Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼»rk dan od H.—12. ure dopold. Telefon öt. 113. IMnina listu: Celo leto..........[2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 98. Maribor, dne »20. avgusta 1909. Letnik I. Slabi upi. Dunaj, 19. avg. Poslanci, ki so prihiteli na klic načelnika Poljskega kola prof. Glabinskega na Dunaj, so zapustili dvorane državne zbornice ter odhiteli na svoja bivališča in letovišča, po dvoranah državne zbornice pa se čujejo (nadalje le Še udarci zidarjevi in pleskarjev, ki tamkaj ustvarjajo malenkostne spremembe. Prah, katerega je vzdignila torkova konferenca, se je polegel (in vsakdo lahko sedaj vidi cesto,, po kateri namerava hoditi slovanska opozicija. Stranke večine sodijo, da na tej pesti ni več mnogo 'pvir, do-čim trdijo opozicionelne stranke, da se državnozborski voz ne bo peljal gladko. Ker opozicionelne stranke gotovo poznajo boljše cesto, katero so si same začrtale, zato mislimo, da je njim, več verjeti. Naravnost razveseljivo je bilo, kako so se zastopniki nemških strank pri konferenci prijazno in koncili jantno vedli. Ni Še Mo dobro par let v deželo, ko so skoro ravno isti imožje stali v orjaški pozi na parlamentarnem pozorišču tor oholo izjavljali, da so oni zastopniki Herrenvolka v Avstriji, slovanski poslanci pa zastopniki manjvrednih narodov. Sedaj pa se je po kratkem poskusu slovanske obstrukcije naselila v njihovem srcu neodoljiva izavest, da so časi Herrenvolka minili in da manj vredni narodi zahtevajo z nepremagljivo silo za se enake pravice kakor Herrenvolk. f Ni ga poslanca, ni ga sploh' politika v Avstriji, ki ne bi čutil, da je nastopila z obstrukcijo pogumnih češko-slovansjkih čet zadnja faza velikega boja med Slovani in Germani v naši državi., 'Kakor vse kaže, bo ta faza izpolnjena z najburne|Šimi napadi in odpori, kajti jne gre se več za adjunkte v kakem provincialnem mestu, ampak boj se bije zato, da dobe Slovani enak upliv na (centralno upravo kakor ga imajo Nemci. Za slovanske narode je napočil velik £as, in upamo, da ne bo našel maljih ljudi. Že do siedaj je narod pokazal, da stoji ob strani pogumnih bojevnikov Slovenskega kluba in obsoja bojazen in politično intrigantstvo slovenskih liberalcev na Štajerskem in Kranjsjkem. Zmerni liberalci na Primorskem, ki imajo vsled svojega življenja v velikem svetovnem prometnem gibanju Širje obzorje nego bančni agenti in po strebarstvu zaslepljeni hofrati, se pridružujejo boju slovenskih-čeških klubov. Tudi v Dalmaciji je zapihal nov veter, kateri bo odtrgal nekatere veje od PODLISTEK. f Janez Majciger. Kdo ga ni poznal — fjubežnjivega, očetovsko-dobrega profesorja Majcigerja! Skoraj pol stoletja je vzgojeval na mariborski gimnaziji spodnještajersko razumništvo. Njegove učence štejemo po tisočih. Razšli so se po vsej slovenski domovini, mnogoteri tudi daleč tjekaj izven njenih mej. Nahajamo jih v vseh stanovih, v vsakojaki službi. Ko so se zadnja leta shajali v Mariboru, da bi proslavili 251etnico zrelostnega izpita, povabili so vedno med se svojega bivšega, priljubljenega profesorja Majcigerja, ki je izmed starejših profesorjev mariborske gimnazije, kakor neomahljiva skala, najdalje stal sredi viharjev zemeljskega življenja. Iz njegovega životopisa navedemo sledeče podatke: Rojen je bil dne 15. listopada 1829. L v Kranjski gori na Gorenjskem. Ljudsko Šolo je dovršil v svojem Tojstnem kraju, gimnazijo pa je obiskoval v Celovcu., -Ker je, bil zelo nadarjen in marljiv, so bili njegom vspehi vedno odlični. Na Dunaju se je posvetil jezikoslovnim študijam, slavistika in klasično jezikoslovje sta bila (njegova stroka. Po dovršenem vseučilišču je prišel v Maribor na gimnazijo, na kateri je deloval neprenehoma 43 let, do svojega vpo-ko jen j a leta 1901. Ob njegovem prihodu v Maribor vladale so tu žalostne razmere v narodnem oziru. A z mladeniško navdušenostjo začeli so nekateri možje ravno « Mariboru vstrajno delovati za slovensko ljudstvo. Šuman, Janko Pajk, Raič, SlemŠek, pozneje dr. Pre- čudne opozicije, M jo tirata Hribar in Ploj z dovoljenjem visoke c. kr. vlade. Bodočnost bo polna bojev, ker jih mora biti. Smešno je trditi, da naša opozicija zahteva le glave Hochenburgerja, StiHrgkha, Bilinskega, Schreinerja. To bi bilo premalo, Mi zahtevamo glavo dosedanjega germanizujočega vladnega’ sistema, mi zahtevamo faktično ravnopravnost kakor v zadnji vasi na Slovenskem, tako tudi na Dunaju. Naši cilji sp (visoki in do takih ciljev se ne pride brez naporov in bojev In ker ni upati, da bi Nemci brez odpora pripustili izvršiti ta preobrat, zato nam je pričakovati hudih in dolgih bojev. ITo prepričanje mora prešiniti ves naš narod, ida bo zvesto vztrajal ob strani svojih pred-boriteljev. Ni izključeno, ida nam bo ta nova faza velikega boja med Slovanstvom in Germanstvom prinesla tudi kmalu nove volitve za državni zbor., (To Čutijo celo naše slovenske liberalne stranke, in ravno ta mogočnost je vzrok, da se tako krčevito branijo odločnega nastopa proti sedanji vladi. Ploji, Hribarji, Ježovni-ki se bole za svoje mandate. Majhni ljudje, ki žrtvujejo velike cilje svojim malenkostnim osebnim aspiracijam. iV naših vrstahj (ni bojazni za majndate, nam je le skrb za pravice slovanskih narodov. Zar to ljudstvo zaupa našim poslancem, (zato jih bo tudi zopet volilo. Nemci si domnevajo, da Slovani vendar ne bodo imeli dovolj poguma za sedanji boj. To se Čita med vrstami sedaj po konferenci v vseh njihovih glasilih. Toda motij'o se, delajo si slabe upe. Boj bo trajal naprej, dokler se srečno ne zaključi. Po konferenci Glabinskega GlaMnski pri Blenerthu. V sredo se je podal profesori Glabinski k Bie-nerthn in ga obvestil o konferenci voditeljev strank. Glabinskj je ministrskemu predsedniku dejal, da so se pri konferenci pojavili glasovi, ki so za zasedanje državnega zbora ugodni, vendar pa ni bilo enotnega naziranja v tem vprašanju, nekateri da so bili celo naravnost nasprotni. Baron Bienerth je odgovoril, da vlada vidi svojo najresnejšo: nalogo o tem, da omogoči Selomožnost državnega zbora. Vlada bo prejko* slej delala na to, da ohrani zbornico močno in ugledno, Zato bo vse podpirala, kar meri na to, da začne parlament svoje velike gospodarske in socialne nalo- Iog, Jurčič in Tomšič so bili ti narodni bojevniki. Med njimi se je odlikoval tudi Janez Majciger. Slovstveno delovati začel je takoj po svojem prihodu v Maribor. Prve njegove spise najjdemo v „Slovenski Böeli“, katero je izdajal velezaslužni Janežič v Celovcu. V njej je objavil dvei «nični narodni povesti: „Mlinarica* in „Bratovska ljubezen.“ Leta 1863 so Slovenci na posebno slovesen način obhajali tisočletnico prihoda sv. apostolov Cirila in Metoda v našo domovino. Majciger je zaj (to slavlje prevel iz češčine J. E. Bilyjevo knjigo: „Deje svv fepostolu slov. Cirila n Methodeje“ (kvart, 163 strani). S PleterŠnikom in Raičem js izdal po Matici Slovenski „Slovanstvo", delo, ki (je pisano z velikim narodnim oduševljenjem. Marljiv sotrudnik bil je Majciger v oelovškem „Kresu.“ V njem najdemo mnogo njegovih spisov. Posebno zanimiv je njegov. daljši Članek „Ulrich Lichtenstein“ v letniku 1882 in 1883. Gaitfjiv je (životopis Ivana Maouna iz njegovega peresa. „Voda in njena moč“ ter v„Zrak in njegove moči* nahajajo se v letnikih 1883 1884. V rokopisu, Še ne objavljenem, Je njegov prevod iz Torita. Tudi dolga razprava o starosloven-ščini in razlaga imena Kamnica Ježi še v rokopisu. Kot Vrlega rodoljuba najdemo Majcigerja pri ustanovitvi vseh važnih narodnih podjetij v Mariboru: Matice Slovenske, Slovanske Čitalnice in Posojilnice. „Slov. Gospodarju“ bil je pbsebno začetkoma marljiv sotrudnik. Značaja je bil pokojni Majciger izvanredno dobrohotnega. Dijakom je storil mnogo dobrega; podpiral jih je gmotno in duševno, kjer in kolikor? je le mogel, öb enem je bil mož trdnega krščanskega pre- ge. Bienerth je tudi naznanil Glabipskemu, da se bo vršila ministrska seja, kateri bo sporočil, kaj se je na konferenci Glabinskega ukrepalo. Z voditelji strank se bo Bienerth posvetoval Šele začetkom septembra, Ministrski svet. Na cesarjev rojstni dan se je vršil ministrski svet, ki se je pečal z načrtom raznih parlamentarnih korporacij, ki bodo zborovale jeseni. Posebno se je vzelo v pretres poročilo Glabinskega o konferenci klu-bovih načelnikov in pa izjave raznih politikov, ki so predmet javnosti. Ministrski svet je prepričanja^, da je nujno potrebno, da se doseže zopetno parlamentarno ,delo v zbornici* Poudarjalo se je, da bi nadaljevanje razmer, vsled katerih se je zaključilo zadnje zasedanje državnega zbora, škodovalo ugledu in moči zbornice, in da je vladi, ki si želi trden ljudski parlament, veliko na tem, d*a se prejkoprej povrnejo zopet redne in zdrave razmere v državno zbornico. (Na to je pa ministrski svet pozabil, da je edino-le sam kriv takih razmer s svojim sovražnim nastopanjem proti Slovanom.) Ministrski svet je prišel tudi do zaključka, da bi sklicanje državnega zbora, pred-no so podane vse garancije za.uspešno delovanje, za slučaj, da se Izjalovi, zelo neugodno uplivalo na poznejše zasedanje in najbrže tudi na zasedanje deželnih zborov. Takim slučajnostim in možnostim se pa usoda parlamenta nikakor ne sme izpostavljati. Ker dosedaj Še nikakor niso dani stvarni pogoji za uspešne* jdelovanje državnega zbora, je treba najprej pripraviti načrte za deželne zbore. Posebno pozornost je ministrski svet obrnil na priprave za zasedanje češkega deželnega zbora, ker je prepričan, da bo to zasedanje zelo veliko uplivalo na delovanje ,v državnenf zboru. V drugi polovici septembra se bodo, kakor se je že prej nameravalo, se-šli deželni zbori. Pri tem upa vlada, da se bo med deželnozborskim zasedanjem podala možnost, da se skliče državni zbor že začetkom oktobra, deželni zbori bi pa decembra meseca nadaljevali svoje delo. Državni zbor bi rešil tiste naloge, katerih v zadnjem zasedanju ni rešili posebna bi se pa pečal s finančnim načrtom. Sklepi državnega zbora bi podali finančni načrt, bi podali podlago za nadaljno delovanje deželnih zborov, ker je glavna naloga teh, da sanirajo deželne finance. Po ministrskem svetu je poklical baron Bienerth prof. Glabinskega k sebi, da ga obvesti o sklepih ministrskega sveta.. Bienerth je pri tej priliki prosil Glabinskega, naj ostane v zvezi