702
Slovenski glasnik.
„Vrtnica". To je naslov mazurki, katero je zložil Fran Jurkovič in založil Konstantin Tandler v Gradci. Skladbe za ples so pri nas Slovencih redke prikazni, tembolj je treba podpirati vsakega, kdor nam zloži kaj dobrega v tem genru. Jurkovičeva mazurka je dobra skladba, prva dva dela sta celo prav dobra, samo trio je nedostaten in ima to napako, da je spremljevanje neugodno, ker premalo označuje ritmične naglase, kar je pri plesovnih igrali, sosebno pa pri narodnih, kakor je mazurka, neobhodno potrebno. V tem oziru bi svetovali gospodu Jurkoviču, da bi študiral Fr. Chopinove mazurke in polonaise, katere so pravi biseri te vrste skladeb. Priporočamo „ Vrtnico" našim igralkam in igralcem na glasoviru, ker jim bo posebno o pustnem času gotovo ugajala. Gospoda skladatelja pa radostno pozdravljamo kot novo moč na muzikalnem polji slovenskem, katera nam more zaradi lepe nadarjenosti še marsikatero lepo skladbo ustvariti in kličemo mu: le vrlo naprej! Tisk in vnanja oblika sta elegantna, cena jej je 50 kr. Na prodaji je pri založniku in tudi pri Giontiniji v Ljubljani.
V. Valenta.
Literarni in zabavni klub Ljubljanski začel se je s 30. septembrom shajati vsako soboto. Takoj prvi večer čital je g. K. Bežek svoj spis „Sokrat in Diotima", obraz iz dijaškega življenja; 7. oktobra predaval je g. E. Lah o kranjskih jezerih; 14. oktobra Fr. Leveč o Paulu VVienerji, kanoniku Ljubljanskem, somišljeniku in pomočniku Trubarjevem; 21. okt. prof. Suklje o rudeči knjigi Ludovika XVI. Želeti bi bilo, da bi se tudi po drugih mestih slovenskih osnovali jednaki literarni in zabavni klubi, kajti taki prijateljski shodi podpirajo s svojimi predavanji in berili slovenske časopise in po njih slovensko slovstvo v obče, a vrhu tega v prijaznem razgovoru o raznih literarnih in drugih narodnih stvareh združujejo slovensko razumništvo.
Blehreisov spomenik. Obitelj pokojnega dra. Bleiweisa vit. Trsteniškega postavila je na grobu svojega očeta posebno krasen spomenik. Na podstavi iz sivega domačega kamena vzdiga se četverorobovna 3'5m- visoka piramida iz drazega temnega granita. Zgoraj na sprednji strani je rodbinski grb (zlata zvezda nad polumesecem v rudeče-modro srebernem polji); pod grbom se citata napis:
Dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški,
vitez avstr. železno krone in Fran   Josipovega   reda, ruskega Vladimirovega reda, predsednik Matici slovenski" in čitalnici ljubljanski,   c. kr.   profesor, deželni   poslanec,  tajnik   c.   kr.   kmetijski družbi, urednik »Novicam", pravi član  jugoslavetiski   akademiji znanosti in umetnosti   v Zagrebu, častni član mnogih učenih društev, častni meščan ljubljanskega mesta in mnogih  drugih   mest   in trgov, častni občan skoro vseh očin slovenskih itd. * 19/11 1808 f 291-11 1881. Na kvadratični bazi nahaja se ta napis: „Edino, kar nas teši v bolesti, je zavest, da ves narod slovenski z nami vred plače na Tvojej gomili in da bodeš živel večno v srcu njegovem". Piramido iz granita   zdelala sta brata Gre in   v   Gradci,   postavil jo  je tukajšnji  kamenar  g. V. Čamernik  na  podstavi iz   domačega kamena in okolo vsega  spomenika je jako  lično  in  ukusno   ograjo  iz   kovanega   železa   naredil Ljubljanski ključaničar L. Zelenec. Kakor čujemo, stal je spomenik okolo 1100 gl. Erženov spomenik.    Literarni in zabavni klub Ljubljanski postavil je lani umršemu  slovenskemu pisatelju Viktorju Erženu  nagrobni  spomenik.    Na
Slovenski glasnik.
