SLOVENKA Glasilo slovenšk"ega ženstva Št 25. v Trstu 4. decembra 1897. Letnik I. Meseca decembra se obhaja ffod teh le slovanskih svetnikov : 1. Nataša, 2. Tihomiv, 5. Sava, 9. Bogoljub, 14. Zorislava, 15. Vlastimii', 16. Smijan, Zorka, 19. Dobroslava, 20. Bofivoj, 23. Vlasta, 30. Branimir, 31. Blažena. Shjvenke ! Dajajte svojim otrokom le slovanska krstna imena! Adam v raji. „Gorje mu, ki v nesreči biva sam, A srečen ni, kdor «reco \živa sara." Gregorčič. Kralj bil je stvarstva, ves njegov bil divni rajski vrt,.^ A vendar hodil je okoli Adam ves patrt. In'Stvarnik vedel je takoj, zakaj glavo pobeša, In česa prvega človek* še srce po.araša . . . „Kaj ne da, raj ni rnj, če človek ga uživa sam" Del Adamu je Bog. . . ,,tovarišico rad ti dam, A boljše tebi je brez nje. prevdari v svojej glavi. Ker ženka tvoja raj gotovo ki'asen ti zapravi. Prinesla bo seve vese!ja mnogo ti in sreč, A pozor Adam! Križev in težav še več, še v. č . . ." Pa Adamu se bila je ogabila samota. Takoj poprjsi, naj se vsmili božja ga dobrota. Rekoč : ,,Le daj mi ženko in rad še tvegam paradiža !" ' ' ' ¦ ' ilaiica II. Ponoči. Luna vtaplja'lice svoje V modro jezersko globino, Y' liostt zarod slavcev poje, Yeter diha'čez dolino. Zdaj moj duh, prešinjen lune. Kaj poslušaš pevce liostne ? Iščeš li sočutne strune V sr.i stvarnice ski'ivnostne ? Črn (iblak pnglej v zrkalu — Z luno sta si bližnja druga. Slavci nehajo prekmalu Vabiti slavice z juga. .\ko v sebi nimaš leka, Nikdar nima zemlja tiha J?a t\-pače^ft čloj.eka... . Ni odgovora, ni vzdiha . . . Anton Medved. O, ne sprašuj. Povej mi deklic.i zakaj Obrazek ti bledi. Povej mi deklica, zakaj Umirajo oči. „0 ne vprašuj, saj dobro veš Zakrtj bledim tako, O, ne vprašuj, saj dobro veš Zaknj mi mre oko." Kako bi vedel, biser moj, Saj se samo smejiš. Kako l)i vedel, biser moj, • Ko nič ne govoriš. „AI. kaj bi tibi pravila, Ko bolje veš ko j iz. Zakaj umirajo oči. Zakaj bledi obraz.." Do1ski. Priloga 14S. št. „EDINOSTI"' str. 2 „S L OVEN K A' St. 25 Denar in sreča. Spisal il M d r i C a. (Zvršetek). Druzega dne po obedu sta sedeli Irma in Milena sami v spodnji sobi ter delali molče. „Milena, si videla Emo Jenkovo, kako se je vedla hladnokrvno ter na njenem obrazu ni bilo sledu kakove otožnosti". .,Bila je ves večer z Dolenčevim pomagačem, videla sem jo, da". „No, tak je za njo". ,.Oprosti, Irma, kaj pa misliš ti z Gornikom" ? „Jaz nič, on me ljubi". „In ti?" „Jaz ne vem še". „Oprosti, veš, ali tvoje početje se mi ne dopada". „Kako si otročje naivna, kaj pa ti in Denkman ?" ,,0n mi je povedal vso svojo zgodovina ter me ljubil vedno in sedaj prosi moje roke." „Čudno", pravi Irma samo ter maje z glavo. „Kaj čuduo, ali misliš da me ne more ljubiti ?" ,,Eh, moj Bog, čudno je sedaj po treh letih". „Sedaj me je zopet videl". ,,]n kaj si mu ti odgovorila, saj to se ti vidi, da gi zaljubljena čez in cez". ,,Odgovorila mu nisem še, ker veš, kako je lehko- mišljen in — bojim se, da se ni odločil radi mojega denarja". „Ha, ha, noričica ti, tebe ljubi seveda ; zakaj bi pa ne ? če mu pa prineseš še denarja tem bolje ; delj bode trajala njegova ljubezen". „In jaz, jaz iščem čiste, prave, nesebične ljubezni". ,.Ti si za devetnajsto stoletje preidejalna, draga moja, ali hočeš razdeliti sedaj svoj denar med uboge ter tako skušati njegovo ljubezen ? Svetovala bi ne ne tebi, ne kateri drugi kaj tacega". ,,Irma, prosim te, povej, ti dvomiš o njegovi ljubezni ?" „Nikakor ne, pač pa pravim, da jo denar pomnožuje". Žalostno je sklonila Milena svojo glavo in solze so ji zabliskale v očeh. „A propós : jaz ostanem še samo ta teden tukaj, v soboto ali ponedeljek pojdem v mesto nazaj, veš Milena". V tem je naznanila služkinja učitelja Gornika in trenotek potem sedel je z Irmo. Milena se je bila poslovila. Prihajal je ves teden ; en večer sam, drugikrat s kaplanom, ker je vedel, da ž njim bolj ustreže Beinetu. Irma se je čudno vedla ž njim. Včasi je bila prav prijazna, drugikrat manj, včasi pa celo neuljudna. Denkmana pa ni bilo blizo in Milena je bila vesela, ker je videla, da se je znal premagati. Prišla je sobota. Irma je odložila svoj odhod na ponedeljek ; na ples pa vendar ni šla radi svoje žalne obleke. Z Mileno iz Bernetom je šla sestričina njena, hči nekega uradnika : lepa, živa in prijetna črnka. Milena se je oblekla lehko, novo belo obleko ; njena sestričina pa bledo roza, ki ji je kaj lepo pristojalo. Ko vstopita v dvorano, bil je že Denkman tam. Urno pride vstopivšima naproti ter ju vede do sedežev, gospod Berne se je pa spravil h kvartam v sosednjo sobo. Plesalcev in plesalk ni bilo veliko. Iz roke v roko zginjala je Milena in vesela je bila mladega svojega življenja. In ko ni bila z Denkmanom, prizadevaj, si je vsak, da bi jo imel med plesi za promenado. Milena se je sama čudila. Sestričina njena lepša je in živahnejša ter vsaj na prvi pogled prijetnejša od nje, a nikakor odlikovana, dasi je kakor ona tu - le nova pri- kazen Pleše seveda, a po plesu sedi tam in ni ga, da bi jo zabaval, če ne Denkman, ki dela to radi Milene. Uboga Milena ! Pač ni vedela, da so znali že vsi, ko je prišla na strani svojega starega očeta, da ima 40 tisoč. Nekaterim resno, nekaterim šalee, šla je njena sreča od ust do ust in koncem so že vsi znali. Plesalke pa so jo zavidale, ter se tešile s tem, da zaostajajo za njo samo radi tisočev in ne radi druzega. Milena je bila pa vesela, srečna po tolikem času. Plesala je, govorila in se smejala ter ponosno gledala svojega Denkmana, kateremu se je bila zaobljubila med plesom. , Lepa je, meni se dopade", dejala je mlada, lepa plesalka svoji družici na mehkem divanu. „Interesantna, a lepote ni posebne ; glej njena se- stričina je mnogo lepša". ,,Pa duhovita in izobražena je tudi", trdila je prva ter zagovarjala Mileno. »- „Eh, draga moja, koliko je duhovitih ; a ona ima štirideset tisoč, draga moja, štirideset tisoč" ; dejala je glasno navlašč, ko je prišla Milena ob Denkmanovi roki mimo. Prebledela je ter se britko nasmehnila. „Kaj ti je, Milena moja ?•' praša jo skrbno Denkman. „Eh, nič, govori se o mojam denarji ; sedaj ra- zumem". „Kaj razumeš? — hočeš oditi v predsobo, da mi poveš in se ohladiš s to potjo ?" „Ne, ne plešiva rajši dalje" In zavrtela sta se v hitri polki ; Mileni pa je zgi- nilo veselje in ponosna ni bila več na to, da so se zanjo trgali plesalci. Minoli sta dve leti. V vili Bernetovi bilo je vse pri starem, manjkalo je le Milene in Irme. Gospod Berne, krepak bolj nego tedaj, ko smo ga spoznah, sedi še vedno v velikem svojem naslonjači in dremlje, kraj njega pa plete nogavice gospa Bernétova,. Hipoma potrka prav močno — gospa Bernétova hotela je že bežati — ko vstopi Milena. „Bog s tabo, dete", pravi oče, maü ji teče naproti ter jo duši s poljubi. „Kakova sreča te je dovela sem tako nenadoma in kje je tvoj mož ? Pa odloži vsaj svojo torbico ter sedi, hčerka moja !" Odkar smo Mileno videli zadnjikrat, postala je bolj št. 25 ,S L O V E N K A" Str. 3 resna in na njenem vedno vedrem čelu sta bili potegneni dve vzporedni gubi. Pogled je bil otožen, mračen. Poročena je bila poldrugo leto ž njim, z Denkma- nom, katerega je ljubila tako srčno in katerega ljubi še vedno tako iskreno. Srečna pa ni. On je vedno oni lahkomišljeni dvajsetletni mladenič : nestalen, nemiren in koliko je že prestala radi tega? Seveda,-p