fž njim in naj pričanja, (kateri je svoje verske dolžnosti vedno javno in zasebno izpolnjeval na uprav vspbdbjudljiv način. V priznanje njegovih obilnih zaslug Kobil je od Nj. veličanstva zlati križec s krono, ob vpokoje-nju pa je bil (imenovan Šolskim svetnikom. Zdravja je bil do visoko stam-ti čilega. Hirati je začel Še-le, ko ga ‘je pred dvema letoma kap zadela. S čudovito potrpežljivostjo je prenašal svojo bolezen, večkrat previden, s s\y ^zakramenti, Dne 16. avgusta 1909, ob Šestih zvečer, je izdahnil svojo blago dušo. Dne 18. avgusta bifl je slovesno pokopan. Dolga vrsta njegovih učencev ter prijateljev ga je spremila k večnemu počitku na mariborskem ’ pokopališču. Tudi Nj. ekscelenca, presvitli knezoškof dr. Mihael Napotnik se je) (udeležil pogreba. Njegove zemeljske ostanke smo izročili hladnemu grobu, njegov spomin pa ohranimo za (vselej v globočini svojih hvaležnih src, — spomin na zaslužnega, slovenskega rodoljuba, na plodovitega 'slovenskega pisatelja, na uzorno verskega moža in plemenitega prijatelja učeče se mladine. Tamburašica. Spigal J. S. (Konec.) Okrog vse tiho, vse mirno, gse posluša. Ona pa igra otožno pesem svoje duše. On jo tudi Čuje, mora jo Čuti, mora. Trepetajoči, tožeči glasovi so doneli po vrtu, vajena roka .je drsala sama od sebe po strunah, tiha otožnosit je zakrila njen obraz. Ta pesem! To so tožbe pri lepih spominih. skupno z vlado nadaljuje svoje delovanje za ugodno rešitev parlamentarne krize. Poslanec Glabinski je vzel na znanje poročilo ministrskega predsednika in (izjavil,, da soglaiŠa s sklepi ministrske seje. Izrazil je upanje, da bo vladni načrt za zasedanje tako deželnim zborom kakor tudi državnemu zboru dal zadosten delokrog za delovanje in da mu tudi razne stranke ne bodo nasprotovale. Glasovi o konferenci Glabinskega. Sološno žele nemški listi, naj bi se Bienerth tudi nekoliko lsam potrudil, da se približajo in sporazume stranke. Najodkritejši so pač socialni demo-kratje, ki so v „Arbeiter-Zeitung“ napravili Biener-thu začuden kompliment, kako da je sploh mogoče, ker je prišel z vzvišenega svoj&ga nepristranskega mesta s počitnic zdaj ob konferenci sploh na Dunaj. Norčuje se, da pač s svojo nepristranostjo zakriva svojo lenobo. Zdaj po konferenci se seveda časopisje Še bolj kot prej peca ž njo. „iTagespost“ se zgraža, ko navaja, da Slovanska Jednota zahteva, naj se odstrani Bienerthova vlada. O Bienerthu trdi, da, Aie vlada proti Slovanom, da je nevtralen v narodnih vprašanjih. Da napada obstrukcijske, fetranke, je samoob-sebi umevjno, ker Nemce preletava strah in groza, kadar začujejo SusterŠičevo ime. „Grazer Tagblatt“ vidi v konferenci edin uspeh, Češ, da je dobro, ker Slovani priznavajo parlament. Bienerthu pa le pove, naj tudi sam kaj dela in pripravlja teren za jesensko državnozborsko zasedanje. M Izjava dr. Šušteršiča. Načelnik Slovenskega kluba“ dr. Šušteršič je izjavil o konferenci sledeče: Obstrukcija meseca julija je bila zgolj naperjena proti načrtu strank večine in ivlade, da se reši cela vrsta predlog v, poletnem zasedanju. Svoj namen j» obstrukcija dosegla. Zato danes ni nobene obstruk-cijske stranke več. O jesenski taktiki zdaj ne more biti govora. Nobena, obstrukjbijska stranka naprej ne izda svojega vojnega načrta, ■— Po izidu današnje konference se po moji sodbi niso ublažile težkoče notranje-političnega položaja..! Gotovo se je opazila na vseh straneh konciliantna dispozicija, a težko je odločiti, koliko se mora tu računati z navadno uljud-nostjo. Po moji sodbi so še vedno ostale neizpreme-njehe kardinalne točke položaja: Delomožnost' češkega deželnega zbora, rešitev vprašanja o bosenski kmečki odvezi in vprašanje o italijanski fakulteti, /Težišče je zdaj v pogajanjih z ministrskim predsednikom, za katera je pooblaščen načelnik „Poljskega kola“. Na drugi strani je dolžna vlada, da ustvari stvarne predpogoje za izboljšanje položaja, (Glavni efekt je skupna solidarnost „Slovanske Unije“. Soglasno je odklonila („Slovanska Unija“, da že danes sklepa o svoji taktiki v jesenskem zasedanju. Pogajanja načelnika „Poljskega kola“ so nameravala izboljšati položaj in uplivati na svoječasne sklepe „(Slovanske U~ nije“. Samoobsebi umevno je nemogoče, da bi se moglo kaj reči o uspehu teh pogajanj, ker je nadalj-ni razvoj politiškega položaja odvisen od različnih faktorjev. Sodim, da hipni-politični položaj pred vsem zahteva, uspešno zasedanje deželnih zborov in bilo bi le pametno, ako bi se v tej točki ugodilo soglasnemu sklepu „Slovanske Unije“, Zasedanje deželnih zborov in zasedanje delegacij bi omililo notranje politični položaj. Državni In češki deželni zbor. Češki večerni listi poročajo, da so češki poslanci zasebno naznanili- ministrskemu predsedniku Bienerthu, naj nikar ne upa na mirno zasedanje državnega zbora, ako se ne omogoči zasedanje Češkega .deželnega zbora. Nove volitve. „Zeit“ poroča da Slovenska Unia dela na razpust državnega zbora. Trdi še z vso gotovostjo, da se je razgovarjal ob zadnjem obisku prestolonaslednik z Bienerthom o politiškem položaju in. o razpustu državnega zbora. Sicer b,;Zeit“ dementira istinost te govorice, a da je nastala, pojasnuje vso resnost položaja. Mi se seveda novih volitev prav nič ne strašimo. Češki agrarci za razpust državnega žbora. Neka dunajska korespondenca objavlja razgovor svojega poročevalca z nekim češkijm agrarnim po-staricem, ki 'je izjavil, da se njegova stranka prav nič ne boji, Če se državni zbor razpusti. Strankini zaupniki se 'Izjavljajo za državnozborski razpust. Obstrukcija bo jeseni že hujša, kakor je bila zadnja. Pri novih volitvah vnamemo socialnim demokratom med 28 najmanj 16 mandatov, ‘Gre se nam za to, da strmoglavimo sedanjo vlado in ž njo Bilinskijev sistem. Prepričani smo trdno, da je pri odvezi bosenskega kmeta Bienerth, če je že to znal ali ne, Burianov sokrivec. Tudi Poljaki izpregledujejo in je Poljskemu klubu dobro znano, kako bedasto je podpirati Bilinskijev sistem. Bilinski je primogel Bienerthu k političnemu harakiriju, ki ga mora 'Bie-nerfh izvesti na sebi. Natančno znamo, da so že Šteli Bienerthovi dnevi in meseci. Njegova taktika njegove vlade je bila sovražna Cehom. Zato mora pasti. Poljaki zadovoljni. Poljaki so zadovoljni z uspehom konference. Iz-prevideli so, da voditelji Slovanske jednote niso za to, da bo skliče državni zbor septembra, ker se finančne predloge ne morejo rešiti vi kratkem zasedanju,- 'Cehi so za to, da se skliče državni zbor Šele oktobra. Ker konferenca ni določila, kdaj naj se prične pogajanja, zboruje danes parlamentarna komisija Poljskega kola. Najbržje se prično pogajanja 29. avgusta. Nemške svobodomiselne stranke. 'O seji ‘izvrševalnega odbora nemških' svobodomiselnih strank so izdali izjavo, M naglaša potrebo vsaj začasne rešitve finančne) reformne.; Vl^da naj predloži jezikovne predloge in načrt o socialnem zavarovanju. Razpravljali so tudi o Češki nevarnosti na Dunaju. (Načrt za oktobersko zasedanje. Vladne stranke se sedaj trudijOi, da bi omogočile oktobersko zasedanje državnega zbora. Napravile- so nov parlamentarni recj, po katerem bi se najprej septembra meseca vršilo zasedanje deželnih zborov, oktobra meseca pa bi zboroval državni zbor, ki bi imel najprej rešiti finančni načrt, pozneje, najbrže meseca decembra bi pa bilo glavno zasedanje deželnih zborov. S tem novim delavnim načrtom hočejo vladne stranke doseči na eni strani sklicanje državnega zbora, da bi poslanci prišli zopet do svojih dijet, na dragi strani pa ugoditi češki Želji :i najprej deželni zbor in potem šele državni zbor. Ker bi služilo sep-tembersko zasedanje deželnih zborov v prvi vrsti le pripravam in pa konstituiranju, upajo, da bodo na ta način lahko dosegli miren razvoj septemberskega za-sedanj'a češkega deželnega zbora. 'Oktobra meseca bi pa pričel državni zbor s finančnim načrtom, seveda z izpremenjenim, ki bi se omejil le na malenkostno zvišanje, državnega davka in na pivo. Reševalna akcija Poljakov Tržaška Edinost“ razmotriva v članku pod gornjim naslovom, kje je iskati krivde na sedanje neplodnosti in nesposobnosti parlamenta tako-le: „Krivda leži v parlamentu. Tudi ta 'sedanja parlamentarna kriza dokazuje, da se marveč vlada noče akamodirati novemu modernemu duhu parlamenta, Dočim se je parlamenti na pddlajgi splošne volilne pravice demokratiziral, kar pomenja zmago načela jednakosti in jednakopravnosti individuvov in narodov, je pa že sestava vlada sama ostala proti* demokratična lin protimoderna! Saj gre vsa njena politika za tem, da absolutističnim vladanjem in prebiranjem parlamenta ohranja stari zistem, kazor je obstajal pred demokratiziranjem 'parlamenta, in da — protislovju s tendenjcijo po jednakosti — ohranja privilegije jednemu narodu. Med duhom iu voljo demokratizirajnega parlamenta in nameni sedanje vlade zija globok nepremostljiv propad. Sestava vlade ne odgovarja sestayi parlamenta — to je tisti globoki vir, iz katerega prihajajo vzroki, ki so izzivali tudi sedanjo hudo krizo. Vlada postavlja svojo voljo proti parlamentu. A za u-veljavljenje te svoje volje skuša z obljubami, koncesijami, grožnjami in raznimi mahinacijami pritezati k sebi posamične nesolidne elemente v parlamentu. S tem slabi vlada parlament in ga degenerira. Kajti neizogibno je, da mora prihajati do bojev med takimi, vladnim vabam dostopnimi elementi, in med zdravimi parlamentarnimi skupinami, kakor sedaj n. pr. med Poljaki in Cehi. Po krivdi in volji vlade je parlament razdejan sam v sebi, obnemogel in nesposoben za plodonosno delo; parlamentarno življenje je zastrupljeno. Vlada proračunjeno degenerira parlament — kal bolezni ni torej v njem samem, ampak je zanesena vanj od zunaj. To je finteza vse sedanje krize. Kakor rečeno — krivda ni v principu demokratiziranja parlamenta, v principu splošne volilne pravice in sedanja kriza nikakor ne podaja dokaza, da parlament splošne volilne pravice ni nič boljši nego je bil parlament kurij in pzivilegijevi! Mlad je še, Vlada pa podtika zahrbtno femu mladeniču pokvarjenega mleka in zato se ne more/ ’’ragvijipdi. Pogoji so v njem, ali razvijati jih ne more, ker/ ttm tega ne dovoljuje stari avstrijski zistem, ki se obupno bori za svoj grešni obstanek. Zato so žastonj vsi napori gospoda Globinskega. Poprijel se je grešne stare metode, da zdravi bolezen, ali prav za prav !e spremljevalne pojave bolezni, a ne bolnika samega. Na tem treba izvesti o-peracijo in ga Osvoboditi od takozvanoga „ognjišča“ bolezni, ki je — v vladnem zistemu. Zato so sklepi „Slov. Enote“ povsem pravilni: mi 'smo pripravljeni za sodelovanje na saniranju parlamenta, ali obvez ne vsprejemamo za sedaj nikakih, dokler ne bodo čisti računi — z vlado! Raznoterosti. Cesarjev rojstni dan se je v Maribora proslavil na slovesen način tako-le: Na predvečer je vojaška godba tnkajšnega deielnobrambnega polka priredila bakljado po mesta. PoBebej je obstala ter svirala pred škofijsko palačo, pred okr. glavarstvom, pred stanovanjem poveljnika mariborske vojaške postaje ter pred županovo hišo. — Ista godba je napravila obhod po mestu zjutraj dne 18. avgusta. Pred letom sta bila na Bledu z očetom. Mnogo gospode je bilo na počitnicah; ona se spominja, kako krasni poletni dnevi so bili to. Zvečer sta igrala po gostilnah, (hotelih in vrteh, po dnevi pa se je lahko vozila po jezeru,, ali pa posedata na (livnem bregu. 