je bila izredna. Vihar navdušenja se je jačal vedno bolj in zabučal zlast ob koncu prvega in še bolj drugega dela. Po 23 pesmih so bila dekleta gotovo že utrujena, a so morala na željo občinstva ponoviti še dve: Mrtvi ljubici pod okno in Domotožje. Voditeljica ga. Anka Gaser je prejela res zaslužen venec na geljev, 13 belih in dva rdeča; bele je razdelila med pevke, rdečega je dala baritonistu in zanjo je odstal le zadnji — rdeči. Navdušenje je bilo toliko, da se občinstvo kar ni moglo raziti in še dolgo po sklepu koncerta so mnogi ostali v dvorani in veži in čestitali voditeljici, pevkam in pevcu. Bilo je stiskanja rok, hvaležnih, objemov in poljubov, da še nikoli tega. Kdor ni mogel priti na koncert, mu je res lahko žal. Spored je bil za vse okuse, razvajene in nerazvajene, vsakemu je dal dovolj lepega užitka. Nekdo, ki se dobro razume v glasbi, je pripomnil, da se ne zavedamo, kak za klad imamo v svpji narodni pesmi in svoji mladini in da imamo dovolj lastnega narodnega bogastva že v sami pesmi, čemu nam je treba pospešene prilagoditve, kot hočejo nekateri. Pripomnil je še, da bi mogel ta dekliški zbor nastopiti tudi pred najbolj izbranim občinstvom. Slovenske mladenke so dosegle po njegov izjavi s tem koncertom zavidljiv triumf. Srečna slovenska skupina v Moronu in Castelarju, ki ima tako slovensko zavedna dekleta! Koncert je priredilo Društvo Slovenska pristava. Prepričan sem, da bo opeka, ki bo vzidana v pristavski Dom po zaslugi Slovenskih mladenk, po svoji vrednosti od vseh najbolj bliščeča. J-r NIXON IN M AOCETUNG SAD ORIENTALSKE POTRPEŽLJIVOSTI Severnoameriškemu predsedniku se je posrečilo v totalni tajnosti pripraviti si obisk v Pekingu. Pretekli teden je poslal v rdečo Kitajsko svojega zunanjepolitičnega svetovalca Kissingerja. Čuenlaj je Kissin-gerja „silno prijazno sprejel“ in „povabil Nixona v Peking na obisk“. Nixon je zadevno sporočilo tisku in javnosti bral iz pripravljenega teksta, da ne bi povedal kakšne besede preveč ali premalo. Istočasno je bilo tudi objavljeno, da ZDA ne bodo vzpostavile diplomatskih odnosov z rdečo Kitajsko pred Nixonovim obiskom v Pekingu, temveč šele po njem. Ta Nixonovo odločitev je presenetila ves svet, razen britanske vlade. Ta je bila namreč edina že prej obveščena o Nixonovi nameri. Francija je pozdravila Nixonovo odločitev, prav tako večina zahodnoevropskih držav. Tudi latinskoameriške vlade so pozitivno ocenile Nixonovo odločitev, ker da pomeni nov korak k utrjevanju miru. Zadovoljen je bil tudi Južni Vietnam, ker meni, da se bo sedaj vojna skrajšala. Ostro pa je v Washingtonu protestirala čangkajškova vlada in objavild, da ne bo spremenila svojega odklonilnega stališča do (Maocetungovega komunističnega režima, „naj pride kar hoče. Naš boj proti kitajskemu komunizmu bo bojevan do konca,“ pribija čangkajšek v svoji protestni noti. Moskva in z njo ves ostali satelitski tisk se je v prvem presenečenju zavil v molk. Satelitske partije so molčale, dokler ni spregovoril Kremelj, ko je že zdavnaj potem, ko je za Nixonovo odločitev vedel že ves svobodni svet, objavil kratko uradno poročilo agencije Tass, da bo Nixon obiskal Peking, brez slehernega komentarja. V ZDA so v prvem hipu z zadovoljstvom sprejeli Nixonovo odločitev, nato pa so začeli premišljevati posledice ter so se začeli deliti za in proti v obeh ameriških vodilnih strankah, republikanski in demokratski. Prav tako ise je razdelil kongres. Tisti del ameriških komunistov, ki ga vodi Moskva, molči, ameriški maoisti pa glasno propagirajo sporazumevanje med Washingtonom in Pekingom. Nemajhne zasluge za „odjugo“ med Pekingom in Washingtonom ima tudi največji ameriški dnevnik New York Times, odn. njegov poddirektor James Reston, ki se je tudi sam podal na Kitajsko s svojo ženo, da bo mogel potem propagirati ameriško-kitajsko sodelovanje. V' Pekingu je dobil vnetje slepiča ter ga je operiral neki kitajski zdravnice. Kitajci so se seveda diplomatsko ponorčevali iz Restona in njegovih naporov za ameriško-kitajsko zbližan je ter so Restona zapeljali v bolnišnico, ki jo imenujejo Anti-imperialističtna bolnišnica. Peking pričakuje od Nixonovega obiska velike dividende. Največja bo vsekakor ta, da bo dobil prostor v organizaciji ZN, dasi Washington še.ne ve, kako bi izpeljal zadevo tako, da bi mo- gla tudi Formoza ostati članica ZN. Peking namreč ne pristaja na „dve Kitajski“ v ZN. Kitajska bo imela tudi velike koristi s ponovnim svobodnim trgovanjem z ZDA, ker je Nixon'že skoro povsem osvobodil ameriško trgovino z rdečo ¿itajsko. Washington se je tudi potrudil, da je zagotovil Moskvi, da Nixonov obisk v Peking ni naperjen