risei je k nji vsakoktat skesan, padel pred njene noge ter skoraj jokajoč trdil, da ljubi njo in samo, njo, a se vendar vnemal tu in tam, izostajal, zaljuboval se čestokrat v druge, na- posled se pa vračal vedno k nji, k Mileni. Ponavljalo se je to pogostoma, prav pogostoma, vsakokrat, kojeDenk- man zagledal kako zanimivo žensko. Svoji materi omenila je Milena le, da je soprog njen lahkomišljen, očetu pa še tega ne. Bivala je v Gorici, kjer se ji je zdelo jako pusto in dolgočasno ter sedaj je vendar pričakala, da je Denkman prestavljen v Trst. Naznanit je prišla sama veselo novico svojim starišem. „Ob, mama, ali veste, ali ste dobili poročni list od Irme ? Čuden slučaj, poročila se je z onim prvim svojim ljubimcem, onim kupcem. „Vera, pa on ni bil prej oženjen". „Kaj pa Gornik ?" Malokedaj pride k nam, v narodne stvari se rad meša in mnogo je stvari že koristil ; Irma pa ni ravnala nikakor lepo ž njim". ,,Kaj vi veste, mama?" „Kako bi ne, saj smo se še ž njim večkrat potem smejali glede tega, ker ga je dražil kapkn". „A da, kje pa je on, kaplan sedaj ?" „Baš pred dvema tednoma je moral v Istro, pre- stavili so ga baš radi narodnosti — saj veš kako je tu '. Ker se Milena ni spomnila, da bi bila vprašala po Emi Jenkovi, moja dolžnost je, da povem njeno osodo. Poročila še je še isto leto, ko ji je Gornik dal slovo, s pridnim poštenim rokodelcem, baš z onim, ki dela še sedaj pri Dolencu. Pridna sta oba in delata od zore do mraka ter se videta samo pri jedi in še takrat jima ne ostaje časa v razgovarjanje. In kaj bi tudi ? Posebnih zahtev, visoko letečih misli ter obilo želj nimata, zato živita zadovoljno in taki ljudje so — srečni ! Kako naj se vzgajajo otroci, da ne bodo strašljivi. Nevedni in slabi so otroci in vsled tega lehko po- stanejo strašljivi, sosebno pa nervozni otroci. Nekaj je že res na tem, a vendar ima največ odgovornosti tudi pri tej napaki le vzgoja. Kjer se je že grešilo v tej točki, tam je jako težko, postaviti se po robu strašljivosti, dokler ne pride na po- moć potrebna- starost in lastno prepričanje. Sploh pa ni Ii' med odraslimi mnogo več strašljivcev, nego se nam vidi na prvi pogled? Da, da, marsikaterega je sram, da bi očitno priznal svojo bojazljivost, čeprav se mu jezijo čestokrat lasje, v slučaji da hoče pokazati svojo srčnost. Kolikrat pa se dogaja, da nevedna in nemarna vzgoja izkorišča bojazljivost gojenčevo, namesto da bi jej napovedala boj z vso resnostjo ! Le spominjajmo se sami tistih zloglasnih pravljic, katere smo slišali iz ust brez- vestnih pestunj, čeprav so bile od očeta ali matere strogo prepovedane ! Saj pravim, prava pravcata vzgoja za straš- ljivost ! Namesto, da bi se otrok že izza mladih nog se- znanil z našo imenitno definicijo za strah — strah je znotraj votel, okoli ga pa nič ni — straši se z najraz- ličnejšimi ... budalostmi, katere.j seveda otrok verjame, razumevaje jih po svoje in stvarjaje si potem v svojej bujnej otroškej glavici najneverjetnejše slučaje. Nekateri ljudje še naravnost menijo, da je celo na- ravno, ako so otroci strašljivi, sosebno pa za dekleta je baje jako dobro znamenje ta napaka. Drugi se spet nor- čujejo z bojazljivim otrokom in mu delajo s tem seveda krivico, kajti bojazljivost ni prirojena, ampak razvije se v otroku pozneje ob roki vzgoje. Zasmehovanje je baš najslabše sredstvo proti strašljivosti, kajti zasmehovan otrok pač jame prikrivati to napako, a prepričanja, da je strah res prazna reč, vzMc temu nima, prikrit strah je pa še mnogo hujši od javno priznanega ! Vzemimo slučaj iz življenja ! Dragee je poreden. Namesto da bi ga kaznovala mati, postraši ga, češ. le počakaj, bo že prišel črni mož po tebe, pa te bo vzel in te stlačil v torbo ... Po dnevi to navadno nima drugih nasledkov, nego da se mali paglavec pomiri, a noč . .. ima svojo moč ! Dragca spravijo v posteljico. Sam je v tem- nej sobi. črna je noč in na misel mu pride „črni, divji mož" ! Joj, otrok stiska krčevito oči, potegne odejo črez glavo in se poti samega strahu. Srčece mu utriplje tako glasno da se sliši ... in nakrat še poči to ali ono po- hištvo, to je preveč ! Ubogi revček si ne ve raztolmačiti poka, v domišljiji mu vedno bolj vre, trepetati začne. .. ne, ni mogoče več prenašati strahu in ubogi revček obupno zakriči, najsi ga potem tudi zasmehujejo in karajo kot bojazljivca. In sedaj ? Mati priteče na krik gledat, kaj se je zgodilo, dečko se joče, treba ga tolažiti. Kako si pomagati ? Navadno se osmeši mati sama sebe, da mu pove, ali da črnega moža sploh ni, ali da je sedaj Bog zna kje v kakšnem lesu itd., samo da se malček pomiri in zaspi. Pa kako spi ! Nemirno, kajti črni mož ga muči še v spanji in ga mogoče celo tlači v sanjah v svojo torbo. Z dečkovim pogumom pa je pri kraji, za dolgo, dolgo časa. Kako je torej ravnati z otroci, da ne postanejo strašljivi ? V otrokovi navzočnosti naj se sploh ne imenuje beseda strah ali strašljivost. Slovarček njegovega jezika izhajal hode tudi brez teh dveh izrazov. Po pravici se naziva strah epidemično zlo, kajti človeka se prime ka- kor bolezen. Če pa se vpričo največje pozornosti vendarle zapazijo na otroku simptomi strašljivosti, seveda na hvalo poslom, ki za hrbtom roditeljev zabavajo deco z različ- nimi povestmi strašne vsebine pripoveduje o čarovnicah, o duhovih itd, tedaj se morajo pestunje in sploh ljudje, s katerimi pride otrok v dotiko, resno opominjati, da Str. 4 „S L O V E N K A" Št. 25- opuste take zabave. Največji nasprotnik straliu je resnica, lastno prepričanje. Otroci moraji^ dobro poznati svojo okolico in naj se opozarjajo na naravne posledice uzroka in učinka. Za kakov njim temen učinek, naj si sami po- iščejo uzroka, sosebno, če jih,je baš isti učinek vstrašil. Kakšen ponos in kolika samozavest, če se jim posreči, da ga dobe! Omenimo n. pr. pokanje pohištva! Otrok se ostraši in vpraša, kaj poka in zakaj in liog zna kak- šna prašanja še stavi v jednej sa[)i. Naivna ali pa re- cimo rajši nevedna in babjeverna glava odrezala se bo bržkone z vzdihom : ,0 moj Bog. znamenje, že spet bo umrl kedo v žlahti ! Znamenje je, dete, znamenje!' Pa- metna mati poduči otroka celo drugače ! Kadar so okna odprta, navleče se pohištvo vlage in se raztegne, ob lepih solnčnih dnevih in po zimi, ko se kuri v peči, se pa les spet posuši in skrči in tukaj tiči uzrok pokanja. Važno je tudi, da se sprijaznijo otroci s temo. Pre- pričati se morajo, da tema nima za človeka drugih skriv- nostnih nevarnosti, nego to, da se lažje spodtakne in pade ali pa se z nosom kam zaleti, zato pa imamo roke, da tipljemo pred seboj, če ni luči pri rokah. Pa tudi tukaj se gre lehko predaleč, kajti nekateri menijo, da se mora otrok navaditi na temo tako, da se sili biti sam v kak- šnej temnej sobi. Nekaj časa, pa le nekaj časa bo otrok tih in miren, potem pa mu domišlija vedno bolj raz- dražuje živce, jok in strah je tu. Če si otrok ne upa stopiti v temno izbo, prašaj ga z največjim začudenjem, zakaj si ne upa. Ako pove, da ga je strah, pokaži mu, da tebe nič ni strah in pojdi v izbo namesto njega. Otrok videvši. da se tebi ni nič za- lega pripetilo, sosebno če prideš z nalašč veselim obra- zom iz teme, pojde potem sam ob tvojej roki v izbo s teboj. Prišedši noter, govori ž njim z navadnim glasom, ne šepetaje in kretuj se kolik' r mogoče pogumno in smelo. Otrok naj