'In nekoč se je odpeljjala na jezero. Solnce se je bližalo temnim triglavskim vrhovom. Odplula je od brega >— sama; to ji je bilo v veselje; zvečer je imela igrati na gostilniškem vrtu. In dolgo se je vozila po jezeru, počasi, mirno, veselo. Čolnički in čolni so hiteli semtertja, storil so je večer in jel je padati mrak^ « Večerno žarenje ga meglenimi gorami, nemirno Šumenje vetrov, oživljeni breg in s Čolnički polneče se jjezero — to je večer, krasen večer. Njena čista duša. se je veselila w tem večeru in sanjala je sama, daleč tam sredi jezera*, sanjala o majki, d domovinU In iz njene duše je vzkipela pesem: >— Liepia naša domovina — Večerna zvezda se je prikazala tam na južnem nebu, mrakovi so padali niže, niže t— bližala se je noč. Na obali sq se zasvetile lučici T,am se je čuk) šumenje množice. Tu sredi valov je vladal mir. — skrivnostni, večerni mir r— Uprla se je v vesla im odplula k obali. A veter je vlekel njej nasproti, njene slabotne ročice so omagovale pred nasprotno silo. Skrajni čas je bilo oditi, skrajna Čas. Gospoda s« je vrnila z izletov in potrebuje zabave. Večerni veter pa je bil čimdalje močneji, vali so se zaganjali bb njen čoln in ni se ganila a mesta. Zasukala (je Čoln in plula po strani. Za njo je pridrčal čoln laihak, majhen in v njem je sedel mož lepe postave —i IMakso Boran. — Pridrčal je vštric nje — bila je skoraj popolna) (noč — in vstavil čoln. Osna se je ozrla in ga spoznala. Videla ga je že Večkrat tuintam v gostilni. Vselej jo je gledal tako nekako čudno, Čudno — in ona je gledala skrivaj njega. Skoraj vstrašila se je, ko ga je spoznala. Ta večer! — Dober večer, gospodična. — Dober večer. — Plujete li h kraju? — Da. — To vam je težko. — Da. — Smem Li vam pomagati? Pomislila je in nazadnje nekako s trepetom izrekla) beggpo: j fr — Prosim! Pripiel je svoj čoln k njenemu, presedel se v njenega in prijel vesla. (Urno je zdrčal Čoln.! Peljala sta se molče, dolgo molče. Vali so/"se zabijali ob čolnih, (veter je vel nasproti, njeni lasje?'bo trepetali v vetru, Makso pa je z močnoi troko vladal obe vesli. Crez Čas je prenehal in spustil vesli. — Zakaj sta odnehali, gospodine? On jo je gledal nepremično. — Ah, plujte dalje, prosim Vas. — Ni mogoče, gospodična •— Njegovo govorjenje je bilo čudno, 'kot tisti pogledi. Zdelo se ji je, da Čuje udarce njegovega srpa. I n Vnolčala je in oprla oči tiho pred-se. Nj^no srce je vstrepetalo v njegovi bližini. — Zakaj ni mogoče, prosim vas. Meni se mudi na breg. — Gospodična, vam se mudi? — Da; — njen glas je bil tresoč. — Poznate li vi mene? — Da; prosim vas, veslajte; glejte, noč je in mi sme Še daleč od obale. — Ali se vam mudi, gospodična? — Prijbl jo je ga roko in ona je molčala. — Glejte, gospodična, kako sva sredi valov skupaj spela najina Čolna, valovi bijejo ob nje, veter vleče nasproti, a midva plujeva, pLujeVa dalje. To je življenje in kje je mir? Govoril je strastno, koprneče. Nekaj jt kotel povedati, a v resnici ni povedal. In potem sta molčala. — — )— Ona se je ozirala po večernih zvezdah, čuden nemir ji je napolnil dušo. On jto je zopet nepremično gledal v njene oči, ona pa si ga ni upala pogledati. Sedaj se komaj vsega spominja. Crez £as se je jel čoln zopet zibati öaljje, počasi, počasi. *— — In potem vsi tisti lepi večerni izprehodi na obali krasnega bleškega jezera, cele počitnice, dan za dnem. On je bil učitelj v imenitni rodovini in je hodil podnevi z rodovino na izlete. Občevati je moral z domačo hčerjo in starejšim sinom, a zvečer je pa vselej prišel k njej. Kako lepi večeri so bili to. In kolikokrat sta se zibala v čolnu na jezersjkih valovih v lepih, tihih večerih, kot tistega večera. Kako sladke sanje Življenja so bile to. Samo sanje — Cb 9. uri je prevar, gospod knezoškof služil v svoji prestolni cerkvi slovesno pontifikalno mašo z zahvalno in cesarsko himno ob koncu. Iste so se udeležili zastopniki vojaštva, ki je imelo ob istem času lastno službo božjo, potem veliko Stavilo cesarskih in drugih uradnikov ter obilo vernega ljudstva. Na koru je eecilijanski zbor proizvajal malo „in honorem SS. Angelornm Custorum“ od P. Griesbaeherja. — Ob eni uri popoldne je mil. vladika dal v veliki, okusno s cvetjem in zelenjem okrašeni dvorani svoje palače slavnostni obed, katerega se je udeležilo nad 50 odličnih gostov. V napitnem govoru je prevzvišeni gospod škof z vznesenimi b^-s dami slavil blago očetovsko srce ljubljenega vladarja Franca Jožefa I., katero bije za blagor ljudstva in za čast božjo ter je vsem prebivalcem širne Avstrije vselej odprto — za katerega pa tudi bijejo vsa srca dobrih Avstrijcev v neomajani zvestobi in ljubezni. Govor, ki je končal z gorečo željo, da bi nam Bog še leta in leta ohranil dragoceno življenje cesarjevo, je bil od vseh navzočih sprejet z velikim navdušenjem. — Med obedom je v škofijskem dvoru svirala godba mariborskega veteranskega društva. Pivkanjc. jOrgafhiz-aflori Mber^ne srednješolske mladine v Mariboru je na skupščini jZaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dolgoöa-sil liberalno učiteljstvo z izvajanji o 40 letnici državnega zakona. Že takoj po zborovanju so učitelji pripovedovali, da jo dr, Pivko nepričakovano plitvo govoril, tako da so se mnogi učitelji zanj sramovali, a „Narodni Dnevnik“ je bil tako hudoben, da je sedaj otrobovezni govor Še dobesedno priobčil, tako da si bodo tudi širji krogi o /učenjaški proiundnosti dr, Pivka lahko ustvarili enako mnenje, kot poslušajoči ga učitelji. Le nekoliko budalostnih cvetlic iz njegovega govora ’■ Zvezo državnozborskih strank pod Taaiejem, ki se je imenovala „der eiserne Ring der Rechten“ (desnice), prestavlja ta medla luč XX, veka z gorostasno neumnostjo: „Železni krogfpravice!“ Ako bi izustil Pivko to bedastočo v krogu izobražencev, bil bi v trenotku nemogoč, toda govoril je na zborovanju liberalnih učiteljev! Učenjak Pivko je farbal liberalne učitelje tudi s samoraslo izmišljotino, da vojaška uprava neizobraženih mladeničev, ki so obiskovali ljudsko šolo samo 6 let, net bo pripustila k dveletni vojaški službi. Zares drzno neumna farbanja! Nihče nam ne bo zameril, ako se s Človekom tako plitvega naziranja in znanja ne pričkamo zaradi ,„navalov teerkve na šolo“ in enakih vsakdanjih fraz! Stara lumparija. Že opetovano smo zavrnili tiči tanje celjskih liberalnih listov, češ, da se rabi obmejni sklad v politične namene. iTo je laž, katero so si izmislili celjski liberalci, ki rabijo naslovljence liberalnih obrambnih organizacij neprestano za svojo strankarsko politično agitacijo. Samoumevno pa je, da naša obrambna društva za obmejne hiše ne bodo naročevala svobodomiselnih listov. Toliko jasnosti, da to izprevidijo, bi pač smelo biti tudi jv liberalnih bulicah. Račun o obmejnem skladu smo položili na Šentjakobskem shodu, liberalcem pa ga nikdar nismo in ne bomo, ker ni navada, da bi se pošteni ljudje opravičevali pred vsakdanjimi lumpi. Dobro nadeti. Mladeniški shod na Homcu liberalcem ne more iz spomina. Se vedno škripajo z zobmi od jeze nad dobro uspelim shodom in nad žgočimi udarci, ki'so jih dobili od naših govornikov. Zakaj pa toliko razburjenja nad shodom, na katerem je bilo, kakor si sami lažete, „le kakih 30—40 mladeničev klerikalnega kalibra in nekaj tercijalk.“ Zakaj morajo zaradi takega shodiča nastopati celo občinski odbori in sklepati ogorčene resolucije? Liberalna razburjenost nam dela veliko veselje, kakor vsaka jeza onemoglih in slabotnih,. Kdor je na tleh, se zvija, Kdor mu kleči na prsih, se smeji. In mi se od srca smejimo liberalcem slovenjgraškega okraja. Liberalni učitelji so poslali v „Slov, Narod“ dopis, v katerem se seveda pečajo s svojo staro Željo — s povišanjem plač. Zahtevajo od deželnega zbora Štajerskega, da jim mora v jesenskem zasedanju zvišati plače. Trdno upajo, tako pišejo, da jim bodo do tega pripomogli tudi slovenski deželni poslanci. Oho, prijatelji dragi, sedaj smo pa že vkup! Nismo si mislili, da se bo naše prerokovanje tako hitra izpolnilo. Za povišanje plač so naši deželni poslanci tudi liberalnim učiteljem dobri. Samo to je Šment, da so liberalni učitelji za časa volitev in tudi po volitvah z o-studnimi napadi po shodih in liberalnih cunjah na paše poslance slednjim taka slabo priporočeni. Dvomimo tedaj, da bi bili naši poslanci voljni, se potegovati ža zvišanje plač liberalnim učiteljem toliko Časa, dokler so zadnü ne bodo poboljšali. Sploh se pa lepo vidi vrl značaj liberalnih učiteljev v tem, da v „Slovenskem Narodu“ prosjačijo naše poslance za zvišanje plač, v „Narodnem Dnevhiku“ jih pa dan na dan prav pa liberalno-učiteljsko napadajo. Ponovno opozarjamo na ustanovni shod pododbora' S. D. Z. (Slov, dijaške zveze) za Štajersko, ki se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta v Šmarju pri Jelšah v hotelu g. Habjana. Predpoldan bo oficijelno zborovanje, popoldan pa veselica v istih prostorih. Zato opozarjamo vse somišljenike, zlasti pri tem in-teresirane 'dijake, naj imajo to v evidenci, da ne bodo kje drugje na isti dan kaj sličnega aranžirali. One pa, ki bodo sodelovali pri popoldanski veselici, bodisi koj tamburaši, pevci ali igralci, prosimo, da nemudoma pošljejo vse tozadevne podatke na naslov: Anton Ogrizek, eand. Jur., t. č. p.,Pristava, Štajersko. Na