Albert Sič
»Za štruco«
Bil sem v Kamniku na obisku pri prijatelju Pavletu. Seveda je tega že dolgo, dolgo...
Nekoč je morala mama mojega pri-jatelja, ki naju je oskrbovala, za ves dan z doma po opravkih. Zato sva mo-rala iti h kosilu v gostilno. Med kosi-lom pa pride tja tudi tujec prodajat razno sukneno blago za moške obleke. Dvigne s svojega kupa kos blaga, bilo ga je ravno za ene hlače, ter hodi od gosta do gosta s svojo ponudbo. Od prvotne cene, tedanjih šestnajst kron, je popuščal in popuščal, a navzlic te-mu ni bilo nikogar v gostilni, ki bi ka-zal voljo, da kupi blago. Ko pride do mene, je zahteval le še štiri krone. Da se čim preje iznebim vsiljivca, mu po-nudim dve kroni v prepričanju, da me bo pustil pri miru, Toda zmotil sem se. Takoj je položil blago predme in de-jal:  »Tu  ga imate  za dve kroni!«
Kar ostrmel sem. V zadregi sem mu rekel, da sploh nisem kupec. Mož pa se je  raztogotil in me  začel oštevati
— kar sem, priznam, tudi zaslužil — češ, če je on tak mož, da mi pusti bla-go za ceno, ki sem jo določil sam, bom vendar tudi jaz tak tnož, da osta-nem pri besedi. — Postalo me je sram, segel sem v žep in mu odštel dve kro-ni. — Takoj pa mi je šinila v glavo misel, da bom s tem blagom gotovo ustregel svojemu dobremu očetu, ako mu ga prinesem »za štruc©« (tako smo včasih rekli darilom ali spominom s potovanja, z božje poti, s semnja in tako dalje).
Ko sem prišel domov in izročil oče-tu blago, je bil seveda zelo vesel tega nepričakovanega darila. Takoj nasled-nji dan je poklical krojača. Še isti te-den so bile hlače izgotovljene prav za nedeljo. Oblekel jih je in hodil vesel in ponosen po dvorišču, s svojo pri-Ijubljeno pipo v ustih. Pa je hotela smola, da mu je bezalo za pipo padlo na tla. Sklonil se je, da bi ga pobral, pa nenadoma nekaj »reskne« na ves glas — in hlače so mu počile preko vsega sedala, a ne po šivu, marveč kar po celem... O, kaka žalost! Takoj jih je slekel in nikdar več oblekel. —
Še več tednov po tem dogodku je bilo pri nas dosti zabavljanja o sla-bem židovskem blagu, ki sem ga, nič hudega sJuteč, prinesel dobremu očetu »za štruco«.