se v tem prepriča, da je soba ravno taka, ka- kor po dnevi, potem pa se prižge sveča in vpraša se z mirnim glasom: „Kaj ne da se prihodnjič nič več ne boš bal, ko si videl, da ni nič strašnega in nevarnega?' To navadno pomaga, kajti č'.ovek se boji le pred tem, česar ne pozna in ne razume. Kar se tiče pripovedek o, duhovih, o mrličih, o ča- rovnicah in o jednakih predmetih opozarjamo še enkrat, da se morajo strogo prepovedati. Tudi bajke se otrokom ne smejo praviti prerano, a v poznejšem razvoji so ime- nitno sredstvo v povzdigo srčnosti v mlađih prsih. Tud^ takih iger se ne sme trpeti v otroški sobi, v katenh imajo otroci navado, da se strašijo med seboj, kajti ne le da se tako vadijo bojazljivosti, ampak tudi na zdravji si lehko škodujejo za vse — življenje. Priredila Marica II O č e t u. Jaz delam ode, vi delate sode, moj oče. Nikomur menda ne delava škode, moj oče. Za sode je treba dokaj vina. Nekoliko vina tudi. za ode, moj oče. A svet vzdihuje, da nima denarjev Da vinske gorice mu več ne rode, moj oče. , Zato iz posode mojega srca Prav dolgo pesem kipela ne bode, moj oče. Vi slutite prav. V poznejših letiii ^ Jaz tudi bojim se bridke, nezgode, moj oče, \ Da ne bi ostala po težkem deli ] Nazadnje sama in - prazne posode, moj oče. j Anton Medved.j Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji duha in srca. (Dalje) Jean Nevisan je v nekem svojem francoskem epi- gramu dejal, da lepotica ima trideset dražesti na sebi. Jaz pa dodajem, da ženska poleg vseh teh 30terih dra- žesti ne more biti lepa, ako nima duhovne lepote. Kaj je zunanja lepota brez lepote duha ? Nič druzega, nego kip, v kojem je življenskih boj in življenskega kretanja toda brez toplote in milote. Nek Italijan je zaznamoval tako lepoto tako- le : Bila je tako divna, tako božanstvena, pa tako hladna, da sem se, govoreč ž njo, prehladih Ako vzamemo, kakor sem dokazal v prejšnjih raz- j pravah, da je milota največji izraz človeške lepote, da baš ž njo človek osvaja in privlači, tedaj moramo trditi, da ona ne prihaja toliko iz zunan ih oblik, kolikor iz notranjega človeškega bistva ; ker se miloba ne izgubi ni tedaj, ko je telesna lepota že davno odcvela. Najlepša shka in najlepša gospa brez notranje lepote, proti kterej je zunanja le nekakov transparent, očara sicer čutila, ali ta čar ni dolgotrajen ter nima onega izraba, koji nas sili, da zunanjost cenimo manje nego notranjost. Zato,se često dogaja, da izobraženemu človeku de- vojka sicer ugaja na prvi mah radi svojih zunanjih svoj- stev ter se mu tako omili, da se v njem vname živi ogenj ljubezni, ali ta devojka, na kterej so njegova raz- I dražena čutila spregledala njeno duševno nelepoto, postane mu s časom ravnodušna ; da, osvoji ga celo druga deva, katera ni po zunanjosti ni z daleč tako lepa, ali koja zna osvojiti se svojo duhovno lepoto in milobo, temi taj- nimi čari človeškega bitja. Dogaja se često, da lepe, du- hovite in milobne gospe cenijo kakega moža, na kojem je zunanjost sicer dovršena, ali koji nima znamenj notranje lepote tem manj, čim več občujejo ž njim. Ta notranja lepota nastaja v možkih in ženskih z naobraževanjem duha in srca, z negovanjem misli in ču- stev ter s plemenenjem človeške ukupnosti ; ona se po- kazuje v vseh formah, kretnjah in izjavah človeških, ona vlada s pogledom, s kretanjem, z govorom in dejanjem. Govoreči o odgajanju duha, moramo opomniti, da. treba že v otrocih početi z duševno gojitvijo. Najprej bi se moralo dete, koje se je telesno lepo. razvilo, .takoj navaditi samostojnosti. Treba seveda to sa-, št. 25 „S.L 0:V .E.NfK.A." Str.'5 mostojnost upotrebavati pri opravljanji malih poslov, za izvrševanje kakove male naloge itd. ter je navaditi, da se samo umiva, ssmo ćeše, samo oblači. Čim prej bo dete v takih rečeh samostojno, tem prej bode postajalo tudi duševno samostojnije. Treba je tedaj, da vsadimo v, detetu samostojnost. Potem je treba paziti, da otrok vsa ta mala opravila opravlja brzo ; že dete je treba ufiti, da štedi vreme,^ a blagoslov tega nauka plača se pozneje, Odgoja more uspevati brez šibe, brez psovanja, brez zapiranja, brez pretrgovanja hrane, ako se že za rana oprezno postopa z deco. Kar se tiče daljnega odgojeva- nja dece, trdilo se je v stari dobi (hvala Bogu, da je minolo !), da se deklice, ne smejo učiti pisati, samo da ne bodo mogle sestavljati ljubavnih pisem. Kakor da bi ne zadostovali pogledi! Pozneje se je odgojevalo, deklice po (3nej metodi, koja je bila obična ,osobito na Franco- skem ter se lehko pove v treh besedah : „držite se ravno pokonci, obračajte oči, ne odpirajte ust'. V sedanji dobi, ko vse napreduje, zahteva se seveda tudi od ženskega spola obširneja in globočja naobraženost. Zato se ne sme le mehaniški vaditi učenk, kar se, žal, čestokrat dogaja n. pr. pri učenju glasbe in petja ali risanja, kjer gre le za to, da učenka mehanično odigra ali odpoje nekoliko pe- sem, ah preriše nekoliko obhk. Pri učenju vsake umet- nosti bi bilo treba paziti, da učenka dobro razumi bist- nost te umetnosti, a ne, da se nauči le kopirati že go- tovo umetnino. Vsaka učenka bi se morala naučiti vsaj t^iiko pravil umetnosti, da bi mogla vsaj razumeti, zakaj je" ona umetnina sestavljena baš tako, a ne drugače. Razlaganje znamenitih umetnin močno razvija njihovo razumevanje, tako, da se naposled tudi samostalno spoznava njihova lepota in po tem načinu se pride do onega pra- vega uživanja, koje blaži srce in povzdiguje dušo. Povsod so se začela dvigati višja dekliška učilišča, zato bi moral vsak oče in vsaka mati paziti na to, da jim se deklice kakor dečki nauče kakove obrti, da zamo- rejo, ko odrastejo, postati slobodni in samostojno stati na svojih nogah ne trepetajoče pred bodočnostjo. Imetje, plemstvo in roditeljska čast, vse to se more izgubiti, a znanje nikdar. Zato nam treba znanja, znanja in zopet znanja ! A znanja ni brez učenja, brez razvijanja duha. Ako se duh sicer razvija ah omejeno in jednostransko, tedaj izgine s časom vsaki nagon za razvijanje, v kaki drugi smeri. Duh takih ljudi se stisne v mal kolobarček pojmov, a izven teh ne bode ničesa razumel, ničesa cenil. Dolgotrajno, brezmejno napenja^ije mozga je isto tako nezdravo. Iipeti se more najslabše posledice, ako se že za mladih nog pretirava in prenapenja duševno delovanje. Kolikokrat čujemo, da je poginil mladenič, katerega znanju in uma se je vse divilo. Prenaglo je živel,, naglo je tudi umrl. Zanemarjž^joč svoje .telo, ubijal je tudi svojega duha, dasi ga je negoval tako briznQ. Telo in duh sta v veMkej. in ,tesnej medsebojnej zvezi. Boleha H telo, ne- more tudi duh ostati svež in narobe. . . i :Brez uma in razuma ni je lepotft. Moža brez inte- ligencije moremo \e pomilovati, a lepa gospa bode brez ijje mnogo neugodnija od nelepe. Z , intehgencijo.. - ople- menjujemo čustvo za lepo in dobru in-spppolnujemo ukus. Glede dela moram opomniti sledeče: 1.) Delati je treba samo po dnevu. Vsako delo po noči je zdravju škodljivo kakor n. pr. v nekojih službah. V obče bi morali vsi, koji delajo duševno, paziti na to, da ne napenjajo mozga predolgo tudi ne dolgo z enim in istim delom. Mozgu je treba dosti počitka, osobito mnogo spanja najmanj 7—8 ur. Nadalje ne sme se mozeg tro- siti v delu, za ktero se nisi dovolj pripravil. Pri dušev- nem delu je treba tudi osobito paziti na hrano in pre- bavljanje, na tok krvi in na dihanje. Zato je treba imeti čist, dovolj topel zrak, jelo mora biti hranilno in lahko prebavno, 2.) Človek more mnogo delati, ako si dobro razdeli Čas in moči. Kakor uzor tacega človeka moramo omeniti Pla- tona, kateri v 81. letu, ali Isokrata, koji je ševil9. letu mogel pisati knjige. Ako je možno, naj se vsakdo pri- vadi na odrejene ure dela ; ker nič ne utruja tohko, ko- likor delo brez prave razredbe. Ure za delo je treba tako urediti, da se začenja telesno ali duševno delati, dokler ni minolo prvo probavljanje v želodcu. 