V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« so darovali: Županstvo v Spodnji Šiški pri Ljubljani 200 K; g. dr. Viktor  Gregorič, zdravnik v Sežani, nabral med rodoljubi v Bazovici pri Trstu 10 K; gdč. Franica Peternelova na Bledu 32 K 50 vin., nabranih ob uprizoritvi igre »V Ljubjano jo dajmo«; g. Jožef Klemen.ič, c. kr. učiteljiščni profesor v. p. v Ljubljani, 10 K ; gosp. dr. Vinko Gregorič, primarij in dr. v Ljubljani, 10 K; g. M. Levstek, lekarnar v Ljubljani, 10 K; vrhniško učiteljstvo 10 K mesto venca na grob vrle šolske prijateljice gospe Berte Komotarjeve; g. Ivan Demšar, nadučitelj v Šmarjeti, nabral v veseli družbi belocerkovškega učiteljstva in prijateljev 6 K ; neimenovan iz Sodražice 5 K ; g. Fran Skvarč iz Škocijana pri Divači 4 K; gdč. L. Košenini, učiteljica v Mokronogu, nabrala ob priliki blagoslovljenja novega šolskega poslopja 10 K; Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo 12 K namesto venca na grob tovariša Piliha ; g. Fran Bogataj, nadučitelj v Kobaridu, nabral v hotela »Devetak« v Kobaridu 10 K; gospica Zlata iz Metlike nabrala v veseli »frakarski« družbi 12 K; gdč. Gusti Matanovič, učiteljica v Ljubljani, 12 K; državni poslanec g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani, 100 K. Ziveli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Kolekta poštnih znamk. Iz konjiškega okraja kolekta št. 75; iz celjske okolice kolekta št. 69. Letnina za I. 1905.: G. Fran Rošker, nadučitelj v Loki pri Žusmu (4 K); g. Anton Hren, nadučitelj, in gdč. Ema Hrovatin, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju ; g. Alojzij Macarol, učitelj v Šempolaju. Osebne vesti. Gdč. Ivana Velepič, učiteljica v Postojni, je dobila za pol leta dopust radi bolezni, na njeno mesto pride kot substitutinja gdč. Ivana Premelč. — Provizorična učiteljica v Preserju gdč. Uršula Mazi je imenoVana v isti lastnosti za Sostro. — V Stari Log pri Kočevju pride kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja Roza Ermacora. Na mesto obolele učiteljice Marijane Jamšek, ki je dobila za pol leta dopust, pride v Domžale kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Jekovec. — Absolvirani učiteljski kandidat Franc Krmelj je imenovan provizoričnim učiteljem in voditeljem na novoaktivirani ljudski šoli na Šenturški gori, okraj Kranj; za proviz. učiteljico k Dev. M. v Polju pride Avgusta Erbežnik iz Vrbovega, kjer je dozdaj službovala; učiteljica PZrnestina Oman pa pride v Begunje; za Srednjo vas pri Bohinju sta imenovani provizoričnim učiteljicam Jerica Bizjak v Sori in absolvirana učiteljska kandidatinja Karoliaa Gams; v Spodnjo Idrijo pride na mesto obolele učiteljice Josipine Šusteršič, ki je dobila dopust, otroška vrtnarica Marija Sever kot suplentinja. Na deško ljudsko šolo v Novem mestu pride na mesto prostovoljno odstopivšega voditelja p. Otokarja Aleša p. Gothard Podgoršek tudi kot vodja. Osebne vesti na Štajerskem. Na šoli v Brežicah je nastavljen definitivni učitelj v Laškem Franc Kresnik, provizorična učiteljica v Središču Jerica Hrašovec postane prava učiteljica istotam, ravnotako postane učiteljica suplentinja Franja Vošnjak v Ponikvi ob juž. žel., v Humu pri Ormožu pa suplentinja Marija Potrato. Definitivna učiteljica na nemŠki šoli v Vojniku, Pavla Cidrich, je stopila v trajen pokoj. Zahvala. Ob smrti svojega soproga sem prejela od društva «Jubilejska samopomoč«, čigar član je bil pokojni, 392 kron. Zahvaljujoča se tem potom za točno izplačilo, priporočam to društvo kar najtopleje vsem č. g. koleginjam in g. kolegom. Vilma Josin. Komensky — redivivus. Preteklo nedeljo je zborovalo v Ovsišah na Gorenjskem »Slovensko katoiiško društvo za radovljiški okraj.