proti ZSSR in njenim satelitom. Ves ¡svetovni tisk našteva te in druge ugodnosti, ki jih bo imela Kitajska od Nixonovega obiska v Pekingu, ne ve pa povedati koristi, ki jih bodo imeli Amerikaner in svobodni svet od tega Nixonovega koraka. Edina trditev, ki jo ameriške agencije ponavljajo enoglasno je ta, da bo s tem „zagotovljen konec vietnamske vojne in mir“. Mnogi trezni opazovalci pa vedo pripomniti, da se je spet ponovilo, da je ameriška vlada izgubila hladnokrvnost in podlegla orientalski potrpežljivosti. Dasi je Kitajska tista, ki potrebuje za svoj razvoj normalne odnose s svobodnim svetom, so ZDA in ostali svobodni svet tisti, ki hodijo v Peking. Maocetung se iz Pekinga ne premakne, saj itak vsi drugi prihajajo k njemu. Nova arabska federativa država šest državic ob perzijskem zalivu šest arabskih kraljestev v perzijskem zalivu se je minulo nedeljo dogovorilo, da se povežejo v federacijo. Zadevna posvetovanja so trajala več kot tri leta. Leta 1968 je bila namreč Anglija objavila, da bo konec letošnie-ga leta umaknila vse svoje vojaške oddelke iz perzijskega zaliva. Arabska kraljestva, ki jim vladajo šejki in ki iso se povezali v federacijo, so: Abu Dhabi, Dubai, Sarjah, Al Quwain in Fujairah. Ko je Anglija sklenila, da bo letos umaknila svoje vojaške oddelke iz perzijskega zaliva, je upala, da se ji bo posrečilo ustvariti federacijo iz devé-tih arabskih državic okoli tega zaliva. Toda državica Bahrein, ki ima sama več prebivalstva, kakor vseh šest ostalih arabskih državic skupaj, je zahtevala v federaciji proporcionalno zastopstvo. Ostale državice so tej zahtevi nasprotovale ter sta tako Bahrein in sosednji Qatar ostala izven zgoraj omenjene šestčlanske federacije. Menijo, da bosta konec letošnjega leta proglasila samostojnost. Iz nove federacije so že odšle posebne delegacije v arabske države in v Zahodno Evropo, vključno v sosednjo Parzijo in v Anglijo, da bodo vsem razložile namen federacije in dobile mednarodno zaslombo. V Perzijskem zalivu morajo še rešiti vprašanje perzijske zahteve nad tremi otoki v ožini Hormuz od vhodu v zaliv. ' 1 T Mednarodni teden Tz italijansko-sovjetskih razgovorov, ki jih je za Italijo vodil zunanji minister Aldo Moro in za ZSSR Gromiko, je izšlo kratko skupno poročilo, v katerem obe državi „zatrjujeta skupen interes za redukcij o\ vojaških sil in oboroževanja v Evropi“. Moro je bil teden dni v Moskvi. V Stockholmu je sodišče. obsodilo pet ustaških teroristov, ki so bili soudeleženi pri umoru Titovega veleposlanika na švedskem, na zaporne kazni od dveh let naprej do dosmrtne ječe. V pogorju Tasady na filipinskem otoku Minda so odkrili doslej neznano maloštevilno človeško pleme, ki živi, kakor so živeli naši predniki v kameni dobi. Medtem ko je maroški kralj Hassan II. krvavo zadušil levičarski upor proti njemu, in prekinil diplomatske odnose z Libijo, ki je podpirala upornike, je jordanski kralj Husein odpovedal dosedanjo pogodbo z palestinskimi gverilci, po kateri so ti imeli zatočišče v Jordaniji za 'svoje akcije proti Izraelu. Jordanska vlada je objavila, da je palestinska osvobodilna vojska komunistična organizacija in da „ji gre v prvi vrsti za komunizacijo Palestine, ne za njeno osvoboditev“. Izrael je dal Amerikancem na razpolago letalska oporišča za polete znanih ameriških vohunskih letal U-2 nad Sredozemlje. V čilski provinci Valpara.iso, ki jo ie minuli teden močno prizadel potres, je na nedeljskih volitvah zmagal ono-eicionalni kandidat dr. Oscar Martin nad Allendejevim kandidatom Del Can-tom. Volili so poslanca za čilski kongres na izpraznjeno mesto umrlega krščanskega demokrata Graciela La-coste. ■í> „Ko slama sili blodnja na višino, kdor hoče biser, mora v globočino." 176 Angleški pesnik Dryden (1631—1700) Iz življenja In dogajanja v Argentini PEŠPOT ŠE NEZNAMO KAM Ko so v torek 20. julija zjutraj slabo informirani Buenosairešeani opravljali na delo, ¡so presenečeni in z nejevoljno ugotovili, da so bile govorice o stavki avtotransporta resnično. Oni pa, ki so brali ponedeljske večemike, ali poslušali zadnja radijska poročila, so se udali v usodo, ter se peš podali do bližnjih ali daljnih podzemskih prog ali vlakov, da so lahko dospeli na svoja delovna mesta. Drugi pa iso se z vzdihom vsedli v kak taksi, ter (z še večjim vzdihom) plačali precej podra-ženo vožjo. Ves problem je nastal zaradi tega, ker vlada noče dovoliti povi-šice, ki jo privatni transportisti zahtevajo. Vsekakor pa opazovalci menijo, da bo vlada končno v precejšnji meri ugodila zahtevam transportistov. Zakaj torej odlašanje in povzročitev stavke? Gornji je le eden izmed Številnih primerov nejasnosti, v kateri se dandanes nahaja življenje in dogajanje v Argentini. Nihče, niti najbolj izvedeni onazovalci, si ne upajo prerokovati smeri, po kateri bo steklo bodoče argentinsko življenje, najsibodi na socialnem, političnem ali gospodarskem polju. V politiki ima vlada namen pripeljati do volilne zveze radikalov in pe-ronistov ter nekaterih manjših strank. A ta zveza je precej problematična. Tako eni kot drugi stavljajo pogoje, ki jim vlada takoj ne more ugoditi. Ne pero-nisti, niti ljudski radikali pa ne bi bili Za in proti S ET-a HEATH IN WILSON V PARLAMENTU V Angliji se bije velika bitka za britansko javno mnenje v zvezi z vprašanjem včlanjenja Anglije v Skupni evropski trg. 