3.) Treba paziti, da opravljamo (mo telesno gibanje, koje je zaostalo radi moralnega dela po duševnem naporu. 4.) Čuvati se je treba prevelikega napora. Ko človek čuti, da mu postaja glava težka, misel počasna, duh raz- tresen, dihanje težko, mišice drhtave, tedaj mora takoj ostaviti delo. Le oni, koji dela, je vreden da živi. Vsak brezpo- slenik je bolan na duši in telesu pa naj še tako kaže svojo zadovoljnost, vidi se mu vendar v vsakem kretanju utrujenost, preziranje samega sebe in vsega sveta, a ta- ! kov človek propade duševno in telesno. Postopanju se je' treba ustavljati za rano z gojit-" vijo duševne lepote. Ali prav v tem greši se jako mnogo. Večina ljudi odrašča brez vsake odgoje duševne lepote. Kaj se razumeva v sedanji dobi zn duševno lepoto ? Du- ševno lep je po mišljenju vehke večine ljudi oni človek, koji čuti otožno, sentimentalno, ali se igra s poetičnimi frazami, ali kaže nekaj diletantizma v kateri bodi umetnosti. Tak človek je i)ogledal malo v estetiko, okusil ne- kaj beletristike,' a morebiti tudi sam skoval kakovo pe- smico prigodnico. Evo to je moderna naobraženost brez prave duševne oplenitbe, naobraženost koja ni več vredna, I od onega kopičenja tujih jezikov, radi katerih se ne zna ' v malerneni ni dostojno pozdianli humo li. praoihiopisati. Vprašajmo tako, po njenem raenen.ji dovršeno naobraženo krasoto, o gibnej sili parnega stroja, o tajnah brzojavne žice, vprašajmo jo celo o razliki med kuhanjem in peče- njem, pa nam ne bo znala odgovoiiti. Odgoja duševne lepote se je na ta način vrgla Ic na to, da se omiliš svetu s tem, da imaš pesnike in njihove izreke vedno na jeziku, ali obične in najbliže stvari življenja preziraš, gineš za ustvarjenimi idejali iu za prenapeto romantiko. Md lica. _ ... . (Pride še.) Str. 6 .S L O V. E N K A" Št. 25 Žalostna idila. Italijanski spisal dr. L. Iris. V oddelku št. 8 ni bilo nič ali skoraj nič tecega, kar bi zgražalo zdrave in srečne ljudi. Ne zdihovanj, ne slabega duha, vonjalo je le po ogljevnem kisliku, ki služi v dizinficiranje a okužuje toliko javnih zgradeb. Bila je velikanska dvorana, vsa bela sé skromnim razpelom na zadnjem konci, na desni in levi pa dve vrsti postelj enako belih in med eno posteljo in drugo velika okna, skozi katera je prihajala svetloba in močen I vonj akacij. Točno ob osmih je prihajal zdravnik ter pričenjal svoj metodični poset okolu postelj : spremljala ga je ali usmiljena sestra ali pa navadna strežnica. Pri vsaki bol- nici se je ustavljal tohko, kolikor je zahteval slučaj, j nikdar ni pokazal, da bi se mu mudilo, odgovarjal je sladko na vsa vprašanja tudi na najbornejša in najna- vadniša vprašanja, ojačeval je plašne 'bolnice in božal male deklice. Ko je pa prihajal do postelje št. i), tedaj je izpraševal le malo, šalil se nič, narekoval zdravila in odhajal. Bilo je razvidno, da se hoče pečati z ubogo bol- nico št. 9. malo, kolikor mu je možno in to je za]>azila celo usmiljenka, ki je gledala sé svojimi očmi pod široko- krajnim snežnobelim svojim pokrivalom sedaj zdravnika nenavadno resni obraz, sedaj bolnico, ki je močno rudela. In zapazila je usmiljenka še več pod svojim trdo poškrobanim pokrivalom. Ona apatična in bleda Francozinja čitala je mnogo na onem prekrasnem obrazu Sirakuzanke, na obrazu v okviru kostanjevih kodrastih las. Ni ji ušel izraz onih velikih črnih oči vprtih neprenelioma v vrata, ko se je bližala ura zdravnikovega pohoda, in ko je zdravnik pri- hajal, tedaj ga je spremljal isti pogled od postelje do po- stelje vedno, dokler ni odšel iz sobe. Ko je končal semester, ni več prihajal v oni od- delek elegantni in ljubeznivi doktor s plavimi brčicami Odločili so ga zu 1. dvorano, imenovano Villalta, morebiti po imenu onega človekoljubja, ki jo je ustanovil, tu je dok- tor izpolnjeval svojo dolžnost točno iz z veseljem kakor navadno. Dvorano št. 3. so oddali drugemu zdravniku, plašljivomu starčku, ki je govoril zmerom le tiho, v pol glasa. „Jaz ne razumem tega dekleta", šepetal je bolj nego govoril nekega dne novi zdravnik usmiljenki, ko je došel do postelje št. !). — „Tako je slaba in vedno slabša, a pravi, da ji je bolje in hoče še iz bolnišnice". „Ali kam hočeš iti, draga moja", pravi potem obr- njen k' bolnici, ki je imela povešene oči, — „ne čutiš, da imaš mrzlico 'i Ne veš, da doma nimaš sredstev, da bi se zdravila ? Z vročico 40 stopinj !' — pravi potem, povdarjaje ono število. ,,Vaše blagorodje pravi prav, ali jaz nočem ostati, tu umrem". Dobri zdravnik je zmajeval z glavo, prekrižal roke na hrbtu in šel svojo pot. usmiljenka je gledala in molčala. Naslednjega dne vršil se je isti prizor. „Kako je V" „Bolje". , Si opustila misel, da bi odšla ?" „Ne, iti hočem, tu umiram". ,,Videli bodemo jutri" — je odgovoril zdravnik \xt šel dalje. — Na večer istega dne približala se je umiljenka po- stelji Sirakuzanke, kakor da bi ji hot-ela menjati vzglavje. „Hočeš res oditi jutri ?" „Da, iti hočem". „In zakaj ?" „Tu umiram". ,,Morebiti je zrak te dvorane ?" „Morda". ,,Ako bi te spraviH v Villalto .... kije obrnjena proti jugu. Veš, tam je več zraku ..." Ni utegnila zvršiti ; Sirakuzanka odpre široko oči, zardi prav živo, vzpne se nekoliko na blazinah, zgrabi roko usmiljenke, stisne jo k srcu potem k obrazu polju- bovaje jo z vročimi poljubi. Ni mogla več prikrivati ; način in ton glasa, s katerim je usmiljenka dejala : tam je več zraku, jej je povedal, da bi skrivala zaman. Usmi- ljenka ni se branila, gledaje z očmi polnimi milobe oni lepi obraz, kjer se je ona temna rdečica kaj lepo spajala z vročo bronovo poltjo. Naslednjega jutra, ko je zdravnik iz dvorane Vil- lalte zvedel, da so prišle v njegov oddelek nekatere bol- nice iz sosebne sobe, bil je jako nevolj-n ter se je vsled tega silno pritoževal. Hotel je imeti le svoje bolnike in ne podedovati od drugod ; a če so bile vse sobe polne potem pa sploh naj se ne sprejema več nikogar. Zdrav- niki v bolnicah imajo cel repertorij pritožb o juhi, zdravi- lih, o oknih odprtih ali zaprtih, perilu itd. Začel je vendar pregledovati bolnike kakor vedno. Prišel je do polovice dvorane ter tu in tam izpregovoril le z usmiljenko kako besedo, ne da bi se kaj bolj brigal za bolnice, katerim se je približal. „To je ena iz druge dvorane" je rekla usmiljenka. Zdravnik jo je pogledal, del si roko na podbradek, kar je storil, ko je mislil, kaj naj bi bolnici zapisal za zdravilo, narekoval lek ter šel dalje. ,,Evo vam druge iz one dvorane" — opozorila ga je usmiljenka, ko sta prišla na konec dvorane. Takrat je pa zdravnik čutil, še predno se je ozrl v bolnico, da mu je mraz pretresel vse živce, čutil, da ga je ona gledala, gledala na oni čudni na- čin, ki ga je vedno vznemirjal. Ozre se na posteljo, katero mu je nuna pokazala in vidi njo, prav