703
kubični   podstavi  vzdiguje  se  četverostrana l-6m- visoka piramida  iz svetogor-skega belosivega kamena. Na sprednji strani bere se ta napis:
Viktor Eržen,
porojen 4. junija 1857. 1. na Razdrtem pod Ljubljano, umrl 31. oktobra 1881. J.
v Ljubljani. Pisatelju slovenskemu postavil literamo-zabavni klub Ljubljanski.
Literarni in zabavni klub Ljubljanski dal je olepšati tudi jako zanemarjeni grob pokojnega pisatelja'J o s. Podmilšaka (Andrejčkovega Jožeta) ter je preskrbel, kar je bilo treba, da se njegovi umrjoči ostanki ne prekopljejo.
Spominski list. Gospod J. Cimperman v Ljubljani hrani spominsko knjigo umršega pisatelja Viktorja Eržena, v kateri čitamo tudi ta zanimljivi spominski list:
Viktorju Erženu.
(V album.)
Naši možje, veliki in mali,
Vidim, da bodo napisali
Stare in mlade modrosti obilo,
Dobrih svetov, naukov lepo število
V te zbrane bele liste.
Glej, prijatelj, da spolniš vsaj tiste,
Za katere so ti izglede dajali. V Ljubljani 24. julija 1879.                                          Jo s. Jurčič, s. r.
Nulla dies sine linea! Prof. Miklošič je te dni dunajski znanostni akademiji spet izročil učeno razpravo : „Beitra,ge zur Lautlehre der rumumsehen Dialekte". Gregorčičevih „Poeziju prodalo se je do zdaj, t. j. v pol leta 1760 izvodov (tiskanih jo bilo 1800). To je najlepši vspeh, katerega je sploh kedaj imela kakšna knjiga slovenska. O tej priliki naznanjamo, da je g. dr. Fr. Papež, advokat v Ljubljani, narisal Gregorčičevim „Poezijam" prekrasne platnice, katere so se potem na Dunaji zdelale. Kdor si jih želi omisliti, oglasi naj se pri Ljubljanskem knjigarji   J. Giontiniji.
Prof. Louis Ljeger prlobčuje v velikem francoskem dnevniku „Le Telegraphe" od 5. avg. t. 1. zanimljiv feuilleton o svojem potovanji skozi Ljubljano in o Slovencih v obče. Omenja tudi, da francoski general Uhrich, slavni branitelj Strass-burga 1. 1870. je bil rojenja Hrvat — Jurič, jeden tistih ilirskih mladeničev, katere je leta 1811. maršal Marmont poslal v vojaške šole na Francosko.
Cehi in Slovenci. Češki pisatelj Otokar Mokry, ki je letošnje poletje potoval po naših krajih, priobčil je v leposlovniku „Kvety:! krasno pesen ^Slovinska" in arabesko „Na vrbskem jezefe", a v „Narodnih listih" feuilleton o svojem potovanji po Slovenskem. —¦ Dr. Kaizl, ki je po letu bival na Bledu, opisuje v ,,Pokroku': divno našo Gorenjsko. — Jurčičevega ,.Tugomera" je v češkem prevodu dal na svetlo Jo s. Penižek. O priliki izpregovorimo besedo o tem za-nimljivem prevodu. — Isti pisatelj priobčuje v ,,Ruchu:: (št. 21) studijo o našem Gregorčiči ter podaje v češkem prevodu krasno pesen ,,Na potujčeni zemlji". A kar piše g. Penižek o naših ,,asonanicah"7 to je zmotno in o priliki hočemo stvar pojasniti.