'Predsednik konzervativne vlade Edward Heath, ki je dosegel, da bo Anglija od leta 1973 članica SET-a, je pred nekaj dnevi imel tiskovno konferenco, posvečeno temu problemu. Na konferenci je objavil, da mu končna odločitev opozicionalne laburistične stranke ni znana, da pa je treba smatrati za zelo resno zadevo možnost, da bi laburistična vlada pozneje pogodbo o včlanjenju Anglije odpovedala.“ Na konferenci je Heath primerjal včlanjenje Anglije v SET in is tem končno povezavo vse Zahodne Evrope v celoto z evropsko povezavo pred 1200 leti pod cesarjem Karlom Velikim. Medtem pa opozicionalni volja laburistične stranke Wilson pripravlja, svojo izjavo o včlanjenju Anglije v SET, ki jo namerava dati v javnost 28. julija t. 1. Wilsonovo zadržanje do včlanjenja Anglije v SET ni znano, vendar opazovalci sklepaju, da bo storil vse, da se Anglija ne bi povezala z Zahodno Evropo. Ko je bil ¡sam na vladi, pa je Wilson storil vse, da bi Angliji priboril članstvo v SET-u. V svojem govoru na enodnevnem zborovanju laburistične stranke je Wilson obsodil sklepe Heathove pogodbe s SET-om ter je Heatha obtožil, da „skuša usmeriti angleški narod v panično in histerično odločitev za SET.“ Wilson je nadalje izjavil, da bo pod sedanjimi pogoji za včlanjenje angleško gospodarstvo močno prizadeto, da niso zavarovani interesi proizajalcev sladkorja v Commonwealthu, da so ogroženi interesi mlečne industrije v Novi Zelandiji, da bodo cene živilom v Angliji poskočile in da britanska vlada ne bo več mogla kontrolirati bega kapitala iz države. Britanski parlament je včeraj začel štiridnevno debato o vprašanju SET-a ter sta bila kot prva govornika na programu Heath in Wilson. Svojo končno odločitev bo britanski parlament izreke’ šele 28. oktobra t. 1. Koroški plebiscit Pod tem naslovom je izdala Slovenska Matica v Ljubljani obširno knjigo, ki obsega 562 strani s številnimi ilustracijami in geografskimi kartami. Je to nedvomno doslej najbolj znanstvena knjiga ob problematiki Koroškega plebiscita in je izraz objektivnosti tako urednikov kakor tudi piscev. To dokazuje tudi dejstvo, da so pisci uporabljali vse dosegljive vire, med njimi tudi Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1956, v katerem je v razpravi „Poglavje iz tragedije Koroških Slovencev“ dr. Alojzij Kuhar prvič objavil do tedaj tajne dokumente Milesove razmejitvene komisije. V zborniku „Koroški plebiscit“ je zbranih enajst znanstvenih razprav, ki jih na koncu dopolnjuje še pregled tiskanih virov in literature o koroškem plebiscitnem obdobju. Knjigo so uredili Janko Pleterski, Lojze Ude in Tone Zorn. Vsem razpravam je skupen kritični odnos do dogajanja, ki je pred pol stoletja prizadelo koroški del slovenskega narodnostnega ozemlja. Posamezni avtorii pa osvetljujejo to dogajanje iz etničnih, družbenih, vojaških, pravnih, zgodovinskih in kulturnih vidikov. Vsaka razprava ima na koncu še vsebinski povzetek v angleščini in nemščini. Avtorji posameznih razprav so ugledni slo- venski znanstveni delavci in zgodovinarji. Zanimiva pa je ugotovitev urednikov v uvodu v zbornik, da pisci razprav niso mogli uporabljati dokumentov, ki se nahajajo v arhivu koroškega deželnega odbora v Celovcu. Sodelavec zbornika je prosil za možnost vpogleda v akte koroških deželnih dejavnikov do 10. oktobra 1920, pa je dobil odklonilen odgovor s pripombo, da bodo tudi po preteku 50 letne zapore veljale za uporabo bistvene in neobičajne omejitve. Pri takem stališču odgovornih čuvarjev arhiva deželnega odbora v Celovcu je upravičena domneva, da so v arhivu nedvomno dokumenti, M niso v čast avstrijskim Nemcem. FRAN ZWITER je prispeval študijo „Etnične in družbene osnove koroškega vprašanja“; v njej obravnava etnične osnove koroškega vprašanja, osvetljuje naseljevanje Koroške in germanizacijo slovenskega življa skozi stoletja ter zavrača „teorijo“ o Vindišarjih, ki naj bi ne bili Slovenci, temveč samo poseben „poganjek“ koroškega prebivalstva. Pri