isti naslov je pisati tudi po informacije. Ker bo vzpored zelo zanimiv, pričakujemo, da se te prireditve udeleže, kar v največjem Številu, tudi somišljeniki po sosednjih farah., Osobito naši vrli kmečki fantje ne smejo ta dan zaostati za drugimi, ampak pokažejo, kako ozke vezi jih vežejo s katoliško-narodnim dijaštvom. Na delo torej, vrla mladina in na svidenje v Šmarju! Slovenske, učne knjige. Naučno ministrstva je dovolilo profesorjem: dr. Valentinu Kušarju na učiteljski pripravnici v, Ljubljani, {Franu, Komatarju na državni gimnaziji v Kranju in ravnatelju druge državne gimnazije v Ljubljani, Franu Wiesthalerju dopust za šolsko leto 1909—10 v svrho spisanjja slovenskih Šolskih knjig za srednje Šole, oziroma učiteljišča. — Da je ministrstvo vendar jenkrat ugodilo dolgoletni zahtevi Slovencev po svojih lastnih učnih knjigah, to ne gre iz glave Nemcem, ki se zdaj var letavajo z vso silo proti naučnemul ministrstvu, češ, zakaj da je dovolilo sedaj dopust omenjenim profesorjem za tako protiovstrijsko delo. Ako en državnopravni narod v Avstriji zahteva upeljavo šolskih knjig v njegovem jeziklu, je nemškemu kulturnemu Mihelnu že preveč. Sami so pa taki patriotje, da Še na rojstni dan našega vladarja; razobešajo veleizdaj-niško nemško zastavo po svojih hišah in prepevajo tudi veleizdajniško „Die Wacht_ am Rhein“. Kako so nčitelji patriotični. V nekem kraja bliza Konjic še cesarske pesmi niso zapeli šolarji na rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja; ni se to zgodilo niti v cerkvi niti v šoli. Edino znamenje patriotizma je bila izobešena cesarska zastava na šolskem poslopja. Ali vidite, kako gre mlačnost in mržnja do cerkve ter do cerkvenega petja roko v roki z mrŽDjo do cesarskega prestola. Nadvojvoda Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand v zrakoplovu. V pondeljek, dne 9: t. m., sta se vzdignila v Celovcu ob 8. uri zjutraj z zrakoplovom nadvojvodi Jožel Ferdinand in Peter Ferdinand. Nameravala sta preleteti Karavanke, veter je pa zanesel zrakoplov ob Dravi proti' Spodjnjemu Dravbur-gu. Zrakoplov sta spremljala na avtomobilih gospoda baron .Gutmanstal in Koutnik, ki sta se peljala proti Karavankam. Ker je pa veter gnal zrakoplov le na Štajersko, sta se nadvojvodi spustila v Vuzenici ob pol 4. uri popoldne na zemljo. Ob istem Času sta bila na mestu tudi že avtomobila. Ker je bilo v zrakoplovu še dovolj plina, so poizkusili Še eno vožnjo. V zrakoplov je stopil g. baron Gutmannstal z gospo, nadvojvodi pa sta zasledovala zrakoplov v avtomobilu gosp. Gutmannstala. Ob %4. uri se je spustil zrakoplov zopet doli pri Rušah. lAvtomobilo-ma ee Je posrečilo dospeti v ORuSe, Be predno se je spustil zrakoplov na tla, Obekrat so je spustil zrakoplov na zemljo na desnem bregu Drave, avtomobila pa sta vozila po cesti na levem bregu. Zato so morali obekrat prepeljati avtomobila črez Dravo z brodom. V Rušah so zrakoplov spravili v zaboj in ga poslali po železnici naprej. Oba nadvojvodi in spremljevalci so se peljali z avtomobilom nazaj v Celovec, kamor so dospeli ob 11, uri ponoči. Nadvojvodi sta bila z vožnjo zadovoljna In Bin obljubila, da povzameta iz Celovca v ne dolgem Času drugo vožnjo. Kapitulacija pri Vilagošu. dne 13. t. m. je minulo 60 let, da je mađarski general Görgey s svojo uporno, armado položil orožje pred ruskim generalom Paskjevičem (13. avgusta 1849). Mažari niso mogli staviti nikakih pogojev, Šlo se je le tembolj za vprašanje, naj se li predajo Rusom ali pa Avstrijcem. Dne 11. avgusta je Görgey sklical vojni svet, ki je sklenil, da se brezpogojno podvržejo Rusom; s tem poročilom so bili odposlali parlamenterji k Rusom in mažarska armada je začela marširati proti Vilagošu. Tega marša so se udeležili tuidf mnogi Člani vlade ogrskega parlamenta. 23.000 mož je na polju pri Vilagošu položilo orožje pred Rusi. (Med njimi je bilo 11 generalov in 1400 častnikov. Razum tega so dobili Rusi v oblast 129 topov, 20t zastav in 31 stand-artov kakor vojni plen. 'Görgey se je najprej podal K PaskjeviČu v Veliki Varadin in je bil potem interniran v Celovcu. Z ostalimi Častniki in moštvom se je postopalo po vojnem pravu. — In po 60 letih so Mažari vzlic kapitulaciji pri Vilagošu odločujoči faktor v avstro-ogrski monarhiji! Dijaški sestanek. Slovensko katoliško narodno dijaštvo priredi svoj letošnji glavni sestanek y, Ljubljani, dne 30. in 31. vel. srpana in 1. kimavca in vabi nanj vse somišljenike in prijatelje: Spored mu je: V ponedeljek, dne 30. vel. srpana: Ob 543. uri zborovanje znan. odsekov akad. društev „Danice“ in „Zarje“ v mali dvorani hotela Union,- Nato občni zbor „Leonove družbe“. Ob 7, uri zvečer pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union. 'V torek, dne 31. vel. srpana:* Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. -Po sv. maši občni zbor „Slovenske dijaške zveze“ v veliki dvorani hotela Union. Od j. 2,—4. (lire popoldne zblorovanje ongfcttnijzacijsklih odsekov akad. društev „Danice“ in -„Zarje“. Ob 4, uri popoldne nadaljevanje občnega) izbora S. D. Z. Naše obrambno delo. (Ref. teand. iur. A’. O-grizek, „Zarja“.) Ob 8. uri zvečer prijateljski Sestanek! gg. starešin akademičnih društev -„Danice“1 in „Zarje“. V sredo, dne 1. kimavca: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Nato zborovanje v veliki dvorani hotela „Union“: 1, Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. (Ref. phil. I, Mazovec, „Danica“,) 2. Profanna in teološka znanost, (Ref. theoj. I. Omahen, Ljubljana.!) Ob 3. uri popoldne: 3. Zgodovina naše ljudske izobrazbe. (Ref. cand. iur. F, Kovač, „Zarja“.) 4, Dijaštvo in socialno' delo. (Rqf. jcand. jur. A. Veble, „Danica“,) Ob 7. uri zvečer komerz v jveliki dvorani hotela Union. Pri pozdravnem večeru in komerzu sodeluje Slov. glasbeno društvo „Ljubljana“. V Štajersko. Mariborske novice. Nemški patrijotizem. Mariborski Nemci so nad vse patrijotični, to oni vedno in povsod povdarjajo. Najlepše pa se je ta njihov patriotizem izkazal zadajo sredo ob priliki cesarjevega rojstnega dne. Ta pa tam si videl kako zastavo, večinoma na nenemških pcs'opjih. Ako pride kak Kernstock ali pa mognnški „sängerji“ tedaj je ves „nemški“ Maribor v zastavah, a te zastave ti nekako kažejo, da nisi v avstrijskem, ampak v rensko-pruskem Maribora, sedaj ob priliki cesarjevega rojstnega dne se pa tem nemškim patrijotom ni zdelo vredno zastav izobesiti. Tepež. V pondeljek je nastal tepež v Krčovini med fanti iz Leitersberga, pri katerem sta bila ranjena viničarski sin Mihael Glavič in hlapec Lesjak Franc. Pretep pa ni nastal v krčmi Alojza Jeriča, kakor smo zadnjič pomotoma poročali, ampak zunaj na cesti v neposredni bližini gostilne. Razgrajanje. Nek krošnjar je prišel v sredo na večer v dražbi nekega mariborskega knjigoveza v gostilno gospe Čolnik-ove v Gosposki ulici. Ker ni bilo gospe doma, je stregla gostom njena 12 letna hčerka Elza, kateri je pomagala dekla Ana Romiš. Omenjena hčerka gostilničarke je pozvala knjigoveza naj plača popito vino, nakar ji je ta neotesanec dal zaušnico in krošnjar je pa med tem grozil dekli z stolom. Obe sta morali bežati iz sobe. Stražnik, katerega so poklicali, je pozval oba, naj zapustita gostilno in je knjigovez res odšel. Krošnjar se je pa zoperstavljal in ga je moral stražnik aretirati. Aretiranec se je tako divje vedel, da so ga morali z vozom odpeljati v zapor na okrožno sodišče. Tatvina. Gostilničarju Ivanič Heu v Krčovini so vkradli tatovi 50 kilogramov masti in slanine za 80 kron vrednosti. Enega tata so kmala zasledili v osebi vrtnarja Staroverskega iz Ptuja. Staroverski je že mnogokrat pred-kaznovan in ga mariborška policija še radi neke drage tatvine zasleduje. Svojega pomagača neče izdati. Izpred sodišča. Goljufiv urar. — Urar Fran Staudt iz Gornje Radgone se je moral pred mariborškim sodiščem zagovarjati radi goljufije, ker je nekega danajskega urarja ogoljufal za zlate verižice v znesku 113 kron in raznih dragih stvarij. Dobil je šest tednov ječe, poostrene z enim postom vsakih 14 dnij. — Ivan Zinko iz Slov. Bistrice, že mnogokrat predkaznovan, je vkradel v Ptuju kolo Francu Handreviču vredno 100 kron. Štiri mesece bo premišljeval svoje dejanje v težki ječi, poostreni s postom vsakih 14 dni. — Mehanik Henrik Kovačič je pokradel mnogim svojim tovarišem ure in denarnice ter obleko v vrednosti 105 kron. Ure je prodal in z denarjem pobrisal na Dunaj. Tamkaj so ga radi neke tatvine zasačili. Sedel bo za svoj čin dva meseca v težki ječi, poostreni z jednim postom mesečno. Prej bo moral pa še prestati svojo kazen na Dunaja Zidanje mosta. Sedaj so že pričeli betonirati steber ob Tržaški cesti. Zidanje mostu preko Drave se je radi tega tako zakasnilo in zavleklo, ker se je prenaredil obseg stebrov v reki in so se morali napraviti tedaj novi načrti. Potrebni odri so že zgotovljeni do srede Drave. Z izkopavanjem za podlago stebrov v vodi se bo pričelo pa najbrže šele v mesecu septembra. Vlom ▼ erarično shrambo. V avgmentacijsko shrambo ulanskega polka št. 3 se je izvršil vlom, pri katerem je bilo vkradenih vojaških potrebščin v vrednosti 800 kron. Od psa Tgrizen. Pri mesarja Puekln na Pobrežju uslužbeni pomočnik Dameš je pnstil v sredo na večer na glavnem trgu voziček in psa, ki ga je stražil. Mimo voza je prišla 12 letna deklica Angela Kaučič in je bila od omenjenega psa popadena v levo stegno. Kmalo nato je pes popadel sedlarskega učenca Jožefa Ornika in ga ranil na nogi. Velika množica ljndi se je kmala nabrala okoli popadljivega psa, ki je stražil voz. V njegovo bližino se nikdo ni npal. Ko se je Dameš vrnil, ga je stražnik pozval, naj se odstrani s psom. Dameš se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Celjske novice. V posojilnici so hoteli od torka na sredo ponoči neznani nzmoviči si nabrati nekaj premoženja, kar pa se jim ni posrečilo in je bilo samo navrtanih nekaj predalov po pisarniških mizah. Celjska policija je zelo vestna, seveda samo takrat, kadar je treba nastopiti proti Slovencem. Ako se po noči le oglasi Slovenec na ulici, že ga drži policaj} za vrat, Nemci pa smejo kričati, kakor se jim poljubi. Včasih je po mestu tako germansko razgrajanje in vpitje, da ljudje niti spati ne morejo. Seveda takrat celjskih policajev ni videti. Odsotni so tudi vedno, kadar nemški razgrajači napadejo