« Kakor čitamo v »Slovencu«, je otvoril zborovanje predsednik, Janez Vurnik, ki je dejal, da vladaj krščansko svetovno naziranje tudi v šolstvu, od ljudske šole do najvišje. — Kadar nam še pove ta znameniti šolnik, kako si misli vladanje krščanskega svetovnega naziranja v ljudski šoli, potem ni nobenega dvoma več, da tudi Slovenci končno dobimo svojega — Komenskega! Obeta se nam torej izvlrna »Magna didactica« in izvirni »Orbis pictus« na podlagi Vurnikovega krščanskega svetovnega naziranja. ,,Laibacher Schullzeitung" trdi, da je tičala v bivšem naučnem ministru Hartlu — »eine Pestalozzinatur«. Klerikalna ,,Gorica" je priobčila v svoji 79. številki simpatično pisan članek o IV. kranjski deželni učiteljski skupščini. Dr. Karel Baxa, deželni in državni poslanec v Pragi, nam naznanja, da se je dne 8. t. m. poročil z gospico Arnaljjo Jurkovičevo, hčerko bivšega župana g. Jurkovica v Opatiji. Cestitamol ,,Freie Lehrerstimme" piše v svoji zadnji številki: Deželna učiteljska skupščina v disciplinarni preiskavi, tega pač ne more nihče tako Iahko posneti po kulturni državi Avstriji. Korporacije, ki sestojajo iz uradnikov, lahko v policijski državi mirno in brez kazni administrativnim potom izpreminjajo zakone; ako se pa zavzamejo učitelji za dolgo zaničevani zakon, za važni paragraf državnega šolskega zakona o materijalnem položaju učiteljstva, tedaj stopi birokratizem iz zavetja in tira celo korporacijo v disciplinarno preiskavo. Da bi pomagali učiteljstvu, za to nimajo na višjih mestih niti veselja niti moči; da pa kaznujejo učiteljstvo — to gre. In tako imajo pogumni zastopniki kranjskega učiteljstva upanje na originalno-avstrijsko regu~ lacijo plač. Namesto da bi učiteljstvu zvišali plače vsaj do eksistenčnega minima, hočejo poizkusiti, da bi vsaj pri za- stopnikih učiteljstva prihranili pri kvinkraiijah itd. Morda skličejo po vrsti še ostalo učiteljstvo kranjsko — in kaznovani bodo vsi, ki soglašajo z obupnim korakom in odrekajo udeležbo skupščine; z enim delom tako prihranjenih izdatkov plačajo dobro misleče, ki se ne upajo, moško soglašati s skupno zadevo. Toda naši hrabri bojevniki na Kranjskem naj bodo potolaženi. Prekogotove mere zaničljivosti ne sme nobena vlada, ne da bi si bila v svesti svojega hitrega padca; požrtvovalno dejanje naših tovarišev ne bo zaman, končno bodo morali priznati učiteljstvu to, kar je glavni pogoj vsakega delovanja: pravico do človeka dostojne eksistence. Iz »Družbe sv. Girila in Metoda«. V svoji seji dne 27. septembra je sklenilo vodstvo, da otvori na družbeni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Trstu za I. razred paralelko, v katero svrho je treba najeti posebne prostore. Na novo kreirano drugo vrtnaričino mesto na Savi je imenovana Ivanka Kastelčeva iz Ljubljane, za tudi novo otvorjeni vrtec na Jesenicah pa Valentina Mallvjeva. V prihodnji seji začne vodstvo razpravljati o ustanovitvi preskrbninskega zaklada za družbeno posvetno učiteljstvo. — Zadeva naše »Zaveze« baje ni prišla v razgovor. Tako se nadaljuje — preziranje učiteljstva. »Posel z Budče« prijavlja v zadnjem svojem listu poročilo o IV. kranjski deželni učiteljski skupščini. Zagrebški »Preporod« ima v zadnji svoji