tem raziskuje zgodovinski razvoj pomena besede „Windische“, „windisch“ in ugotavlja, da so alpski Nemci že od srednjega veka naprej označevali s to besedo slovenske sosede in njihov jezik. JANKO PLETERSKI ima v zborniku tri študije: „Slovenska Koroška pred prvo svetovno vojno“, „Koroški Slovenci med prvo svetovno vojno“ in „O prvinah in o značaju plebiscitne odločitve“. V prvi razčlenjuje avtor politične razmere na Koroškem od leta 1848 pa do začetka nrvp svetovne vojne, v drugi pa položaj Koroških Slovencev med leti 1914—1918 („Od zatrtja do obnove javnega slovenskega političnega delovanja“; Politika nemško-avstrijskih strank in Slovenci na Koroškem od začetka vojne do 24. januarja 1918; Korošlri (Slovenci v načrtih dunajske vlade in dvora; Od prodora v javno politično življenje do razpada monarhije; Koroška socialna demokracija in slovensko vprašanje do konference 10- novembra 1918). LOJZE UDE daje v svoji študiji „Vojaški boji na Koroškem v letu 1918/19“ zelo nadroben pregled vojaških bojev z analizo takratnih družbenih in političnih razmer v Avstro-Ogrski in v novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. TONE' ZORN objavlja v knjigi „Prispevek k vprašanju jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A“, potem študijo „Koroški Slovenci v letih 1920—1930“ in na koncu še pregled tiskanih virov in literature o koroškem plebiscitnem obdobju. BOGO Grafenauer osvetljuje v študiji „Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919“ tiste faktorje, ki so na mirovnih pogajanjih v Parizu odločilno vplivali na plebiscitne dogodke in na usodo koroških Slovencev do današnjih dni. IVAN TOMŠIČ je prispeval študijo „Problemi sodobnega meddržavnega plebiscita in koroški plebiscit leta 1920.“ Zamisel in izvedba meddržavnega plebiscita. Kako je treba urediti in iz vesti sodobni meddržavni plebiscit. Kritične pripombe k temeljnim pravnim predpisom in koroškemu plebiscitu, 49. in 50. člen sanžermenske mirovne pogodbe. Kritične pripombe k drugim pravnim predpisom o koroškem plebiscitu. DRAGO DRUšKOVIč pa študijo „Različnost dveh pisateljskih sporočil“, v kateri s primerjalno literarno metodo analizira dva romana, ki osnovno obravnavata politične in vojaške boje na Koroškem: Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca „Jamnico“ in roman avstrijskega pisatelja Josefa Friedricha Per-koniga „Patrioti“; oba pisatelja sta bila rojena na ¡Koroškem in oba sta živela v obdobju med 1890 in 1960. Povzetke razprav je v angleščino prevedla Meta Grosman, v nemščino pa Doris Debenjak. Knjižna oprema: Hila-rij Frančeškin. pripravljeni v svojo zvezo sprejeti sektorjev razvojne tendence (desarrollis-tov), katerim načeluje bivši predsednik Frondizi. Po drugi strani pa se je raz-vedlo, da se je pred kratkim dr. Frondizi sestal s tremi vrhovnimi poveljniki, ki danes tvorijo argentinsko izvršno oblast. Znana je Frondizijeva teza, da je treba Revolucijo poglobiti, ne pa sklicati volitev. Enakega mnenja je tudi Ukrist dr. Alende, bivši buenosaireški guverner (katerega časnikarji imenujejo tudi strah monopolov, ker jih vneto razkrinkava). To je gotovo vzrok, da je med nekdanjim prijateljima (Frondizi-jem in Alendejem), ter poznejšima nasprotnikoma prišlo do ponovnega zbli-ženja, ki lahko rodi drugo močno strujo v argentinski politiki. Seveda ne smemo pozabiti na „Narodno argentinsko združenje“, ki zbira v svoji sredi večino levičarskih strank in teženj. Medtem pa vlado 'skrbi zlasti gospodarski položaj. Treba bi bilo refinancirati zunanji dolg, ki trenutno dosega višino pet tisoč milijonov dolarjev. 20% tega dolga mora biti plačanega pred decembrom letošnjega leta. Težak gospodarski in napeti politični položaj zahteva krepkih in jasnih odločitev. Trenutno jih narod še čaka. „To kar nam ostaja. . .4 Mladina o Titovini Glasilo beograjskih akademikov „Študent“ v svoji številki 10-71 prinaša pod zgornjim naslovom članek, ki nazorno prikazuje razmere v komunis/ tični Jugoslaviji: „¡Živimo v času, ko se mnoge iluzije in miti podirajo. S tistega, kar v resnici ni nikdar bilo, so potegnili še zadnjo ideološko kopreno. Pred nami se je pokazala golota vešče prikrivane nerevolucionamosti in brezumja, ki to državo že leta vodita iz krize v krizo: gospodarsko, politično, moralno, duhov-. V letih 1970-71 je kriza dosegla vrhunec in postaja vedno bolj jasno, da je ni več mogoče skrivati. Ker so spoznali, da bodo' kmalu popolnoma razgaljeni, so oblastnki te države s pomočjo nekega zakonitega in v mnogem napihnjenega nacionalizma z nacionalistično politiko storili vse, da ostanejo na oblasti, generacijam, ki prihajajo pa, da vzamejo