kakega mirnega Slovenca, kar se v zadnjem času zelo pogosto dogaja. Razprava Ajstrih — Woschnagg, vršila se je 16. t. m. in so priče potrdile, da je pl. Hans Woschnagg bil mozirski „Sokol“. Vklub temu je sodnik ugodil predlogu zastopnika Woschnagga, da se priče zaslišijo, katere naj potrde, da Hana ni bil Sokol. Dragi Janez, sedaj Hana, ako nisi bil Sokol, zakaj si pa celo gardo prigovornikov alias mešetarjev, med katerimi je bil tvoj nekdanji nasprotnik, poslal po svetu, naj z vsemi nekdanjimi Sokoli govore, „če se še spominjajo, da si bil Sokol“ itd. Ni se posrečilo vseh sokolov spremeniti v kavke; vendar zgubila sta dva prej znana narodna moža spomin — zakaj, to vrabci po šaleški dolini čivkajo . . . Govori se, da je nekdaj vneti sokolaš se trudil pretečo nevarnost Hansovega maščevanja zaprečiti; ni se to posrečilo, ker resnicoljubni možje niso hoteli svojo narodnost in možatost zatajiti — in postati uskok, kakor pl. Hans! Pri sodišču leži dokaz, kateri dovolj govori ! Dobro bi bilo, če bi bil s sedmimi pečati zapečaten, da se ne spremeni kakor nekdanji sokoli! Ptujske novice. Napad. Dne 18. t. m. zvečer je v mestnem vrhu nekdo s kamenjem napadel dva ptujska gimnazijca. Ker sta nar padena dečka Nemca, so nemški listi takoj porabili ta slučaj in kričijo sedaj, da je dečka napadel Slovenec, ko v resnici za napadalca niti ne vedo, kdo je bil. Naj bi raje Nemci pometali pred svojim pragom, saj so jim menda še v spominu lanski septemberski dogodki. Mestna občina je nameravala pred nekaj leti sezidati otroški dom. 01 raznih strani je prišlo darov 1500 K. Ker pa je občina opustila ta načrt, je dobilo z dovoljenjem darovalcev nabrani denar društvo za otroško varstvo. Hofrat Ploj. Vsled odločnega nastopa slov. katoliških poslancev v državnem zboru, se zanimamo Bedaj bolj kot kedaj tudi kmetje za visoko politiko in čitamo večje Števila jSasnikjov,: Iz njih! spoznamo, kako velik škodljivec je naš poslaneo Ploj med južno slovanskimi poslanci, katerim dela le ovire. Kjer le more, meče polena voditelju Slovencev dr. Šušteršiču ter pomaga vladi.. Zato pa moramo vplilci vendar enkrat odločno nastopiti proti taki politiki. Kadar gre toča, se vsak poslanec briga za svoje volilce, to bi Btoril tudi MaHi* Če bi njega volili. Toda mi zahtevamo, da v vsakem oziru zastopa koristi kmetov in Slovencev, Tega pa Ploj ne stori. Dn med slovanskimi poslanci le razdira in tako zmanjšuje njihov u-pliv.! Sedaj je razbil tudi skupnost jugoslovanskih poslancev, katera mu je baje nekdaj ležala tako na Brou, da je izdal za njo zastavo Slov. kmečke zveze, pod katero je bil voljen. Drugi kraji. Šentiljski dan v Jarenini,. V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši v Jarenini velika narodna slavnost. Obhajal se bode Šentiljski dan na prostem pred hišo g. Karola Ornika, Začetek ob treh popoldne. Vzpo-red: 1. Nekatere najnovejše skladbe Foersterjev©. Poje mešan zbor jareninski. 2. Gledališka igra: „Trije tički.“ 3. Govor zastopnika Slov. kršč, soc. zveze. 4. Martin Krpan s kobilo in jareninski Pavliha. 5. Jareninske mladenke otvorijo narodno kavarno. 6. Šaljivi srečolov, šaljiva pošta, menažerija z muzejem iz Amerike, konfeti itd. — Mariborski „Orel“ se udeleži veselice v kroju. Veteranska godba. Vstopnina 30 vin. Sedeži pri gled. igri:i I. vrste 1 K, II, vrste 6(1 Vin, Vse v prid slovenski meji! Orehoravas. Umrla je mlada deklica Magdalena Bauman v 16. letu. Bolehala je na sušici. Pogreba vrle deklice se je udeležilo veliko število ljudi. Blag ji hodi spomin! Hoče. V nedeljo ima g. drž. in dež. poslanec Pišek v Hočah shod v gostilni g. Rojka ob 8. nri zjutraj. Spodnja Poljskava. Dne 5. septembra zboruje tukaj g. drž. in dež. poslanec Pišek po maši pri g. Karla Hrastniku. Gornja Polskava. Dne 15. avgusta nas je obiskal naš marljivi g. državni in deželni poslanec Pišek in imel tukaj svoj shod. Udeležencev je bilo vseh skupaj do sedemdeset. Opozarjal je kmete, da se naj kmalu oglasijo pri svojih županstvih zaradi krmo, ker je gotovo ne bode zaradi hude suše dovolj. Opominjal jih je tudi, da naj kmalu vplivajo na pristojne urade, da so jim odpiše nekaj na travnike naloženega davka, ki so dali letos samo 54 toliko, za kolikor so od davkarij cenjeni. Omenjal je, kako krivično ravna država, ki vedno snuje nove kmetom škodljive pogodbe s tujimi državami, kmetu pa ne da zato nobene odškodnine. Zagotovil DM je, da bo delal s svojimi tovariši vedno na to, da prevzame država 50 odstotkov šolskih bremen. Tudi zajcem se ne bo več tako dobro godilo, če bo sprejet v deželnem zboru njegovi predlog, da se proglasi zajca kot Škodljivca, ki ga sme vsak ustreliti na svojem posestvu, G, predsednik kaplan Žagar se zahvali nato g. poslancu za njegov zanimiv in poučen govor in ga poživlja, naj ostane s svojimi tovariši v obstrukciji, katero je ravno g. poslanec prav poljudno poslušalcem razložil. Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih“ mora biti naše gesto/ Nato je stavil zaveden kmet iz Polskave g. F, Schloßer po kratkem nagovoru te le z navdušenjem sprejete resolucije:. 1. Dne 15, avgusta v Gornji Polskavi zbrani voliloi izražajo poslancem Slov. kluba popolno zaupanje za njihov srčen nastop proti sedanji vladi in odobravajo obstrukcijo. Volilci želijo, da vstrajajo poslanci odločno v boju proti nam sovražni vladi in poživljajo yse slovenske poslance, da so v njej edini. 2. Volilci zahtevajo za svoje kraje od vlade v slovenščini izurjene uradnike. 3j Volilci zahtevajo od države, da sprejme 50 odstot kov šolskih bremen in nam da slovensko vseučilišče n Ljubljani. 'A. Voliloi poživljajo deželne poslance, da delajo z vsemi močmi na io, da se spremeni polje- delcu in sadjerejcu skrajno Škodljiva lovska postava. Zajca naj bi smel vsak posestnik ustreliti, če ga zasači na svojem posestvu. 5. Volilci odločno pozivajo poslance, da ne dopustijo raznih pogodb z drugimi državami v škodo vbogega kmečkega stanu, Če ne da država z raznimi naredbami, kakor so kmetijske šole, znižanje davkov prepotrebne odškodnine. Na to še zagotavlja g. poslancu, da bomo povsod zvesto stali za njim, da se bc mogel na Dunaju sklicevati na svoje volilce. G. Ceder prosi nato g, poslanca, da bi delal za zgradbo ceste iz Pohorja v Polskavo, kar mu g. poslanec obljubi. Predsednik priporoča vsem navzočim v blag spomin vsem dobro znanega rajnega Franca Mlakar in zaključi dveurno zborovanje s pozivom k trikratnemu: živijo na kmečko zvezo in njenega poslanca g. Pišeka, Navdušeno so se vsi odzvali in trikratni živijo je odmeval po sobi in ljudstvo 68 je veselo razšlo. St. Anton T SIot. gor. Politični shod se vrši tnkaj dne 29. avgusta t. 1. Govori g. državni in deželni poslanec Roškar. Griže. Dne 17. avgusta bila je dopolnilna volitev dveh odbornikov za tretji razred občinskega odbora. Izvoljena sta bila z veliko večino dosedanji župan g. Alojz Šuler in vrli kmet Anton Poteko. Obadva zvesta pristaša Kmečke zveze, čast zavednim in katoliško mislečim narodnim volileem! Slovenjigradec. Lembržani so bili nekdaj — kaj pada po krivici — na giasu, da so iztnhtali in rapravili marsikatero duhovito. To nezgodovinsko ulogo Lembržanov je v zgodovinski dobi, in sicer proti koncu 1. desetja pro-svitljenega dvajsetega stoletja prevzel liberalni občinski zastop v Šmartnn pri Slovenjgradcu. V svoji seji dne 8. avgusta je namreč sklenil resolucijo, v kateri z „ogorčenjem“ protestira proti „nesramnemu hujskanju“ govornikov na mladeniškem shodu na Holmcu. Strašno! Pretresljivo! Čudimo se samo, da se ni pretresla mogočna gora Urška, ko je liberalni občinski zastop s papirnato pozavno ta „ogorčeni“ protest zatrobil v svet. Vsaj ena skalica bi se naj bila odkrhnila, ter se pridružila strašnemu liberalnem gromenju, pa ni hotela. In tudi tiste gospode, zoper katere je veleslavni občinski zastop protestiral, ni oblila kurja polt in se jim hlače niso zatresle v ponižnem strahu 1 Trdovraten svet! Zakrknjeni ljudje! Tako se je zgodilo, da mora narodno napredna stranka v Šmartnu v svojo zgodovinsko knjigo zapisati nov resničen lembrški čin. Iste vrednosti je tudi dopis v „Narod. Listu“ o lepem mladeniškem shodu na Holmca, dopis, katerem se pozna, da ga je spisal znani Nadlembržan. Za „Društven! dorn“ v Šmartnem pri Velenju je daroval g. nadrevizor Vladimir Pušenjak 50 K, g. Jožef Polh 25 K, č. g. Frančišek Krcšelj 24 K. Vsem častitim darovalcem so odbor prisrčno zahvaljuje! Šmarje pri Jelšah. Že je leto, odkar se je ustanovila dekliška in mladeniška zveza. V tem letu smo zelo veliko delovali in se izobraževali, prirejali smo tudi igre ter se veliko lepega naučili. Marsikatera mladenka se je obvarovala slabe tovaršije ter čas porabila v čitalnici, kjer imamo veliko lepega čtiva na razpolago. Komn se imamo za vse to zahvaliti? Edino le našemu sedanjemu za vse dobro vnetemu č. g. kaplanu Franc Sinkotu, voditelju Zveze. Ustanovil je tudi Marijino družbo za fante in dekleta, pripravljal nas celih 9 mesecev na slovesen sprejem, kateri se je vršil na binkoštni pondeljek, kakor je bilo že v Našem Domu omenjeno. Vse to, pa grozno v oči bode staro pokveko „Štajerca“ in pa kljukca „Narodni Dnevnik“. Resnica je, da sršen najrajši na najlepši hruški sok srka, gnjile in puhle se še ne dotakne. To je grda, nesramna laž, kar dopisnika pišeta o našem č. g. ravnatelju in o družbi, kaj enakega piše lahko le tisti, ki sam tako živi. Ne mislita si, da sedaj obesimo vse na klin, o kaj še, tem bolj in hrabreje še bomo delale za dobro stvar. Vajino dopisovanje je osramotilo vaju, nikakor pa ne nas. Nam je čast ker spoznamo, da je družba sad obrodila in da gremo naprej, mi mladi. Sr. Jurij ob juž. žel. Dne 19. t. m. je bila volitev za župana v trgu Sv. Jurij ob juž. žel. Izvoljen je bil Franc Pisanec, posestnik v Bezovju, pristaš Slov. kmečke zveze. V starešinstvo so izvoljeni gg.: Ivan Artman, Alojzij Nendl in Herman Kind. Torej so v celem starešinstvu, razun enega (Alojzij Nendl), sami pristaši Slov. kmečke zveze. S tem je torej končan dolgotrajen boj v okoliški in trški občini za občinsko zastopstvo, ki se je končal z zmago Slov. kmečke zveze. In to nam daje upanje, da je nastopila za Sv. Jurij eb juž. žel. boljša doba, doba vstrajnega resnega dela za blagor okoliške in trike občine. Savinjska dolina. Hmeljska kupčija se je po