številki poročilo o IV. kranjski deželni učiteljski skupščini. Koncem poročila pravi: »Mi bi jim priporočali ta pot: Pri prvih volitvah naj pošljejo v deželi zbor čim več učiteljev. Slovensko učiteljstvo ne more po dosedanjem izkustvu 36 let verovati niti eni politiški strankij« Češki list »Komensky«, poročajoč o IV. kranjski deželni učiteljski skupščini, pravi, da ni treba izboljšati učiteljem plač, dokler ne začno štrajkati — v šoli . . . Ne kličite vraga, bratje Čehi! Slovenci i Istra. Pod tem naslovom poroča zagrebški »Preporod« o zadnji škupščini naše >Zaveze« v Pulju. — V isti številki »Preporoda« čitamo tudi poročilo o VII. štajerski deželni učiteljski skupščini. Takisto beremo tamkaj poročilo o slavnosti odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. ,,Škola našeho renkova" piše v zadnjem zvezku o IV. deželni kranjski učiteljski skupščini. Koncem poročila pravi list: »Tako si mora učiteljstvo v takem položaju pomagati, da pride do svojih pravic« Okrajni šolski svet v Slovenski Bistrici. Pri zadnjih volitvah v slovenjebistriški okrajni šolski svet je zmagala nemška stranka. Deželno šolsko nadzorništvo na Štajerskem. Na mesto upokojenega deželnega šolskega nadzornika Viljema Linharta je imenovan dr. Karel Tumlirz iz Črnovic. Dež. šol. nadzornik Peter Končnik bo opravljal dosedanje posle. Vendar se zgode majhne izpremembe v razdelitvi referatov. Okrajni šolski svet gornjegrajski je v svoji seji dne 29. septembra odobril zadnji zapisnik, vzel več dopisov na znanje, sestavil terno za nadučiteljsko in učiteljsko mesto v Lučah, odobril načrte za kupno in menjalno pogodbo zaradi stavbišča v Šmartnem, zavrnil ugovor občine Gornji grad zoper nastavljeno vsoto za ekskurendno šolo pri Brglezu, ravno tako je zavrgel ugovora občine Kokarje proti proračunoma krajnih šolskih svetov v Šmartnem in pri Sv. Frančišku, katera je napisal občinski tajnik ter izpodbijal vsote za učila in za razširjanje šol.*) Odobrili so se proračuni za posamezne šole s sledečimi stroški: Rečica 800 K, Gorica 344-35 K, Ljubno 1096 K, Luče 2227 K, Šmartno 3.204-60 K, Nova Štifta 500 K, Šmihel 1047-80 K, Gornji grad 2-080 K, Mozirje 3.459 K, Bočna 2.600 K in Sv. Frančišek 2-157 K. Za krajne šolske oglede so se imenovali: za Rečico g. Jakob Stiglic v Št. Janžu, za Gorico g. Franc Petrin, posestnik na Pobrežah, za Ljubno g. Franc Kolenc, veleposestnik v Juvanjah, za Luče g. Peter Wudler, nadučitelj  *) Ta občina ima s tajnikom vred čudne pojme o šolskih po- trebščinah. Uredn. na Ljabnem, za Šmartno g. Martin Zidarec, veleposestnik tam, za Šmihel g. Anton Vajdel tam, za Novo Štifto g. Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, za Gornji grad g. c. kr. notar A. Drukar, za Mozirje g. Ivan Lipold, posestnik, za Bočno g. Jožef Stiglic, za Sv. Frančiška g. Ivan Stiglic, po- sestnik v Radmirju. Ko so se poročila o nadzorovanjih na Gorici, v Mozirju, v Nazarjih in pri Sv. Frančišku vzela na znanje je g. Ivan Kelc kot učit. zastopnik zahvalil g. c. kr. namest. svetovalca barona Apfaltrerna, ki je v kratkem Času toliko storil za šolstvo in učiteljstvo, na kar je zadnji ob koncu šestletne dobe zahvalil člane okr. zastopa za njib sodelovanje. Meseca oktobra začnejo delovati novi člani okr. zastopa. f Profesor Fran Marn je umrl dne 5, t. m. v Topuskem na Hrvaškem. Pokojnik je bil Slovenec in je prišel pred več desetletji na Hrvaško. Učiteljeval je na zagrebški gimnaziji kot profesor nemškega, latinskega in grškega jezika. Zaslužno je delal zlasti na polju šolske literature. N. p. v. m.l Za otroško zdravilišče v Lovrani je daroval baron Sessler 25.000 K. Dostavek k notici: »Odmev iz risarske izložbe na šolski razstavi pri Sv. Jakobu v Ljubljani.