sleherni življenjski in duhovni prostor. Natrpani smo v rezervate, v zabite in tesne ograjene prostore, naložili so nam probleme, ki niso naši problemi. Vsiljujejo nam politiko brez morale in idealov. Z vsemi, ki proti takemu redu dvigajo svoj glas, obračunavajo. Tega se moramo zavedati, toda ne smemo klecniti in če že ne moremo bistveno in dejansko vplivati na družbo, če že ne moremo tega ali onega spremeniti, potem vsaj v 'svojih glavah ohranimo možnost novfe, velike revolucionarne obnove. širša demokratizacija in enakopravnost — 'to je edina prava alternativa v tej državi, toda ta danes ne izgleda stvarna. Tega se moramo zavedati, pa jo moramo nekega dne ustvariti. Tisti, ki ne mislijo tako, a imajo možnost, da na razmere v državi bistveno vplivajo, pa naj vsled 'svoje današnje moči ne bodo posebno brezbrižni in sigurni, pač pa naj jih bo strah svoje bodočnosti, ker tudi mrtvim ne bo prizaneseno“. Članek je podpisal akademik M. D. Vučelič. Drag avto Ameriški dnevnik Pittsburgh Press je nedavno objavil, da je jugoslovanski komunistični diktator Tito kupil najmodernejši avto model Mercedes 600, ki ga je stal 60.000 dolarjev. Avto je dolg 6 metrov, motor ima 300 konjskih isil. V Sarajevu pa je Tito govoril o delavcih in upokojencih, ki dobivajo po 70 do 80 tisoč starih dinarjev mesečno, „pa ne kritizirajo režima, kritizirajo pa ga tisti, ki dobivajo celo 350.000 dinarjev pokojnine in imajo avtomobile“. BUENOS AIKüö AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 29 ESLOVENIA LIBRE 22. julija 1971 Pomen emigracije Vajeni smo gledati na vprašanje imigracije iz našega stališča — naseljencev. Malokdaj pa nam pride na misel, da je za vse ameriške države imigracija 'star pojav, ki ima svoj pomen ne le danes, marveč skozi vso gospodarsko zgodovino ¡teh dežel. Kratek pregled na argentinsko preteklost nam to le potrdi. Prvih petdeset let argentinske politične samostojnosti je potekalo v znamenju krvavih bojev in revolucionarnih trenj, ki niso dopuščala, da bi se izoblikoval na ozemlju mlade republike določen gospodarski model- Dotok naseljencev je v tej dobi majhen in gospodarsko življenje omejeno. Vendar po letih nemira se končno le ustali ekonomsko politični položaj in za deželo se prične doba hitrega razvoja, ki traja skoraj novih petdeset let. Argentina postaja integrirana agrarna dežela, a to le na področju „vlažne pampe“ s središčem v Buenos Airesu. Tzven tega območja ne seže blagostanje in državna dejavnost je zunaj omenjenega krega omejena. Poljedelski interesi in mednarodna trgovina glavnega mesta so silnice, ki usmerjajo v tej dobi ves državni aparat. Znaten del dežele je še nenaseljena divjina, deloma v rokah indijanskih plemen, ki pa niso ovira za raz-cvit gospodarstva v rodovitni pampi. Ta zlata doba gospodarskega razvoja pa ne bi bila mogoča niti v omenjenih ozkih mejah brez delovne sile naseljencev. predsedniki republike te dobe posvečajo posebno pozornost dotoku imigrantov, ki so pomembni ne le za gospodarsko rast dežele marveč celo za varnost države. Mitre je jasno povedal v svojem govoru ob pričetku zasedanja kongresa leta 1864, da je glavni uspeh republike v tem, da je dosegi^ reden dotok naseljencev, ki presega po količini imigracijo vseh drugih južnoameriških držav skupaj in ki presega celo število priseljencev v Združene države Severne Amerike prvih petdeset let po osamosvojitvi. Pri tem pa ne misli Mitre na kake romantične zanešenjake, marveč na tisoče delavcev, ki s svojo žilavo voljo in trdim delom na polju ustvarjajo sebi in mladi državi blagostanje. Malo je zanimalo tedaj, če govori del province Entre Ríos nemško, če se ustanavljajo v Santa Fé švicarska naselja, če je jug buenosmreške province ohranjal galsko tradiciio in jezik, kajti jasno je bilo, da je mogoče graditi državo le z delom. Celo „lastavičja“ imigracija, ki je prihajala kasneje iz Evrope le na sezonsko delo, predstavlja po besedah predsednika Avellanede velik doprinos k razvoju gospodarstva v deželi. Brez dvoma so se nekateri politiki zavedali že v devetnajstem 'stoletju, da delaven človek us+vari več dobrin, kot jih sam s svojo družino porabi in da je zato za kapita-lÍ7aciio dežele imigracija brezpogojno potrebna. Če danes beremo, da je v Mitrovi predsedniški dobi (1862—1868) prispelo v deželo od 6000—10.000 naseljencev letno, se nam utegne zdeti to bore malo, pa so bili kjub temu ti tisoči pomembna razvojna 'sila tedanjega gospodarstva. V naslednjih letih pa se pritok naseljencev neprestano veča. V dobi Avellanede, Roque, Juárez Celmana in Pellegrinija se vseli v deželo približno 2 milijona ljudi, medtem ko se jih zaradi