dolini že začela. Kupcev je prišlo od vseh strani prav veliko. Ker se je hmelj v Nemčiji in deloma tudi na Češkem izjalovil, so obrnili hmelj ski veletržei svojo pozornost na našo dolino. Naš hmelj je letos prav lep. Golding, ki se sedaj obira, je krasno dozorel. To priznajo kupci sami. Kako pa je s ceno ? Sliši se, da so kupci sklenili kartel, da hmelja nad 3 K kilogram ne plačajo. Veliki hmeljarji pa pravijo: Mi ga pa pod 4 K ne damo. Prav je to. Hmeljarji torej pozor! Hmelja letos po svetu ni veliko. Napravite hmelja ceno vi, ne pa da bi jo delali kupci, ki bodo na tisoče pri hmelju profitirali. Okoln 4 K je hmelj letos vreden, in če ste hmeljarji edini, morajo ga češki in bavarski kupci tudi tako plačati. Domače mešetarje pa poživljamo: Pomagajte vendar revnemu kmetu, da svoj hmelj drago proda, ne pa bogatemu tujcu, da ga po ceni kupi. Tako bote v dejanja pokazali, da ste prijatelji slovenskega kmeta. Po vašem ravnanju vas bodo sodili. Hmeljar. Trbovlje. Vsem paznikom se naznanja, da ima Strokovno društvo trbovljskih paznikov prihodnji društveni sestanek 29. t. m. Ker je na dnevnem redu več važnih pogovorov, se prosijo vsi člani, da se sestanka polnoštevilno vdeležijo. Koroško. Pliberška! okolica. (Slovenci, slovenske zemlje ne tujcem!) V naši okolici se je jela širiti nemška posest. V St. Juriju, leno uro južno od Pliberka, je imel pliberški vsenemec Metnic eno kmetijo že dalje Ičasa (p.j ti. Cavavn), pred dvema mesecema je dokupil p. d. Radegilovo, katera je bila pogorišče. Tja kmetija je zelo slaba. Stala je 4600 K. Potem je kupil zelo lepo p. d. Trbosovo kmetijo za 25.000 K. Ta kmetija ima zelo lepo lego na rodovitni zemlji in je mogoče imeti katkih 18 glav živine. Ta posestnik te kmetije, mlad nemškutar, ni hotel prodati komu drugemu. Na tem posestvu stoji tudi čedna cerkvica sv. Jurija in so (jo ves čas od te hiše oskrbovali. Kmetija leži na ravni zemlji. Sedaj ponuja Metnicu svojo kmetijo p. d. Navršnik; kupčija Še ni sklenjena. Posetvo leži jia vrhu precej visokega! Eribai;! zemljišče je še dobro,| pa zanemarjeno, gozd izvrstno raste, pa je opustošen, kmetija je ye-lika iq Vredna okrog 14,000 K. Ker je posestvo obširno pa zanemarjeno in izkoriščeno, bo težko dobiti (kupca. Pa ne bo še pri tem konca. Ce Metnicu pomaga Südmarika, še lahko nakupi več kmetij v čiste bližnjem okraiu. Neki drugi kmet mu je Že ponujal, kakor slišim svojo kmetijo. Tako lak čista V kratkem času naredijo tudi pri nas — St. Ilj. Kmetov ne veseli delo na svojih posestvih, poslov ni dobiti; staro stoletno enolično obdelovanje zemlje 'ne nese več, napredka ni nikjer, in tako ni nenavadna prikazen, da kmet te ali one vrste žita manj pridela ko ga je vsejal, po njivah raste plevel, i n-rno si morajo kupovati, in tako lezejo v dolgove/ Kjer je Še kaj gozda, tam poje sekira, dotlej da ga zmanjka, potlej se pa kmetija proda. Kmetov ne veseli gospodarstvo,, dopada se jim delavski sitan, kateri sedaj res precej bolje, izhaja kot kmetje.. Le kjer so ljudje nekoliko izobraženi, samozavestni in manj propali, tam gospodarijo Še dobro. Tužna nam manjka! Ali pride Še kaj preroda med naše ljudstvo, poprej da nam Nemci pokupijo naša stara posestva, da 'bomo potem na svoji zemlji prosili nje za kruh? Zanesi nam Bog in reši teh nemških nadlog! Pliberk. Naša posojilnica je začela uradovati dna 8. junija t 1. Ustanovljena je bila že 2. aprila lanskega leta, a delovati ni mogla, ker v celem Pliberku ni našla primernih prostorov. Povsod so ji kakor garjevi ovci zapirali duri, seveda, ker se je vse balo zamere pri nekaterih nemških mogočnežih, ki bi ji pač prav radi prišli k pogrebu. Pa namesto groba morajo sedaj, ali radi ali neradi gledati, kako si je napravila v novem „Narodnem domu“ pri Pra-jerju prijetno gnezdece, kjer se prav dobro počuti. Uraduje vsak tržni dan od 10. ure naprej in daje na vloge po 4 74% obresti, za posojila pa zahteva 5%. Tekom dveh mesecev se je vložilo 126 deležev, prometa pa je v tem kratkem času vkljub tema, da šo v Pliberku še tri druge posojilnice, čez 20.000 K. Zares lep začetek! Le tako naprej ! Počasi se pač tudi mi, slovenski kmetje in delavci, začnemo zavedati, da jo pametnejše nalagati svoje težko prislužene krajcarje namesto v zavodih, ki s čistim dobičkom večinoma podpirajo grobokope slovenskega ljudstva: Südmarko, Schulverein itd., raje v svojih hranilnicah, ki se bodo ozirale tudi na naše potrebe in težnje. Mi nikomur nočemo škodovati, najmanj pa poštenim Nemcem, a oškodovani in zatirani pa tudi nočemo biti. Le pokazati hočemo, da imamo tudi kot Slovenci pravico živeti in da tudi moramo živeti. Svoji k svojim! Kazaze. Vpokojeni gospod župnik Frane Cepič obhaja letos, dne 25. avg., petdesetletnico mašništva. Slavnost, ki je že sama ob sebi dokaj redka, bo tem pomenljivejša, ker jo obhaja duhovnik, ki se mora zares imenovati mučenik. <3ez 20 let že je preživel slavljenec, od mrtvouda zadet, le na svojem vozičku. Ne more rabiti ne nog ne rok, in streči mu morajo kakor majhnemu otroku. V tem njegovem žalostnem položaju mu bo pač v veliko tolažbo in veselje, če se bo slovesno obhajal petdesetletni spomin njegove primieije. Priprave za to se že vršijo. Kakor smo čuli, se zberejo ta dan pri svojem sobratu trpinu vsi duhovniki pliberške dekanije s preč. gosp. dekanom na čelu in gotovo jih prihiti mnogo tudi iz sosednjih dekanij. Upamo, da se tudi verno kmečko ljudstvo mnogoštevilno udeleži te redke slavnosti. Sinčavai. Neprestano je lilo tndi pri nas šest dni, in velika je škoda na žitu, ki je začelo že kaliti. Nekateri pravijo, da je kriva temu ista ženska, ki so jo v sredo, 4. t. m. našli blizu Sobata-Königa mrtvo v Dravi. Eno so našli tostran, drugo pa baje onstran Drave pri Fukšn. Isto ki je bila najdena pri Königu, bi imela Drava prinesti doli iz Špitala; zaznamovano je imela srajco a črkama A. H. Gotovo je bila iz boljših krogov, ker so našli pri njej cigarete. Prepeljali so |jo v Šmarkež, kjer je bila v petek popoldan pokopana. Ako bi vsaj vendar enkrat ne prišla komisija, bi morali v Šmarkežu vsi vaščani zbežati vsled strašnega smradu. Kranjsko. Zopet novo kočevsko tolovajstvo. Privandrani Kočevci so si ustanovili v Lazih v Rož. dolini šulferajnsko šolo, dasi so Lazi na slovanski zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nemška šolferajnska šola, je pa kupil pred dobrim mesecem Slovenec Franc Hace. S tem naknpom je bila postavljena nemška šnlferajnska šola pod kap. To je pa Lazarje tako vjezilo, da so naskočili ponoči Hacetovo trgovino. Metali so v spalnico in prodajalno po 7 kg težke kamne in polena. Tudi so suvali s 7 metrov dolgimi drogovi skozi okna v sobe in prodajalno. Vse nametano kamenje tehta čez 3 stote in polen in rant je toliko, da bi dale blizu do 1 kubičnega metra drv. Lopovi so izbili Ha-eetu 35 oken z okvirji vred in vežna vrata, razbili so mo mnogo petroleja in raztresli ter poškodovali veliko blaga. .'Za Haceta ki je na levi roki nekoliko ranjen, je bila velika nevarnost da ga ubijejo. Saj je padel pod njegovo posteljo, kakor hleb kruha velik in 4 kg težak kamen. Skril se je Hace pod streho in s sekiro v roki čakal, kdaj da vderejo tolovaji v hišo. Ali že ne bo kmalo konca teh tolovajstev, katere ščiti roka nemške protekcije. Slovenec že v svoji lastni deželi in domačiji ni več varen življenja. Ljudje v takozvani kočevski vojvodinji so naravnost podivjani in še hujši, kakor razna divja plemena po indijskih otokih. In to vse v sredini kulturne države. Licealna knjižnica v Ljubljani. Dosedanji skriptor licealne knjižnice, ki se nahaja v drugi državni gimnaziji v Ljubljani, profesor Luka Pintar je postal njen kustos. Novi most v Kranja se bliža počasi izvršitvi. Stavba je lepa in tudi pripravna le malo preozka. Most ne bo zadostoval velikemu prometu. Seveda državni inženirji so delali vse po svoji glavi, ne da bi se prej posvetovali z občinskimi odborniki. Obmejni dan bodo imeli v nedeljo dne 22. avgusta na Viču pri Ljubljani. Delajo se velikanske priprave, da bo slavnost veličastnejše izpadla in da bo večji dobiček v prid obmejnih Slovencev. Slavnost bodo uvedli vrli „Orli“ s kavalkado. Iz Ljubljanje pridejo „Orli“ na konjih, nasproti jim bodo prišli „Orli“ iz Viča na konjih, nakar se bodo uvrstili vsi v sprevod. Popoldne se bo vršila javna telovadba in po telovadbi se bo pa deklamirala „Pesem obmejnih Slovencev“. Šolska zdravnika. Šolske oblasti so se vendar enkrat že tako daleč spravile, da sprevidijo, kako potrebno je nastavljenje šolskih zdravnikov na ljudskih šolah. Po vseh drugih državah je to že dlje časa uvedeno. Pri nas seveda smo prišli šele sedaj na to nujno potrebo skrbeti za zdravje ljudskošolske mladeži. V Ljubljani sta imenovana za šolska zdravnika na mestnih ljudskih šolah zdravnika dr. Rus in dr. Demšar. Primorsko. V Ogleja so pri prenovitbi bazilike našli dragocene mozaike. Izkopavanje se nadaljuje. Vodi jih nadinženir Mahnič. Izseljevanje v Ameriko preko Trsta. Leta 1098 se je izselilo v Ameriko preko Trsta 5908 oseb. To število je dosti majhno, ako se primerja z številom izseljencev leta 1908 in 1907. Leta 1906 se je izselilo v Ameriko preko Trsta okoli 18.000 oseb, leta 1907 okoli 21.000. Največ izseljencev je bilo iz Galicije in Dalmacije. Leta 1908 pa se je vrnilo domov čez Trst okoli 20.000 izseljencev, kar jasno dokazuje, da je v Ameriki slabo. Goriške volitve. Volilni boj za goriški deželni zbor se je že pričel. Agrarno liberalni učitelji se na vse krip-Ije pripravljajo, da se vržejo v volilni boj z vso besnostjo. Že sedaj strašno agitirajo med ljudstvom za agrarno libe-beralno stranko, ki jim je obljubila, da jim po njih volji zviša plačo, le da jim pomagajo te presnete „klerikalce“ pri volitvah pohrustati. Pa se še upa agrarna stranka trditi da ni liberalna. Še „Rdeči Prapor“ piše v zadnji številki, da že danes ni vse v kmečki stranki tako, kakor bi moralo biti. Dalje piše tudi, da ve iz prav verodostojnega vira, da se vsi učitelji kmečke stranke z dr. Frankom potegujejo za skupen nastop in delovanje kmečke stranke in liberalne. To je jasen dokaz, da pomeni kmečka (agrarna) stranka isto kot liberalna stranka. Novi okr. šol. nadzornik za voloski okraj. Za okr. šol. nadzornika za hrvatske in slovenske šole v vo-loskem političnem okraju je imenovan