« Cenjeni čitatelji naj v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« dostavijo za stavkom — Večkrat naj ponove učencl risbo prejšnje ure iz spomina — to le: »Vaje iz spomina lahko učenci napravijo prosto s čopičem, pomočenim v črnilo, brez obrisa s svinčnikom. Te vaje so važne za poznejše slikanje senc raznih predmetov po naravi. Z njimi lahko pričnemo že v 1. razredu in sicer na ta način, da napravijo učenci početne pisalne vaje tudi s prav tankim čopičem. S tem se otroci najhitreje odvadijo preveč pritiskati s peresom.« Razgled po šolskem svetu. — Srbsko vseučilišče v Belgradu otvorijo z veliko svečanostjo v nedeljo, 15. t. m. Kralj Peter otvori vseučilišče s posebnim govorom. Pri svečanosti bodo prisotni zastopniki hrvaškega vseučilišča v Zagrebu, bolgarskega v Sofiji in češkega v Pragi. Edini izmed Jugoslovanov ne bodo zastopani — Slovenci,ki nimajo svojega vseučilišča.  Z duhom časa stopajo naši vrli tirolski tovariši. Dne 4. oktobra anno Domini 1905 je napravilo bolcansko katoliško učiteljsko društvo »VVallfahtsausflug« v Glaning. S tem romanjem je bil združen slavnostni komers in predavanje »Besuch bei Kosmas und Damian«. — Take znamenite priredbe brezdvomno pripomorejo, da se bodo tirolskemu učiteljstvu kmalu zjasnila vremena. Ali bi ne bilo umestno, da priredi kaj podobnega tudi »Slomškova zveza« ? To bi bilo vsaj znamenje, da Še živi. — Nemška šola za — štiri učence. Pod tem naslovom piše praška »Politik«, da so se v Horanu na Češkem vpisali v tamošnjo nemško šolo štirje učenci, a še od teh so trije češke narodnosti. To nepotrebno nemško šolo morata vzdrževati dve siromašni občini, Horan in Zbrašin, ki morata v ta namen plačevati 9% šolskih doklad. — Opravičeno se vprašuje »Edinost«: Kaj pa 20.000 hrvaških in slovenskih otrok v Istri, ki ne morejo pohajati v nobeno šolo, ker je nimajo ?! Kaj tisoči slovenskib otrok v Trstu ?! To je — avstrijski sistem ! — Smrt učitelja pri vojaških vajah. Matej Bočrinek učitelj iz Šebirova na češkem, je umrl zaradi vojaških vaj v Jin. Hradcu. Dolga leta je trpel na kili. Vojaški zdravnik je dejal, da je sposoben za vaje. A že pri prvi vaji so se pokazali nasledki. Drugega dne so ga pregledali in tretji dan poslali v Prago k operaciji, ki jo je plačal s smrtjo. To je žalostna ilustracija, kako ponekod ravnajo pri vojaških vajah z učitelji. — Popravek. V zadnji štev. (str. 347) smo napisali notico, da nameravajo slovenski srednješolski učitelji ustanoviti svoje društvo. Tamkaj stoji tiskano, da bi jim treba pogledati samo čez mejo na Koroško. Stati bi pa moralo — na Hrvaško, kjer imajo srednješolski .učitelji že svoje društvo. Listnica uredništva. Na Štajersko.TVprašate nas, kako se;bodo zagovarjali delegati in delegatinje IV. kranjske deželne učiteljske ; skupščine, kofjTh bodo zaslišavali okrajni šolski sveti. — Čudno vprašanje, ako je resno! Saj ste vendar brali razloge, zaradi katerih je bil predlagan konec skupščine. Ta predlogje bil dopuščen. Tega sklepa tudi ni g. predsednik sistiral, temveč je kratkomalo zaključil zborovanje. V resnici nam je neuraevno, kaj hoče sedaj vlada! Ali je zaključila zborovanje d elegacija! In sedaj se mora zagovarjati ta ! —