rumene mrzlice in paraguaiske voine izseli skoraj en milijon. Lahko računami torej, da je proti koncu stoletja čisti prirastek naseljencev okroglo en milijon oseh v desetih letih. Ti ljudje ne pred-stavliajo ne le pomembno delavno silo, marveč tudi notranji trg, ki ga po-trebuie vsaka dežela, če hoče preit' po-lagóma iz poljedelskega v vsaj de'oma industrijsko gospodarstvo. Potreba po celinskem trgu pa je bi1 a še oosebno kričexa zaradi skoraj popol-nea-n uničenja Paraguaya ki ra ie nri-bPžno v isti dobi povzročila tako imenovana vojna „trojne aliance“. Naselitev obzirnega ozem'ia repubhke ie b;ls in je še danes ena izmed osnovnih zahtev 5>vrvf¡nitÍTiekpo.a gospodarstva. posebno še o*P'av 'e general Roca vključil v gospodarsko strukturo dežele skorai popol-nomo rienaseliene južne province. Vzdr- O UVOZU ZAMEJSKEGA TISKA ZUNAJ SLOVENIJE JE TISOČEM NA RAZPOLAGO Ljubljansko „Delo“ je 24. junija pod zgornjim naslovom objavilo članek, ki ga ponatiskujemo: „Na 21. seji prosvetnokultumega zbora Skupščine SiR Slovenije 1. junija 1971 je poslanec Marjan Tavčar zastavil vprašanje v zvezi s slovenskim zamejskim tiskom: Kaj bi bilo v zvezi s toliko deklariranim enotnm slovenskm kulturnim prostorom potrebno storiti, da bi dosegli neovirano razširjanje slovenske publicistike, ki jo izdajajo slovenski zamejci? Na že treh dosedanjih tradicionalnih srečanjih urednikov sedmih primorskih revij Obale iz Kopra, Srečanj iz Nove Gorice, Idrijskih razgledov in Kapelj iz Idrije, Mosta, Zaliva in Mladike iz Trsta je bila namreč izražena želja in zahteva, da bi omogočili omenjenim trem tržaškim slovenskim revijam brez administrativnih zapletov prihajati na trg v matično Slovenijo. Kje je vzrok, da temu ni tako ? Ali morda ozkost naših kriterijev pri ocenjevanju skladnosti uredniškega koncepta teh revij z našimi zahtevami ali morebiti neustreznost sedanjega zveznega zakona o tisku, ki predpisuje razmeroma enostaven uvoz tujejezične literature v našo državo, več administrativnih ovir pa postavlja domačemu tisku? Kaj bi bilo treba storiti, da bi naprednejši ali vsaj v osnovi lojalen slovenski tisk v zamejstvu neovirano prehajal mejo, ki je, kot smo že rekli, v tem pogledu ne bi smelo biti zaradi enotnega slovenskega kulturnega prostora. V odgovoru na to poslansko vprašanje — na zadnji seji- zbora ga je podal pomočnik sekretaria izvršnega sveta za informacije Ciril šter -— pa je mdd drugim rečeno naslednje: 'Po veljavnih predpisih, ise uvaža tuji tisk prek pooblaščenih podjetij, kar velja tudi za slovenske publikacije tiskane v zamejstvu. Za uvoz revij, ki jih navaja poslanec Tavčar, ni formalno pravnih ovir, če im'a uvoznik za to potrebno dovoljenje. Po podatkih, ki jih ima na voljo sekretariat za informacije, uvažata omenjene tri revije naslednji registrirani podjetji, ki si za uvoz in razširjenje pridobili predpisano dovoljenje. Primorski tisk, ki uvaža po en izvod od navedenih revij, ter Cankarjeva založba., ki uvaža po štiri izvode revij Zaliv in Mladika ter šest izvo dov revije Most. Pri Državni založbi Slovenije je pred časom nekaj ustanov naročilo omenjene revije, vendar uvoz še ni stekel, ker založba čaka na dovoljenje za uvoz in razpečavanje, pa katerega je zaprosila v skladu z zakonom o tisku. Po teh podatkih se uvozniki odločajo za uvoz navedenih revij le po neposrednem naročilu interesentov, ne pa tudi za razširjnje v prosti prodaji. Seveda število izvodov, ki prihaja s Tržaškega preko knjigo tržne mreže v Sloveniji, ni veliko. Izboljšanje bi dosegli z dogovorom med našimi založniškimi podjetji, ki imajo ustrezno zunanjetrgovinsko registracijo in uredništvi teh revij — na poslovni podlagi. „Naprednost in lojalnost“ posamezne revije, kakor to navaja poslanec v svojem vprašanju, ni pravno veljavni kriterij za pridobivanje dovoljenja za uvoz, saj daje zvezni zakon o tisku v svojem 52. in 72. členu ustrezno pravno varstvo pred prinašanjem zamejskih publikacij s sovražno propagandno ali kaznivo vsebino. Seveda pa nas dosedanja praksa pri uvozu slovenskega tiska iz zamejstva — kot jo pogojuje zvezni zakon o tisku iz 1960 leta — navaja na razmišljanje o ustreznosti oziroma umestnosti zakonskih določil, ki vplivaio na kroženje slovenske publicistike iz zamejstva. Pri pripravah za oblikovanje novih zveznih predpisov o uvozu tujega tiska, ki naj bi v smislu ustavnih prememb nadomestili sedanji zakon, bi bilo vsekakor potrebno upoštevati pripombe, ki jih navaia vprašanje poslanca Tavčarja. Sekretariat za informacije . v izvršnem svetu je zveznemu sekretariatu za informacije že leta 1968 poslal smiselno enake predloge za spremembe, ki jih bomo uveljavili tudi v pripravah novega predpisa.