njo, Sirakuzanke, ki je imela v njegovo osebo vprte oči, one velike, črne oči z nepopisnim izra- zom globoke boli, večnega oboževanja ; videl je one črne in velike oči, katere niso prosile zdravnika zdravja, am- pak vse kaj druzega. Doktor ni mogel zakriti nekega vznemirjenja, ah usmiljenje je prevladalo v njem, da se ni izdal. Kako se je spremenila v tako kratkem času, kako ¦ posušila ia' St. -25 ,S LOV E NK A" Str 7. -vendar je bila vedno lepa ona grška glava, ki se je zdela, -da jo je modeliral Fidja ali nalislikal Zeus. Hotel je za trenotek delati se, kakor da je ni spo- znal po onem istinktu, ki sili tudi pogumne ljudi, da beže pred predmetom, kojega se boje, toda premislil se je naglo in videl, da bi to bilo absurdno. „A" — pravi z ravnodušnim glasom — „ti si ?" „Kako ti je sedaj ?" „Boljše'M „In kašelj?" „Kašljam že manj". Vede, da bi ne spravil iz nje druzega, jej je poli- pai žilo in poslušal hitre srčne udarce. Oh, kako je bilo ubogo srce in ne samo vsled mrzlice ! Narekoval je zdravilo in šel dalje. In vsako jutro je prihajal in odhajal ter vsako jutro niso ga ostavljale one velike, črne oči niti za trenotek, odkar si je jel sne- mati rokovice, vstopivši v dvorano, pa dokler je odhajal. Ko je pa odhajal, bile bi bolne sosede lahko zapazile na Sirakuzankinera obrazu nepopisen izraz sreče, seveda, ko bi ne mislile le nase, kajti bolniki so vsi egoisti. In usmiljenka, kaj bi ona mogla čitati ? Bila je neka starka kratkoumna tako kakor kratkovidna, za ktero srce ni bilo druzega, nego oni kos rdečega blaga, s kte rim se vpodablja Jezusovo srce in svet le oni del neba posejan sé zlatimi zvezdami, na kterem je sedel večni Oče tam v dvorani, kjer so se zbirale k molitvi. Tako je minolo mesec dni in vsak dan so se ponavljali isti občutki v zdravniku, ki jih pa ni izdal nikdar in isto vznemirjenje v bolnici, katera se je malo brigala zato, da je odsevala iz oči vsa njena duša. Zdelo se je, da zdravnikova afektirana hladnokrvnost le pomnožuje tiho strast bolničino. Nekega jutra je zdravnik zapoznel. Delj nego pol ure je že gledala v vrata, a zdravnik, ki je bil tako točen, da bi se po njen lehko vravnala ura. ni prišel ¦onega dne. Mesto njega je prišel jako pozno oni zdravnik, ki je poskakoval in ki je imel namazane lase ter barvane brke in katerega ni maral nobeden, niti nune ne. Ali če bi tudi mesto njega prišel oni s podolgastim licem in z otročjimi očmi, bilo bi pač vse eno za Sirakuzanko. Njega le ni bilo. Po udarcu, katerega je čutila pri srcu, je slutila nesrečo. In res je bila nesreča, kar je zvedela potem od francoske usmiljenke, ki je prišla slučajno v ono dvo- rano. Zdravnik je odpotoval v Hamburg proučevat kolera in je imel radi tega tri mesece dopusta. Sirakuzanka ni jokala, ni hotela več bežati iz bol- nišnice. Bila je vse dni v postelji, ne da bi govorila s to- varišicami, z očmi, katere so se zdele še več.e vsled bo- lezni, vedno vprtimi pred se v kako podobo, katero je najbrže videla le sama, Izpregovorila je le tu in tam s francosko usmiljenko, ki jo je obiskovala vsak dan ; ali o n j e m ni se govorilo nikoli. Tako je minol en dolg mesec, minola dva in minol tudi tretji. Zdravnik se je vendar vi noi In druzega dne po svojem prihodu je prišel v bolnišnico tako zgodaj, da je tekla njegova kočija po drevoredu kraljice Margerite ne- kaj časa vštric, potem pa pretekla velik, neroden črn voz sé slabo zbitimi deskami in z veHkim rumenim križem ter na straneh zapisano : mrtvaški vozza si- romake. Prišedši v bolnišnico, je šel takoj v svoj oddelek. Bilo je tako zgodaj, da še usmiljenka ni prišla. Vstopil je, ne da bi si slekel rokavic in ne da bi se ozrl, kakor obično okoli po dvorani, ozrl se je ma- homa le tja, kjer je osta vil Sirakuzanko tam doli kon-i cem dvorane. Ona je spala z glavo pod rjuho kakor mnogo dru- gih bolnic. Navadijo se vse tako v oni bolnišnici radi mnogih komarjev. Pribhža se ji in še le tedaj vidi, da leži nekako čudno. Ah, tudi njemu se je stisnilo srce, kakor pred tremi meseci njej, ko je on odpotoval, ne da bi kaj rekel. Privzdignil je odejo ; bila je prav ona, z onim le- pim obličjem kakor iz starega voska. Postrežnica, ki ji je v noči potegnila odejo čez glavo, je pozabila zapreti oči in ona ga je gledala še z onimi velikimi, črnimi očmi, ki niso prosile več ljubezni, ampak usmiljenja. Tedaj je pa po vsem poslopji zagrmelo nekako za- moklo ; bil je voz za siromake, ki je pridrdral na dvorišče ter pretresel vse one, ki so ga slišali. O č e S C a. Nebroj očesec žarkih Na zemljo zre z neba. In z zlatimi prameni V noč bajno se smehlja. A zlatih zvezd očesca Kaj mar so meni zdaj, Ko v Tvojih plamenicah Nebeški gledam raj ! Kristina. Naši literarni boji. ! (Piše cb). .... ; Na našem skromnem slovstvenem polju bije se že nekaj časa hud boj med starim in novim.. Eni z go- rečo navdušenostjo pravijo da staro ne velja več; drugi zopet odločno trdijo da mladi novotarijanci so na krivej poti : in tako se duhovi razburjajo in moči se cepijo v veliko škodo pravemu napredku. Kdo ima prav? ,Ai posteri r ardua sentenza" (potomcem težka razsodba !) bi vzkliknil slavni Manzoni. Kaj sa ni že pisalo p^roin eon^ra novim slovstvenim pojavom! Pri tolikem izobilji člankov in razprav, edeo Str. 8 ,S L 0 V. E N K A" Št. -25 več ali eden menj — ni veliko. Če torej ne bo izdatne koristi, tudi posebne škode ne bo. ako še jaz spregovorim, | kar se mi zdi umestno in, vrh tega, še soglasno z nev- tralnim postopanjem naše vrle „Slovenke". V obče Slovenci gremo naprej počasi ; ko bi vsaj dosledno in stanovitno napredovali ! Tej počasnosti se da navesti mnogo uzrokov. (ilavna sta dva — maloštevil- nost Slovencev in skoraj popolna indiferentnost občinstva napram itak pičlemu slovstvenemu gibanju. Prvemu ne- dostatku ni mogoče se ogniti drugače, razven če se skromno število delujočih moči sporazumi in skupno de- luje, pustiv.ši jezne in malokoristne polemike. Concordia parvae res creseunt ! (iledé druzega pa v svojo tolažbo moramo priznati, da indiferentizem za umetnost ni doma samo pri nas, ampak več a U menj tudi pri druzih na- rodih ; tožba v tem smislu se sliši dovolj povsod. Naš vek je eminentno praktičen ; človek gre za denarjem, borba za kruh in za komoditeto absorbuje pri ogromni večini občinstva vsako drugo težnjo. Umetniško gibanje se vrti vedno le v istem kolobaru. njegove ondulacije gredo največ od umetnika do umetnika. Da ! skoraj sami se zanimajo za umetnost ; med seboj se hvalijo, med seboj se kritikujejo, med seboj se vzpodbujajo in pod- pirajo. Meceni so bele muhe, a občinstvo, kojemu je namenjen sad umetniške delavnosti, skomiguje z ramami in gre mimo s pomilovalnim posmehom ! Pri velikih narodih, kjer se mnogo močij posvečuje tej ali oni umetniški stroki, je gibanje primeroma še do- volj živahno ; a pri nas človek prav lehko sešteje vse one, kojim je kaj do njega. Dostavite k temu še nesrečni razpor, potem smo kmalu i)0 tleh in — z Bogom umetnost, z Bogom napredovanje! Torej vse naše kričanje, vse pisarenje. ves boj se mi zdi ne samo neumesten, ampak zelo škodljiv, tembolj ker ne znamo, kdo jma prav in kdo ostane na površju. Če le količkaj pogledamo k mogočnejšim sosedom, opa- zimo, da boji, kakršni se Jbijejo v nas, so se že bili v njih. Človek bi bil skoraj mislil, da n. pr. realizem zmaga in obstane. Toda stvar