vadniški učitelj g. Karol Pribil. Povišanje v službi. Davčni upravitelj Andrej Rocco je imenovan višjim davčnim upraviteljem v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Grozna nesreča v ladijedelnici pri sv. Marka pr Trstu. V soboto ob 8. uri in pol zjutraj je šel kakor navadno vsaki dan, delavec Matej Štrajn, star 69 let, rodom iz Miljskih hribov, stavit pasove na transmisije strojnih koles, kjer režejo takozvane „lamarine“. Ko so kolesa že tekla, je stopil ubogi delavec na lestvo in v hipu, ko je stavil pas na strojino kolo, mu je zgrabilo obleko in ga toliko časa vrtelo in tolklo, dokler ga ni vsega razmesarilo. Noge mu je odneslo 6—7 metrov daleč, kosti se je našlo 60—70 metrov daleč, a ostali deli telesa so padali deloma v stroj, deloma okoli stroja. Ko so čuli delavci nenavadno šumenje stroja, so pritekli od vseh strani ter prestrašeni zrli v razmesarjenega tovariša. Stroj so takoj ustavili, ali rešiti ga itak ne bi mogli, ker je stroj z vso naglostjo tekel. Štrajn je bil Slovenec in 40 let v tej službi. Zapustil je pet odraslih otrok. Viuski pridelek v Furlaniji. Italijanskim listom pišejo iz Furlanije, da je napravila letos peronospora po Furlaniji toliko škode, da se zamore že sedaj trditi, da bodo letos v Furlaniji pridelali za polovico manj vina, kakcr lansko leto. Narodno-o brambno delo. Na hran za mejoli V nagem narodnoobrambnem delu] bila bi nam (velika: pomoč, (ako bi mogli slovensko časopisje na meji razširjati še v večjem obsegu kakor Že itak to storimo. Razven denarnih doneskov v to svrho bi nam posebno* dobro služilo, ako bi se nam 'dopošiljali tudi prečitani Časopisi, da jih vržemo v obmejne kraje. Zlasti se obračamo na Ljubljano in druga (slovenska mesta in trge, kjer je nabiranje prečitanega Časopisja zvezano z, majhnim trudom in stroškom, Nabrano časopisje naj se pošilja na Slov. krščansko-socijalno Zvezo y Mariboru ali pa, kar je še boljše, naj se stopi z njo v dogovor zaradi naslovov, da; se j&asopisje more pošiljati naravnost slovenskim obmejnim hišam. Obrambna organizacija. V vseli slovenskih ka^ toliško-narodnih glasilih se javljajo glasovi, da* se enotno organizira po pelem Slovenskem narodno o-brambno delo. Po našem mnenju- je treba tukaj razločevati med dvema panogama obrambnega dela, ki bi se naj samostojno organizirali. To je nepolitično izobraževalno delovanje ob meji in drugih narodno ogroženih krajih, drugič pa gospodarsko obrambno delo po vzoru Südmarke. Za zadnje delo si mislimo da bi bilo najboljše, oživiti in reorganizirati že/ bb-stoječo (Našo Stražo, Za narodno-izobraževalno delo in vse kar je žnjim v zvezi p,a 'se naj osnuje novo društvo, ki bo enotno organiziralo, nadaljevalo in razširjalo delovanje, katerega so sedaj opravljale različne pokrajinske krščansko-socijalne zveze, vsaka po svojem lastnem načrtu ali pa tudi brez načrta. Že danes pa je naše trdno prepričanje, da morajo taka društva uspešno delovati le v slučaju, akb si najmejo za t'a posel določene tajnike. Tako velika društva z ogromnim delokrogom ne morejo izhajati brez stalno nastavljenih moči, Ciril-Metodova družba v pravi luci. Ciril-Metodova družba se je pokazala za svobodomiselno družbo, ki razširja načela, nasprotna slovenskemu ljudstvu. Družba je danes le podružnici izvrševalnega odbora liberalne stranke. Kdor količkaj pozna zgodovino slovenskega javnega življenja, kdor je opazoval, kako se je zanašala in se še zanaša brezverska svobodomiselnost v našo domovino, kdor je zasledoval taktiko svobodomislecev, posebno kar se tiče družbe sv, Cirila in Metoda, ta je vedel, da tudi v tej prepotrebni družbi ne bo vladala dolgo sloga. Stari liberalci so bili sicer svobodomisleci, a so vendar vedeli, da je v družbi potrebna sloga, ki je pa mogoča le na katoliškem slovensko-narodnem stališču, in tega so se tudi držali. To pa ni bilo všeč mladim radikalnim študentom in zato so v Bohinjski Bistrici naskočili družbo in povzročili razdor. Da spoznamo radikalne dijake, je treba omeniti le, da je njihovo glasilo .„(Omladina“ pisalo o priliki sestanka slovenskih svobodomislecev, katere pač vsakdo dobro pozna:: „Narodno radikalno dijaštvo z navdušenjem pozdravlja kongres Svobodne Misli.“ Kako je narodnim radikalcem vera, privatna stvar, razvidno je tudi iz pisave „(Omladine“ same, ki je pisala, da Jezus Kristus ni ustanovil nove vere, /f:i je pisala,, da katolicizem pospešuje pijančevanje, češ, „klerikalizem ni nijč drugega., kot alkoholizem.“ Kako mnenje ima JOmladina“ o našem obmejnem duhovništvu, sledi iz pisave, ko je rekla, da slovenska duhovščina vzgaja odpadništvo, da -„duhovniški fanatizem nam je ponemčil več slovenskih duš kot jih ohranil Slovenstvu“ itd. Narodni radikalec in odbornik družbe sv, Cirila in Metodai je na nekem nepolitičnem shodu slikal katoličane kot brezdomovince. Dalje je „.Omladina“ pisala, da je „.nujno potrebno, da se ločita cerkev in šola“; znan stavek po celjski narodno-radikalni resoluciji je: „.lOdpraviti je treba šole, ki so v rokah cerkvenih organizacij, a „za sedaj“ (leta 1907) ni mogoče tega, |š,e izvršiti, ampak najprej treba „ustanoviti slovensko društvo za svobodno šolo“1, tako so sklepali na/ shodu v Celju, kjer je imel veliko besedo odbornik „Družbe sv. Cirila in Metoda“ dr. Žerjav. Skupščino za skupščino so vrgli radikalci iz odbora družbe sv, Cirila in Metoda katoliške može in dosegli so letos, da imajo v odboru večino, kar so si Že davno želeli. Da bodo sedaj delovali v "radikalnem, ali prav rečeno, v. svobodomiselnem duhu, je gotovo. Naenkrat si sicer ne bodo upaji izvršiti vseh svojih načrtov, ker se boje slovenskega ljudstva, ki je po veliki večini globoko verno, ali korak za korakom bodo delovali, da bodo prišli do svpjih ciljev, V takih rokah se seda.j nahaja Ciril-Metodova družba, in potem se še dobe naivneži, ki trobijo v svet, da je družba nad strankami. Kako je ta trditev neumna,a tudi velike posledice za nas, ker naši veleindustrijci in mlinarji večinoma trgujejo na ogrskih trgih in se torej one visoke cene tudi k nam zanesejo, Posledijce tega so ifeoke cene mold In krahu,.ki pa ne odgovarjajo nizkim penam, za katere naš ubogi kmet mora prodati svoje žitne*pridelke,* Tu bi morala tudi državna oblast vmes poseči, da bi se ti nedostatki odpravili. Ako. tega1 ne bo konec, potem stojimo v kratkem pred socijalno bedo, ker ena visoka cena vpliva tudi na ostale cene živil in te so, kar, se vsak dlan lahko na trgu prepričamo, zeio visoke, ter se Še višajo. Tukaj so zopet glavni činitelji prekupei, ki prodajalca odirajo. Tem bi morala Mlada gledati strogo na prste, ali jim pa sploh prepovedati njih oderuško kupčevanje. Krogi pa, ki jim ni znan položaj na trgu, zvra-Čaja vso krivdo na ubozega kmeta. Kmet, ki v potu svojega obraza prideluje svoje polje, katerega mu včasih pokončaljo naravne neprilike, kaikor toča, nevihte, razne golazni/ Itd. nastavi ceno za svoje pridelke, ki daleč ne odgovarjajo njegovemu trudu in obdelavanju. Zato se morajo pa vladni krogi zavzeti za njega, da mu olajšajo njegov stan in jga Ščitijo pred neosnovanimi napadi, ker; ravno ubogi kmet je glavni steber cele 'države. Uspehi pašniških zadrug. Pašniška zadruga v Neu-dorfu na Češkem je lansko leto mogla zabeležiti naslednje nspehe pri svojem prizadevanju za povzdigo živinoreje. Zadruga je za mlado živino od svojih Članov v bližini svojega! sedeža vzela v najem neko kmetsko posestvo za dobo 12 let. Posestvo meri 17 5 ha in znaša najemnina letnih 1200 kron Zemljišče ni bilo mnogo let nič gnojeno in oskrbovano. Zadruga ga je spremenila v pašnik, katerega je razdelila na šest delov in ga lansko spomlad obsojala in pognojila z 3000 kg čilskega salpetra. Pašna doba je znašala 131 dni (od 30. maja do 9. oktobra). Na pašo je 36 zadružnikov izpustilo 65 glav mlade živine, in sicer 43 telic in 22 juncov. Štiri živinčeta so se pasla le 99 dni Skupaj je znašalo število pašnih dni 8111. Predno je šla živina na pašo, so jo stehtali in je znašala skupna teža 15.010 kg. Ko pa je bila paša končana, je bila vsa živina težka že 21.160 kg. Prirastek na teži je znašal torej skupno 6180 kg, ali povprečno na dan in posamezno živinče 0 752 kg. Najmanjši prirastek na teži je znašal pri juncih 80 kg, pri telicah 60 kg v 131 dneh; največji prirastek v istem času je bil pri juncih 80 kg, pri telicah 240 kg. Znaten razloček se je pokazal med junci in telicami, kar se tiče prirastka na teži. Dočim je 22 juncev v 2777 pašnih dnevih postalo težji za 2260 kg (ali povprečno na dan in posamezno živinče 0 727 kg. Stroški pri kilogramu žive teže so bili v prvem letu paše z ozirom na to, da pašnik še ni bil dobro zasejan s travo in ker se je razmeroma paslo malo živine, nekoliko večji kakor pri starejših, redno oskrbovanih pašnikih. Obratni stroški so znašali leta 1908 pri tej zadrugi okroglo 3800 K, to je na dan in posamezno živinče povprečno 46 8 h ali za 1 kg prirejene živine teže 62-2 h. Letos se bo paslo okoli 90 glav, pašnik bo vsled lanskega gnojenja in oskrbovanja dajal več paše, obratni stroški pa bodo ostali enaki, tako da se bodo produkcijski stroški zmanjšali skoro za tretjino. V jeseni lanskega leta so pašnik pognojili s 150 meterskimi stoti Tomaževe žlindre, 100 stoti kajnita in 100 stoti apna in ga dobro prevlekli z brano. Živino ženo vsak dan dvakrat na pašo, zjutraj in opoldne, tako da ostane opoldne in čez noč v hlevu. Poskrbelo se je tudi, da ima živina na paši vedno dovolj dobre pitne vode, kar močno vpliva na ugoden razvoj iivalij. Pogajanja sladkornih tovaren s prideljevalci sladkorne pese. Češko namestništvo je po nalogu vlade povabilo praško trgovinsko zbornico in deželni kulturni svet, naj se udeleže sporazumne akcije, katero je vlada upeljala med sladkornimi industrijci in pridelovatelji sladkorne pese. Od trgovinske zbornice naj bi se udeležili pogajanj štirje delegatje, kot odposlanci sladkorne industrije, deželni kulturni svet naj bi pa ravno tako odposlal štiri delegate kot zastopnike pridelovalcev pese k pogajaxyem. Not» akcijska dražba mlinarjev v Pragi. V Pragi so osnovali novo mlinarsko akcijsko družbo, katere osaovalni občni zbor se je vršil v prostorih trgovske zbornice. V celem se je zbralo 78 akeijonarjev, ki so v skupnem za- stopali 468 glasov. Sklenilo se je izdati 1250 novih akcij-po 