“ V slovenskem komunističnem parlamentu v Linbliani se poslanci izgubljajo v govoričenju o „veljavnosti“ in .,neveljavnosti prednisov o uvažanju tujeea tiska“, o „naprednosti in lojalnosti“ posameznim revij in časopisov pa istočasno ugotavljajo, da tuji tisk z večjo lahkoto prihaia in kroži po Sloveniji in ostali jugoslovanski komunistični državi, kakor slovenski. Zakon o tisku, po katerem naj bi vladala v komunistnni -Sloveniji in Jugoslaviji svoboda tiska, to svobodo omeiuje z določilom, po katerem je mogoče n. pr. slovenski zameiski tisk uvažati „le po neposrelnem naročilu interesentov“. To pomeni, da more n. or. Liubliančan naročiti slovenski zamejski tisk samo preko od partije dovoljene io Chile y Europa Oriental Hace poco el ministro de relaciones exteriores de Chile, Clodomiro Al-meyda, realizó un‘a gira, que duró un mes, por los países de Europa Oriental. ¡Según su declaración el viaje tenía un doble propósito: político y ¡técnico. En lo político se desprende la intención del gobierno socialista de Salvador Allende, de estrechar los vínculos con los regímenes totalitarios comunistas de Europa Oriental. En cuanto al aspecto técnico, este consistió simplemente en la búsqueda de una ayuda! económica para acelerar el desarrollo de la economía chilena. Es evidente que las cifras de está ayuda no corresponden a las necesidades del gobierno de Salvador Allende. Ocho países visitados proporcionarán a Chile un total de 96 millones de dólares. La mayor parte de esta ¡suma corresponde lógicamente a la Unión Soviética. Pero está condicionada a compromisos políticos. Uno de ellos: la odhesión, al menos a título de observador, al COMECON. Así está Chile cada vez más ligado, política y económicamente, al bloque comunista. Una relación que puede ser fatal para la amenazada democracia chilena. Čile in Vzhodna Evropa Pred kratkim je čilski zunanji minister Clodomiro Almeyda odšel na enomesečno potovanje po državah Vzhodne Evrope. Kakor je dejal sam, je imelo potovanje dvojen namen: političen in tehničen. Političen je precej jasen: socialistična vlada Allendeja se hoče bolj povezati s totalitarnimi komunističnimi režimi v Vzhodni Evropi. Tehničen namen pa je bil predvsem ta, da je Allende skušal dobiti ekonomsko pomoč za pospešenje razvoja čilske ekonomije. Jasno pa je, da številčno ‘a pomoč še zdaleka ne odgovarja potrebam vlade. Osem držav, ki jih je obiskal, je ponudilo Čilu skupaj 96 milijonov dolarjev. Večino tega je logično dala Sovjetska zveza. Toda ta je vezan na plitične pogoje: eden od njih je pristop čile v COMECON, vsaj kot opazovalci. Tako se čile veže tako politično kot ekonomsko dalje bolj na komunistični blok. Vez, ki lahko postane usodna čilski demokraciji. založbe, ki sta v tem primeru Primorski tisk in Cankarjeva založba. Sikozi ti založbi potem partijska policija z lahkoto ugotavlja in kontrolira, kateri državljani socialistične Jugoslavije dobivajo zamejske publikacije, katerih nekatere spadajo pod 52. in 72. člen zveznega zakona o tisku, ki govorita o „pravnem varstvu pred prinašanjem zamejskih publikacij s sovražno propagandno ali kaznivo vsebino“. Slovenski in sploh jugoslovanski komunisti postajajo smešni v svojem strahu pred slovenskim zamejskim tiskom. ževanje infrastrukture, ki jo modema država potrebuje za razvoj, je še vedno zaradi te nenaseljene razsežnosti komaj zmogljiva teža, ki leži na gospodarstvu vse dežele. Podnase^enost kliče istočasno po novih družinah, in po novih uspešnih gospodarskih podjetjih, ki bodo sposobna večati skupni pridelek, če se je ‘ta potreba čutila že ob prelomu stoletja, pa je postala še očitnejša v zadnjih štiridesetih letih, ko je poljedelsko gospodarstvo že prenehalo rasti z ritmom, ki so ga poznala prejšnja desetletja. Nastopil naj bi čas industrializacije, vendar celo izredne razmere, ki sta jih povzročili prva in druga svetovna vojna ne bi mogle za stalno poživiti domače industrije, če ne bi bilo rokodelske imJ gracije v začetku dvajsetega stoletja. Ta ie bila in je še danes izhodiščna točka modeme argentinske industrije, ki je omogočila razširjenje gospodarskega napredka izven območja Pampe po vseh provincah republike. Tudi zadnji veliki dotok naseljencev po drugi svetovni vojni, med katerimi smo bili tudi slovenski begunci, je pomenil za gospodarstvo dežele dobrodošlo pomoč. Po koncu vojne se je namreč ponovno pričela prebujati konkurenca zunanje industrije in nova spec'alizi-rana delavna sila je v veliki meri pripomogla k dvigu domačega industrijskega standarta, obenem ko je povečala notranji trg, brez katerega mlada