je vendar izpala drugače ; z golim realizmom je preč. Duh našega časa, kar se umetnosti tiče. je tak, da se meče na desno, gori in doli, kakor da bi nekaj iskal česa ne more dobiti. Povsod ona živa želja po novo- tarijah, težnja po nenavadnem in senzacijonalnem, kakor da bi umetnost zavidala vedi, ki dan na dan presunja človeka z novimi iznajdl)ami ! Ko bi vsaj pomislila ob enem. da veda napreduje vedno le po istem sistemu, slonjena na vedno ista načela, in da vsaka nova iznajdba ni druzega kot nova aplikacija starih principov ! Vse so že skušali, posebno na leposlovem polju. Romanticizem, verizem, dekadenca, simbolizem, to in drugo se je v primeroma prav kratkem času vrstilo in strmoglavilo eno za drugim. Vsaka nova struja je skušala izi)odriniti staro in kreniti po čisto novih stezah, a vsaki je tudi zmanjkalo sape na sredi pota, da ni bilo možno iti naprej. Celo največi avtorji niso bili vedno istega mišljenja, ampak so -tavali v negotovosti. Že starejši n. pr. Manzoni,, tioethe, Viktor Hugo. in.drugi taki ve- hkani so pisali enkrat v romantiškem duhu, drugič sa so bili zopet pristaši starega klasicizma, in pbratno^ Zadnje čas^ pa, osobito v Franciji (Paris je najplodo- vitnejša tvo^-nica slovstvenih novotarij).in v Italiji, prej- najbolj navdušeni pospešitelji verizma so ga kar čez noč pustili na cedilu in so mu postali hudi nasprotniki. Sto novih idej se poraja in pada zaporedoma: „Ut silvae foliis pronos mutantur in annos* bi rekel Horacij ; a najboljši umetniki se vračajo na-1 posled le k staremu in presunjajo svet z novimi apli- kacijami starih ncsprcmenljicih načel, dočim novotarije^ ki gredo zoper ta načela, so stavbe brez temeljne pod- stave : prvi,potres jih strese, jirva burja jih raznese! Ves naš boj je naposled znak intolerantnosti, in čC; sprvič se je bil iz ljubezni do umetnosti, tega se zdaj ne more trditi več. Stranke se mečejo bolj iz strasti nego iz prepričanja v nasprotne skrajnosti in tako postajajo, enako krive,vker se enako oddaljujejo od zlate resnice na sredi stoje^čp. če ne hodijo po pravi poti veristi, odločni nasprotniki vsakega idealizma, tudi oni, ki absolutno ugo- varjajo verizmu, ne upoštevaje, kar ima dobrega v sebi, niso na pravem. Pisalo.se je že in govorilo tisočkrat tudi v nas, da idealizem-ne more izhajati brez verizma^ niti verizem brez idealizma, ampak oba skupaj v umno skladno spojena nam ustvarjata umotvore v pravem po- menu besede. Idealizem brez resnične podlage je velika, budalost in smešnost: kruti verizem, kakor ga sploh mi-^ slimo, je monstruoznost in zanikanje temeljnih jn-avi lepote, torej zopet prikazen brez umetniškega pomena —¦ mrtva fotogratija človeške zdivjanosti in nravstvene pro- palosti. To najlepše spoznavajo in potrjujejo sami prvaki onih narodov, ki so že večinoma prestali take literarne boje. Istotako trezno in nepristransko občinstvo, kar se ga zanima za umetnost, jasno pravi, kdo ima prav in kdo ne; s preziranjem obsoja skrajnosti, držeč se srednje poti, ker ta je v najlepšem soglasji ž njegovo naravo. Ni moj namen da govorim tukaj na široko o naj- novejših leposlovnih pojavih v tem modrem smislu. Lju- beznivim bralkam in bralcem, navajam samo eden, precej značilen slučaj kot dokaz k svojemu skromnemu mnenju, dasi bi jih mogel našteti lepo število. Vzemimo n. pr. v roke .Mdhnnhra', ali pa ^Piccolo mondo untero', dva izvrstna romana, s katerima je obo- gatil italijansko slovstvo v vrli „Slovenki" ne. davno- imenovani Fogazzaro. Kar strmeli bodemo čitajoči ta dvfi, mojsterska umotvora. Italijani smatrajo zdaj Fogazzara *) za najboljšega svojega romanopisca, in vendar on je odločen nasprotnik verističnih intemperancij in onega gnjiloga naturalizma, ki je žalibog! preplavil ,il bel. paese, dove il si suona", t. j. Italijo. Človek, ki bere njegove spise, se nikakor ne ziblje v idealističnili sanjarijah, se ne sprehaja po nikaki za- čarani deželi, ampak stoji na trdnih tleh. Kar vidi in sliši, se mu zdi vse znano, vse tako resnično in pristno, kakor nam ga zna slikati najspretnejši verist. Ljudi, ki •) Fogazzar* naj bi prinesla „Salonska knjižnica". Op. ured št. -2;^. -S LO VE N K A" Str. i) opazujemo v njegovih romanih, poznamo že dolgo; sre- čujemo jih vsak dan, na vsaki stezi. Vsi imajo meso in kri, dušo in srce, kakor mi. Vse njih govorjenje in poče- tje je tako, da bi se čudili ko bi bilo drugače. A ko čitamo te romane, se vendar tudi ne pogrežu- jemo ob vsaki drugi stopinji v blato. Zastonj iščemo V Fogazzarovih umotvorih anormalnih, nravstveno propalih, do paroksisma strastvenih nestvorov. Nobenega pre- tirapja ni v slabem, ni v dobrem — vse normalno in vsakdanje. Če pride kaj menj spodobnega vmes, pisatelj namigne nanje radi resničnosti, pa niti v glavo mu ne pride, da bi stavil ostudnosti in nemoralnosti v neko čarobno, mamljivo luč, ki jih dela menj grde, menj an- tipatične, da celo lepe ! dobro vedoč da tega lepa umetnost ne dovoljuje, ker bi šlo zoper pravo naziranje takih ne- dostatkov in zoper resnico. On ne govori o njdi, kakor se govori po beznicah in po hišah dvomljive poštenosti, ampak kakor v pošteni in olikani družbi, katera, če ne mara razpravljati takih stvari, ne dela tega iz hipokrizije in svetohlinstva, kakor radi trdijo veristi, pač pa iz pri- rojenega, nepokvarjenega čuta za vse lepo in dobro. Z eno besedo povedano : Fogazzaro ni smešen, ne | sanjav idealist, pa tudi ni brezstiden realist alla Zola, alla D'Annunzio i dr. Njegovi umotvori „Daniele Cortis" — „II mistero del poeta-' — «Malombra' — in najlepši «Piccolo mondo antico" — i dr.), kateri, mimo tu na kratkem omenjenih vrlin, imajo še drugih ne manj važnih in zanimivih, so očarali italijansko občinstvo, že preveč sito d' Annunzijevih in drugih nesramnih romanov. ^Piccolo mondo aidko'^ je prišel v 'prav kratkih mesecih do trinajste izdaje ! Kritika najrazličnejših barv je izrekla soglasno s dbo in proglasila Fogazzara za velikana, kakršnega Italija morda ni še imela na tem polju. (lOtovo bi ne bil postal tako obče priljubljen in velik, ko bi bil zatrobil v naturali- stični rog, ali pa ko bi bil zabredel v ideahstične sanja- rije. Zlata srednja pot mu je pomogla do tolike veljave in slave, do kakoršne bi ga ne bila nobena strankarska pretiranost in nobena težnja po nezdravih novotarijah. Živila; torej zlata srednja pot in živel kdor zna vdariti po njej tudi v nas ! Pustimo polemike, pustimo boje. pustimo vse, kar kah mir in cepi delavne moči! i Ogibajmo se skrajnosti! Pomislimo, da umetnost je, kakor se povdarja, nekak iiurementum vdan — naraščaj, raz- širjenost življenja. Kak iiicrerneiifuni citnc nam bo, če ona po enej strani niti v dotiko ne pride s pravim življenjem : a po drugi, mosto siliti navzgor, se sklanja k tlom in predstavlja iz življenja take prizore in take reči, katerih mora poštenjaka biti sram, kateri jemljejo čitatelju pogum in veselje do življenja, in zadušujejo v | njem vse, karkoli bi ga moglo povzdigniti nad vsakdanje blato, nad ničnost, nad neumno živino ! Pretirani idealisti naj se dado prepričati, da ni lepote brez resnice in da umetnost je iz življenja za življenje. Tako znani novo dnij'irji tudi naj pomislijo, da ni vse le[)0, kar je re- snično in da je mnogo takih resnic, katere je najlepše zamolčati. Lepota je, kakor pravi Platon, svitloba resnice ; a ne blesti