400 kron, ki se bodo izdale po 420 knrzne vrednosti. Akcijski kapital se je nastavil na 2 milijona kron. Razgled po svetu. Vročina v 3Parlzu. Kaikor poročajo iz Pariza, je bila tam zadnje dni silna vročina. Mnogo ljudi je zadela solnčarica, več jih je umrlo., Meteorologi izjavljajo, da prihaja ta anormalna vročina iz Amerike, in jo KraČne struje zanašajo na evropski kontinent. Jubilej angleškega pesnika. Dne 6. avgusta Je bilo 100 let, kar, se je rodil največji in najkarakte-rističnejši angleški pesnik XX. stoletja, Alfred lord Tennyson. Več kot pol stoletja je bil ponos domovine in ljubljenec! naroda, noben pesnik za njim si ni mogel pridobiti take popularnosti doma in takega priznanja v tujini kakor on. Tennyson se je rodil kot sin evangeljskega župnika vt grofiji Lincoln; že v mladosti je kazal velike pesniške nadarjenosti. Z devetnajstimi leti je izdal sfeuppo s. svojim bratom pesniško zbirko „Pesni dveh bratov“, ki' je vzbudila splošno pozornost. Mlajši brat je kmalu obesil poezijo na kol, zato pa je Alfred stopal vedno višje in si vkljub kritikom pridobil trajno pripoznanje naroda. Po smrti Wordsworthovi je bil imenovan dvornim pesnikom (poeta laureatus), 'in je dobival iz državne blagajnice stalno letno plačo, ki mu je, omogočila, da se je popolnoma posvetil poeziji. V raški armadi pridejo na jedilni list vsak teden dvakrat ribe. Prvi poskusi z ribami, ki so jih napravili pri 2. gardnem polku, so se tako izborno obnesli, da uvedejo ribe kot hrano v celi armadi, kar vojaki vobče kot dobro spremembo pozdravljajo. Ribe pa tudi ne pre-oblože tako vojaške blagajne, ker jih je v preobilici v vseh rekah in vodah. Nemško barbarstvo. Petsto nemških demonstrantov se je zbralo pred poslopjem Komenskijevega društva v 18. okraju na Dunajn, ker so mislili, da imajo notri shod Čehi. Po hrupni demonstraciji na ulici, so Nemei udrli v lokal, razbili vse šipe in polomili vse mize in stole. Svojo jezo so si ohladili celo nad kipom velikega Komenskega, ki so ga vrgli na tla ter ga razbili. Nato so zapustili lokal ter odšli demonstrirat pred kavarno, kjer ima prostore neko krščansko socijalno društvo. Tudi tu so razbili vse šipe. Šele sedaj je prihitela policija, ki je aretirala nekaj raz» grajačev, druge pa razgnala. Demonstrantje so bili večinoma sami napol dorasli fantini. Nemška kultura! Izseljevanje bosanskih mobamedancev. Mladoturki so ustanovili društvo, ki si je nadelo nalogo, pospeševati izseljevanje bosanskih Mohamedaneev v Turčijo. Društvo je nabralo že precej denarja ter poslalo v Bosno emisarje,-ki ljudi nagovarjajo, naj se izsele v Turčijo. Bošnjake nameravajo Mladoturki naseliti v bližini Carigrada. Turška vlada je tudi sklenila, da naseli bosansko-hercegovske mohamedanske izseljence v Anatoliji. Vsaka rodbina, ki pride v Solun, dobi štiri do pet sto pijastrov podpore. V Janini imajo pripravljenih za izseljence 1450 stanovanj. V Prevesi zgrade za bosanske izseljence 1200 hiš, ki bodo stale 4 do 6 milijonov pijastrov. Izselilo se je že veliko mohamedanskih rodbin. Mlajši mohamedanski krogi niso-zadovoljni z izseljevanjem. Njihovo glasilo „Musavat“ neprestano svari pred izseljevanjem, ki oslabi mohamedanski živelj v Bosni in Hercegovini. Nemški zrakoplovci aretirani. Ruski obmejni vojaki so streljali na nemški zrakoplov ob meji pri Vratislavi, ki ga je veter zanesel preko meje. Zrakoplov se je moral spustiti na tla. Ruski vojaki so aretirali nemške zrakoplovce. Št. II. 33663 5041 Naznanilo. Na štajerski deželni poljedelski šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jurija ob južni železnici se prične s 15. oktobrom 1909 prvo šolsko leto. Zavod ima namen nuditi priliko sinovom spodnještajerskih kmetov, da se na podlagi ljudske šole izobrazijo za sposobne in praktične kmetovalce. Učni predmeti so: živinoreja, mlekarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Poučni tečaj traja 10 mesecev. Za vsprejem se morajo priložiti sledeča spričevala: 1. da se je doseglo 16 leto starosti (krstni list); 2 domovinski list; 3. da je popolnoma zdrav in za poljedelsko delo pri memo telesno razvit (zdravniško spričevalo); 4. da ima predizobrazbo (šolsko spričevalo); 5. nravstveno spričevalo. Da šolo lahko obiskujejo tudi sinovi revnih kmetov, je na zavoda 10 brezplačnih mesf. Sinovi štajerskih kmetov, ki se za ta mesta potegujejo, naj svoje prošnje, opremljene z navedenimi spričevali in z ubožnim listom, vložijo do 15. septembra 1909 pri štajerskem deželnem odboru. S prostim mestom je v zvezi brezplačen pouk, prosto stanovanje in deželnoobična oskrba; za nakupovanje knjig in drugih učaih predmetov morajo skrbeti stariši. Plačujoči gojenci imajo plačati za pouk, stanovanje in hrano 280 K in sicer polletno naprej po 140 K ravnatelj* stvu zavoda pri! Sv. Jurju ob juž. žel. Plačujoči gojenci naj se zglasijo do konca septembra 1909 pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu. Gradec, dne 16. avgusta 1909. Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev'. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Naznanjam, da sem o tvoril vinotoč ctex ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 158 Pozor Slovenci? Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Po-Btrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. 154 Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku, se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati lastnika g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami. 155 Növozidana, dvonadstropna hiša, 8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove npravništvo lista. V trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz njiv in travnika, da se lahko redi ena krava, iz hiše z vrtom, hlevom in sadnim drevjem. Zemljišče meri 2 orala in je v prvem razredu. Cena: 3600 K. Več se izve pri Drag. Zelič, organist Šmarje pri Jelšah. 148 Dobri, solidni fužinarski kovači, ki so izvežbani v izdelovanju lesenih sekir v vs«ki obliki, znajo dobro vrtati in izkovati, dobijo v štajerskih fužinah „Columbushiitte“ v Rušah, Spodpje Štajersko, stalno akordno delo. Žene in hčerke oženjenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigalic v Rušah. 588 Mlad podobarski in pozlatarski s: pomočnik, s ki je zmožen vsako delo samostojno izvršiti se za trajno sprejme pri podobarju in pozlatarju Jon. Goleš-u v GELOHTWer“““ štev. 20. Hotel Pri belem volu v Celju & sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 s se priporoča za obilni obisk. : Pohištvo Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 ,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov* V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu. ‘äMT Za nakup priporočamo tvrdko nK 91. E. Šepec, Maribor Grajski trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd. 7 Z X Z X z X X k Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/*% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5°/. do S1/,0/« brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Oskrbite svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. -----------------------------'*9 Cerkveni in sobni slikar In pleskar vj Franjo Horvat KVARI BOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, Bob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 «m. Postrežba točnaI :: :: Cene nizke! Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Marna n. Cirila y Maribora. Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji ceni Elizabeta Welle) usnjarija v Framu. 71 o Meloiatelj cerkvenega orodja in posode O Karol Tratnik, Maribor 8 Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, les-^ tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognja. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Svoji k svojina! Zastonj se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru. m Zastonj se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi ; : : razglednicami. : : : Zastonj se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: bolnikih in križe viseče za steno. :: gpoooc Restavracija XXm Narodni dom v Mariboru- Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinairec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške Šeške pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Motor-bicikl lahko kolo P H iya se proda takoj za 360 kron. — Denar se mora pri sprejetju kolesa izročiti. — Več pove Uprav-. ništvo „Straže“. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor. Šolska ulica 2. 55 Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. * 48 Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v naj večji izberi pri Goričar & Leskovšek trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in'drobno v Celju, Graška cesta 7. v Mariboru SMRT doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko). Štajersko platno m. . . . . . po 36 v Slovensko platno m. .... . po 40 v. Savinsko platno m................po 44 v. Vojašto platno m.................po 46 v. Domestih platno mehko m. . . po 48 v. Gorsko platno debelo m. . . . po 60 v. Istrija tkanina, mehka m. . . . po 54 v. Holandska tkanina, mehko m. . . po 60 v. Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K fraoko. oooooooooo oooo ooooo ooooo oooo oo oo ° Spodnještajerska ljudska posojilnica 8 Svoji k svojimi Urar, očalar ix& zlatar SBureš Maribor Tegethofova cesta 33. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. (rramnfnno 8 slovenskimi ploščami, čistim in \JTX rtUlUlUiltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Edina narodna steklarska trgovina Fran Itropi, Celje priporoča svojo' bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! ia debelo. Ufa drobno. uljudno naznanja, da se preseli ta mesec v Stolno ulico štev. 6. w v §800000000000800000000000608________________________ Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba dustrijska zadruga Celja" Ignac Božic narodni krojač y Maribora, Tegethofova ulica 16, t Mil dr. Rom se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tndi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. T nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz rszlič-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: rodbinskih‘grohišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. :: ’• Popravljanje spomenikov, udelar ::: vanje napisov v iste. :::