industrija ne more. obstati. Na desettisoče Slovencev se nahaja na delu v zahodnoevropskih državah in tam dobivajo v roke in berejo vse vrste svoboden tisk; ne samo slovenski zamejski tisk, temveč tudi tisk slovenske poli žične emigracije. Na tisoče 'Slovencev dnevno prehaja slovensko-italijansko mejo in se v Trstu prosto seznanjajo s slovenskim zamejskim tiskom slovenske politične emigracije, še tako trdovratna policijska kontrola, tudi izven meja komunistične Slovenije, nima možnosti kontrolirati vsega in vsakogar. Zveza komunistov je odpovedala tudi glede mladine če gUdamo danes gospodarsko sliko dežele vidimo na niei med pomembnimi sledovi raznih imigracij tudi jasne sledove in sadove našega lastnega dela, ki pričajo, da si nismo služilili le lastnega kruha, marveč da smo pomagali ustvarjati blagostanie vsem, ki z nami dele gostoljubno argentinsko streho. Z veseljem in ponosom smemo gledati na svoje delo, ki — zvesto slovenski tradiciji —dorolnjuje napoore tistih, ki so se tod naselili pred nami. Slovenska podjetja doprinašajo svoj delež argentinskemu gospodarstvu, slovenski talenti oplajajo domačo znanost in prejemajo iz nje pobude za lastno delo. Prejemamo, oblikujemo in dajemo, ker vemo, da imamo v sebi dovolj vrednot, ki zahtevajo, da jih ohranjamo in množimo, a ne le zase marveč tudi v korist ljudem in narodu med katerim po božji volji živimo. Biti in os+ati moramo realisti. Ne z besedami, marveč s poštenim delom za lastne družine, za skupnost, soustvar-iamo g"snodarslvo de-ele, ki n"s je nekoč gostoliubno sprejela. Zanikanje svo- io la- tne gnspndarske/ in kult^ive osebnosti ne bi bil znak življenja marveč smrti in nrav zafo ne mogel bi1 i nikomer v korist, pomoč ali zgled. Le ž'v-lienb lahvo nosreduie življenje! Naša '"-tna o-ospodarska in duhovna rast brez dvoma pomaga k rasti in napredku vse dežele in je za+o gotovo najbolj oLinlii način kako pokazati hvaležnost Argentini obenem ko izpolnjujemo svojo dolžnost. -žar 7. julija je predsednik Tito obiskal Celje, kjer je v razgovoru povedal več zanimivih misli, ki razkrivajo sedanji delikatni notranji položaj, v katerem se Jugoslavija nahaja. Tako je Tito dejal, da ga najbolj prizadene, ko je priča razpihovanju nacionalnega sovraštva. Preveč se tudi kritizira, kar pride potem prav sovražnikom socialističnega sistema. Vznemirja ga ugotovitev, da je na eni strani precej neupravičenega bogatenja, medtem ko drugi zelo težko žive. Veliko delavcev je v tujini, šli so tja, ker doma niso bili dovolj nagrajeni. Vse to se sedaj maščuje. Zveza komunistov je odpovedala tudi glede mladino Ni se ji znala posvetiti. Posledice utegnejo biti hude. Jugoslovanske zadolžitve v tujini so dvakrat večje od jugoslovanskega izvoza. Še vedno se vsevprek uvaža. Dolgo se tega ne bo dalo vzdržati. V tujini se danes govori in piše, da je Jugoslavija pred razsulom. Celo ta ko pišejo časopisi, da dokler živi T'!o bo še nekako šlo, potem ho pa vse razpadlo. Tito na to odgovarja: „Presneto klavrno bi bilo vse skupaj, če bi vse zaviselo od enega samega človeka/' Tito je pograjal ¡tudi tisk, radio hi televizijo. Vsa ta sredstva javnega ob-veščanja posvečajo veliko večjo pozornost temu, kar je slabega v družbi kot .temu, kar je dobrega. Proti temu negativnemu pretiravanju je odiočeu najostreje nastopiti. Če kdo iz Zveze komu-stov s tem ne soglaša, naj izstopi, ker bo drugače Zveza izgubila vse zaupanje ljudi. Revija „Dan“ SLOVENSKA KP POSEGA ČEZ MEJO MED SLOVENCE V ITALIJI V Trstu je zadnje dni junija izšla prva številka nove slovenske mesečne revije „Dan“, ki naj postane, kakor pravi uvodna beseda uredništva, „čtivo slovenske družine“. Revija pravi da hoče postati „dopolnilo vseh obstoječih slovenskih publikacij v zamejstvu m matični domovini“ in kot taka namerava „poiseči na vsa področja življenja, od gospodarstva, kulture in politike do specifičnih vprašanj slovenske manjšine“. Za „Dan“ je ljubljansko „Delo“ napravilo reklamo ter je s tem že podana usmerjenost revije. „Delo“ tudi piše, da je usmeritev uredniškega odbora, ki mu stojita na čelu Miroslav Košuta kot glavni, in Milan B'olčič kot odgovorni urednik, zagotovilo „dovolj širokega življenjskega prostora med Zalivom, Mostom in drugimi občasnimi kulturnimi publikacijami na eni in Primorskim dnevnikom, Delom, Novim listom, Malajur-jem, Domom in ostalimi časniki na drugi strani.“ Slovenska partija vedno močneje posega čez mejo komunistične Slovenije tudi v slovensko manjšino v Italiji, kakor je že prej posegla v življenje in zlasti tisk slovenske manjšine na Koroškem. kier je tednik Koroška kronika pod pritiskom slovenske komunistične partije.