se vsaka resnica'. Resnica pa,'ki še'svojim čarobnim bleskom ne vpliva prijetno in'blagodejno na človeka, ni in ne more biti lepa. Dob z orožjem torej ! Mladih, izredno lepih talentov, kakor se vidi, nam tudi v Slovencih ne manjka. Dal Bog, da bi narod slovenski ne pričakoval zaman od njih pravih, vsestranski dovršenih, in torej tudi pri poznih unukih veljavnih iimotvorov ! Književnost in umetnost. Slučaji osode. Slavna slovenska pisateljica Pavlina Pajkova ne misH niti od daleč, da bi se jaz „obskurna Ljudmila" drznila odzvati njej, katere spise in romane čitajo vsi lako „grozno"' radi. Odgovarjala ne bom na dolgo, ker mi je urednica naše „Slovenke" povedala že naprej, da ne bode tratila svojega dražega prostora s takimi osebnimi polemikami. Moja kratka kritika je bila prav po žensko pohlevna, vzemite si to na znanje, gospa! Kak(') drugačne ostre sodbe sem sUšala o Vašem romanu, nego sem jih zapi- sala jaz in kohkor vem tudi kritik V —ic v ,,Narodu". Vidite, gospa, vseh onih stvari ,.o potrpljenji in o trdnih živcih" nisem Vam hotela povedati iz ženske rahlo- čutnosti. Potrjujem še enkrat vse, kar šem napisala o ple- menitem očetu, o skopem stricu, o dobrodušni starki v Gradci, ki (smešno !) išče po listih dobre službe za skoro neznano ji Malvino a „vzvišena Malvina" se je v svoji .sreči niti enkrat ne si)ominja! Gosp. Veridicus-u moram pa i)ovedati, da ni hotel ali ni mogel razumeti onega, kar sem pisala o Avreliji. Avrelija je pomilovanja vredna, ker je — da bo bolj jasno — tako zabita, tako blazna, ne pa zato, ker se je se svojim koketovanjem dobro izplačala! Ob „veUkem ' prizoru, ko se spoznata Malvina in John je oni prizor tako „velik" in ..vzvišen" da sem se čitajoča sama vtihej, sobi zasmejala tako glasno, da je kar odmevalo. Seveda za me ,,obskurno" je bil oni prizor previsok, prevzvišen, da bi ga mogla umeti. Za take slučaje jaz nimam pravega smisla, to pa rečem, da ko bi izšel ta roman ob Vodnikovi dobi in jaz tudi živela tedaj in ko bi ne poznala nobenega druzega umotvora, bi se temu romanu gotovo divila! Ljudmila. Opomba uredništva. Ljudmilino kritiko je sprejela „Slovenka" brez vsake opombe, ne da' bi kaj dodala, ali kaj odvzela, ker se je glede romana: .„Slu- čaj i usode'' strinjala popolnoma z omenjeno kritiko. Gospa pisateljica mi lehko veruje^ da kritika ni bila nikakor pristranska, kakor piše nek ,,Veridicus'' v „Slov. hstu", kajti ,Slovenka' ima za načelo, da ne gleda ni na desno ni na levo, ni na prijatelje ne na nasprot- nike, ko prinaša oceno' kakega spisa. Ne more, pa ne more zatréti svojega prepričanja. Urednica „Slovenke" more reči, da ima glede lepo- ' slovja jako široko obzorje in se ne omeja na saino eno slovstvo ali enega pisatelja, ampak sledi najpazljivejšim' 'očeso'm 'slovstveno gibanje v vseh najimenitnejših narodih' str. 10' .S L O V E N K A. St. 25 in Vi, gospa, morate vedeti, da se tako spopolnuje ukus čimdalje bolj. A ob tem opazovanji, gospa moja, čutim, da sem tako silno, tako zelo majhna, da bi najrajši izginila iz javnosti, kamo-li domišljevala si, da sem slavna, kakor si domišljujejo nekateri. Ker pa oni „Veridicus" predbaciva „Slovenki" da je niso spam'etovale vse hioralne brce, katere so pode- Mli n9v<)s'trujarji slovenskemu ženstvu, moram reči, da se nikakor nisem čutila zadete. Da „Slovenka ' povišuje (iovekarjeve romane in ponižuje vse, kar ni novostru- jarskega izvira, mora vedeti vsakdo, ki pozna list na- tanjko, da to ni res. „Slovenka" hodi svojo srednjo pot in ne odobruje nobenih e k s t r e m o v. Ce sem pa hvalila Govekarjevega kaj, bilo je gotovo vredno hvale iu hvalila ter poviševala sem njegovo „Rodoljubje in ljubezen", radi česar mi ni in ne bode žal, rekla sem vedno, da ima G. mnogo talenta, a ko bi bil spisal svojega ,,Soci- jalista" v tem letu, ko izhaja „ölovenka" bi bila jaz dejala, da bi bil oni spis na čast tudi večjemu narodu nego je slovensfki. Najnovejše drame in igre. Zabeležiti imamo več dram in veseloiger od francoskih in italijanskih autorjev. Najbolj uspela je igra .,K r o k a r j i" kjer pisatelj slika z neizrecno verjetnostjo „Krokarje", ki planejo na rodbino po smrti njenega glavarja, ki je ostavil le — nboge ženske in nedoraslega sina. Drama je bila spisana pred petna,stimi leti, a v Parizu, kjer se je tedaj predstav- ljala, ni uspela radi svojega groznega verizma ; sedaj po petnajstih letih se je predstavljala prav tako najprej v Parizu z velikanskim uspeliom, predstavlja se po Italiji, videli smo jo v Trstu in sedaj jo prirede na Dunaji. Dasi je to goh verizem, vendar ni nikjer dvoumen ali celo škandalozen. Becque je sedaj jako slavljen — no, boljše pozno nego nikoli. D o n a y, tudi Francoz, je spisal Douloureuse ah R e d d e r a t i o n e m. Uspela je, dasi ni vzbudila velikanskega entuzijazma. V prvih dveh dejanjih vidimo „izbrano družbo" ; vsak soprog ima drugo ljubico, vsaka soproga druzega ljubega. Tretji akt, ki je najlepši — pravijo, da je najlepši kar jih je sedaj v vseh modernih dramah — jo jako tin, pretresljiv in resničen. Četrto dejanje kaže nam srečo le v pravi pošteni, globoki ljubezni daleč od hišnih prijateljev in prijateljic. Manj uspela, ker sploh nima nobenega smisla, ako se izvzame one duhovite dvogovore, je italijanska „La fine d e 1 F a m o r e" (Konec ljubavi) od Brafco-a in pa angležka sanjarija, Angleži menda radi sanjajo, T r i 1 b y. Drama nam kaže velikansko moč hipnotizma. Več drugih, osobito veseloiger, je propalo popolnoma. Kooii nada. Zbornik zabave i pouke. Knjiga 1. Sve- zak drugi. Drugi zvezek tega lepega lista hrvatsko-slo- vonskega prinaša sledečo vsebino : ,,Bajki" spel Velimir; „V spominih" spel Vik. pl. Prleški ; „Znate 1' kako ?" spel I. G Goran ; „Vila i maša', narodna pjesma iz okolice ogulinske" : „Prijelom", drama v enem dejanji (dalje) ; „Naš Matic' ; „Robova- nje", napisao B. Vinkov (dalje) : „Zola i Tolstoj", Ulo- mak iz studije: .Moderni moraliste^ (Svršetak) spisal M. Hajev ; „Novae i štampa" : spisal S. Bunič ; .,Lite- rarna kronika", ki je jako bogata, zatem .Kazalična kronika' (Listopad) kaže, kako daleč so Hrvati tudi z gledahščem ; .Biografije' Emerson in .Mlada Hrvatska". Novo Nado prav toplo, toplo priporočamo. Iz luči in teme. Zložil E. Gangl. V Ljubljani tiskal in založil Rudolf Milic. Cena elegantno vezanemu zvezku 1 gold. Ko sem prepisovala za poslednjo št. ,.Slovenke" pesniku in pesnim ugodno oceno iz „Slov. sveta" in ko sem čitala oceno tudi po drugih listih, nisem vendar mislila, da bodem prebirala Ganglove pesmi s tolikim zauimanjem. Res, ni v njih mnogo originalnih misH a kdo je dandanes originalen ? in če se drzne biti, padejo nanj udarci stroge kritike bero se Ganglove pesmi vendar tako lepo, da čitatelja navda nevede in nehote nekov mir, neka resignacija. Pesnik je bogat nežnih čustev, ljubi prirodo, za katero je po nekod res vznesen, a tudi življenje pozna in opazuje, o čemur nam govore osobito jasno nekatere pesni vzete naravnost iz življenja. Tisk in zunanja obhka knjige kakor tudi jako ukusno napravljene platnice, z eno besedo „eusemble" dela ta lični zvezek jako prikupljiv in marsikateri umni Slovenki oi njen „dragi" vstregel s tem darom. Razno. Slovanska opera na Dunaji. Da je češka opera Da li bor od Smetane uspela v opernem gledali-či, o tem se je že pisalo v vseh slovenskih časnikih. no- vembra na god cesarice EHzabete, torej na slavnostni dan, se je pela v istem opernem gledališči opera „Evgen Onegin" od slavnega Rusa Čajkovskega. Tudi o tem so pisali na.ši listi osobito „Narod", a ne od ondot, ampak iz italijanskega lista posnemam, kar se je pisalo o tem delu, iz lista, ki je med najbolj zagrizenimi nasprotniki Slovanstva : „Največji uspeh je dosegel Evgen Onegin nova opera od Čajkovskega. To je prvikrat, da je slišalo nemško občin- stvo opero od tega slavnega skladatelja, dasi pozna že delj časa njegove sijajne koncerte, zato je pričakovalo občinstvo novega dela z veliko nestrpnostjo. Snov tej operi je iz znanega Puškinovega dela. Evo, to je v par besedah snov opere : Larina, bogata gospa na deželi, ima hčerki Olgo in Tatjano. Hišni prijatelj, Boris Lenski, privede nekega dne se seboj Evgena Onegina, ki je čuden tipus in ima nekaj Donžuanskega, nekaj žentlemama na deželi. Tatjana, deva romantične in sentimentalne narave, se zaljubi vanj ter mu piše dolgo ljubezensko pismo. Onegin odbije hladnokrvno njeno ljubezen in zvečer na plesu, da bi še bolj trgal Tatjani srce, ali se osvetli Lenskemu, občuje samo z Olgo, pleše samo ž njo in govori samo ž njo. Olgin zaročenec Lenski pozove po št. 25 ,S L O V E N K A- Str. 11 burnem prizoru Onegina na dvoboj in Onegin ubije Lenskega. V tretjem aktu sreča Onegin Tatjano v Petrogradu na plesu nekega kneza. Najde jo lepo, slavljeno kneginjo. Hipoma se mu vzbudi vroča želja, da bi bila njegova. Ali Tatjana, da si ga ni nehala ljubiti, ostane gluha za vse njegove prošnje, osvobodi se in beži. Glasba Čajkovskega. ki je sveža, originalna, polna živih melodij, je ugajala resnično, osobito v zborih in v plesih. Vsi navzoči so po dovršeni op^ri želeli jo zopet slišati. Stcnografka. Od začetka letošnjega zasedanja de- želnega zbora v Solnogradu zapisuje stenografično neka ffilada dama, prva dvorna stenografka na Avstrijskem. Zdravnice. Na Angleškem se uči zdravilstva toliko ženskih, da je dosedanja šola premajhna in se mora ista razširiti. Odlikovani sestri. Dr. Kastnerjevi hčerki v Bero- linu sta dobili srebrno svetinjo na vrtnarski razstavi, ker sta najbolje izdelali spis — „na kateri način bi se mogel najbolje obdelati ar zemlje". Novo polje za delovanje ženskih. Baronica Bud- bergova je ustanovila v Rizi na Ruskem kmetijsko šolo za dekleta ter s tem odprla novo polje ženskemu delo- vanju. Na Ruskem je že več umnih poljedelk ; tako je gospa Rukolava. ki se med vsemi odlikuje najbolj, do- bila na lanski novgorodski razstavi prvo darilo. Ž. S. .Slovenka." Od raznih strani dobivam laskava pisma, v katerih me č. naročnice in č. naročniki ter sotrudniki in sotrudnice bodre, naj bi pač komaj vstala „Slovenka* ne zaspala zopet. Da, tudi jaz bi želela naj- manje, da izgine tako naglo, osobito sedaj, ko sem se udala v svoj uredniški posel in je — kakor drugi trdé — v drugem poluletji list prav vidno napredoval. Da je ob začetku šepalo, kdo bi mi to zameril, ko nisem imela ni pojma o tisku in o urejevanji 'i Sedaj je drugače, urejevanje me v-eč ne skrbi, tem bolj me pa skrbi gra- divo, našemu ženstvu dobro in primerno gradivo, we U- poslovje, kajti glede tega sem sklenila, da rajši nego slabo izvirno tvarino prinašaj „Slovenka" dobre prevode res lepih osobito ruskih del. Kakova prelest je bila n. pr. ona ,,Prva sreča" od Krestovske. Divota ! In nikjer ni pisano, da bodi in bodi vse le izvirno. Za leposlovje .skrbela bi sama in to mi ne dela sivih las, a kje so drugi članki o gospodinjstvu, o otrocih ? Kdo skrbi zato, da napolnim „Slovenki" zadnji dve aH tri strani? Skoraj od nikoder nisem prejela nobene stvarice ni za ,Kiiji- ževnoM' ni za „raswo". Vse sem morala vedno spisovati le sama. In to mi je bilo včasi poleg drugih dolžnosti in opravil skoro malo preveč. Za,to se sedaj le obračam do naših vrlih sotru Inic ter jih prosim, naj me v pri- hodnje podpirajo povdarjam še enkrat ne toliko v lepo- slovjj *) kolikor v drugih strokah, osobito poročajo o vesteh važnih za naše ženstvo, katere lahko za^emljejo iz raznih listov. Ako hočete torej, Slovenke moje, ohraniti si Svoj list, pomagajte, še je čas ! *) Leposlovne t«je kratko in malo t prihodnje zavržem in natisnem le zrde proizvode. Pohvaliti moram pa tu le „Slovenkine" naročnice, ki so bile vse z malimi izjemami prav točne v plače- vanji, kakor mi je javilo upravništvo „Edinosti" ter so tako zagotovile ,,Slovenki" gotovo gmotno bodočnost. Kar se tega tiče, Slovenke, vsa čast Vam ! „Slovenki" bode v prihodnje zunanja oblika vsa druga. Velikost bode prilično kakor ona „ljub. Zvona" tisk drug in zunanje platnice barvane. Koncem leta bode ' „Slovenka" prav lična knjiga. „Barbari". Italijani nazivljejo z Nemci vred Slo- vane vedno in vedno le ..barbare", ki nimajo niti zgodovine svoje (če je nimajo, si jo ustvarijo, nič ni jim treba skrbeti) in ki nimajo nobenega finega ukusa za umetnost in ne izobrazbe. V tem, ko oni to kriče, slave naši bratje italijanske umetnike in umetnice na prav poseben način. Nikjer, in to morajo umetniki spoz- nati sami, nikjer ne u'iva umetnost tolike slave, ka- kor med Slovani. Slavna pevka Bellincioni je kar obsipana s cveticami in darovi v Zagrebu ; znani umetnik Z a c c o n i je žel od češkega naroda nepopisno mnogo hvale in slave v praškem narodnem gledališču, a gracijozna, fina in — tudi lepa igralka T in a di L o r e n z o je šla iz Trsta naravnost v Moskvo, od koder bfzojavljajo, da je v ulogi Magde uspela sijajno in „barbarični" Rusi so jo po- zvali p e t i n d v a j s e t k r a t na od er. Aforizmi. Srbska kraljica Natalija je izdala knji- žico : „Aforizmi" v prid onih ubogih Srbov, katerim je voda poplavila posestva. Mnogo zaslužena kraljica je po- dala nekaj prav globokih misli. Žensko gibanje v Avstriji. Gospodična Margareta MüUerova je prva gojenka na poljedelski šob na Dunaji in šla je v to šolo za to, da bo sama oskrbovala svoja, velika posestva. Zensky Svet. . DOMA. Zlate ribice se hranijo najboljše z belim kruhom, z žuželkami, razkosanim mesom, ali z mravljinjimi jajci. Vendar se jim ne sme dati nikdar več, nego kar enkrat' snejo. Navadno pogine več ribic od preobile hrane, nego radi pomanjkanja. Poleti naj se pita vsaki dan, po zimi pa le včasih. Velike važnosti so rastline v akvarju, da se ribice počutijo dobro v njem. Če ni rastbn, treba vodo često t^vsaki dan) promeniti. Voda ne sme biti premrzla, najboljše, če ima temperaturo prejšnje. j Ja<]ode v je^Cfti. Kdor hoče imeti še jeseni jagod,.: naj ravna tako: listje, stebelca in stranjski poganjki se' puščajo. Ko je rastlina vsa, v cvetji, se listi, stebelca in •, poganjki odrežejo na par palcev od tal, ter se greda močno poliva. Čez 5—7 tednov dorastejo zopet rastline ter cvetejo in rodijo do pozne jeseni. tipanji', pri »ilprtein oknu. Spanje v vroči, zaduhli sobi ne spočije in ne okrepča. Kedor se hoče po noči ' lepo spočiti, naj pušča odprto okno ter naj samo pazi, da ne nastane prepih. Saj tudi ni treba, da bi bilo celo okno na stežaj odprto. Pri hladnem vremenu zado- stuje, če je v oknu le mala špranja. Dokazano je, da so str., 12 ,S L O V E N K A" Št. 25 osebe, ki spć vedno pri odprtem oknu, veliko manj pod- vržene prelilajenju in katarom, nego one, ki prebivajo j tretjino svojega življenja v zaduiili spalnici. Limone st ohian'