O sadnih sušilnicah. r Piše R. Dolenec. Na Kranjskem, in sicer na Gorenjskem, Notranjskem pa tudi Dolenjskem, prideluje se, kakor sploh znano, v ved-krajih sila veliko Češpelj. Nahajajo se posestniki , kateri jih o dobrih letinah do 200 metrienih stotov (centov) pridelajo. Kar se porabe češpelj tiče, je ta različna. Na Dolenjskem jih sušijo f pa tudi sli-vovko (slivovec) žgejo iz njib. Na Gorenjskem tudi jih deloma sušijo, deloma v slivovec podelujejo, vendar pre-vaguje sušenje. Na Notranjskem se ravno tako česplja deloma suše, deloma za napravo slivovca porabljajo; mnogo češpelj se pa iz Notranjskega tudi v presnem (frišnem) stanu izvaŽeva; cele vagone jih naložijo ter v Gradec, BeČ, Prago itd. odpeljejo, in to posebno v takih letinah , kedar v Slavoniji, na Tirolskem , Štajarskem, Avstrijskem itd. Češplje slabo obrodijo. Iz Notranjskega izvozi se sicer vsako leto več ali manj frišnih češpelj —-ako obrodijo — tudi na Goriško, posebno v tako zvana Brda, kjer iz njih prav veliko tako imenovanih pru-nel, to je, olupleuib, na krhlje zrezanih, z žveplom zakajenih ter posušenih češpelj izdelujejo. Prunel, katere so vse na Nemško prodajajo in to kaj lahko in dobro, izdeluje se nekoliko tudi na Vipavskem in v Reški dolini, toda prav malo, veliko premalo. *) Najvažnejša poraba češpelj na Kranjskem pa je navadno sušenje. Suhe češplje so na Kranjskem pomenljivo trgovsko kmetijsko blago, katero se skoro iz-ključljivo v Levauto izvaževa. A mnogokrat me je? srce bolelo, ko sem na ljubljanskem trgu videti moral, po kako nizki ceni da se domače suhe Češpljo prodajajo. Domače blago oddajalo se je j komaj po 8 do 10 gold. stari cent, med tem, ko so se ppeljane sremske suhe češplje po 20 in še več forintov plačevale ! Enake ali pa še veče razločke med ceoo domačih in pa tujih, , hrvaško-slavonsinh ali pa bosenskih suhih češpelj — katere so pod skupnim imenom „sirmske" ali ^sremske" Češplje znane — zapazil sem na tržaškem trgu, kamor Be, kakor znano, cele ladije suhih Češpelj pripeljujejo ia odpeljujejo. In skoro edini vzrok velieemu razločku v ceni bilje ta, da so bile kranjske češplje v dimu sušene, p tu je pa ne v dimu. *) Pač čudno je to, da se napravljanja prunel, ki ae z velikim dobičkom prodajajo, Vipavci bolj ne lotijo. Urici Šli so letos še celo na Cesko in zgornje Avstrijsko po friŠna Češpljo. Vred. —- 332 ------ Vtdeti voliko denarno škodo, katero kranjska de-ždla vsled nemarnega sušenja čeSpelj trpi, aklenil sem liže leta 186'J , da se b:)dem potrudil, kako d >bro in praktično sušilnico iztakoiti, ter jo potem svojim rojakom z beiedo in podobo razjasniti in priporočati. Kaj dobro došlo mi je kmalu potem v „Novicah" objavljeno poročilo gosp. Laha iz samostana Trapiatov v Mariji Zvezdi v Bosoi, v katerem je ondi rabljeno tako zvauo ^bosnisko sušilnico" pnpistl ter močno pohvalil. Se bolje došlo mi je pa še v tistem letu tudi v , Novicah" ob javljeno naznanilo ranjcega go3p. dr. Orla, da si jo on, natanko po načrtu, od Trapista gosp. Laha sprejetem , boaoiško sušilnico napraviti dal, katero si more vsak, kdor se zanjo zanima, na njegovem vrtu ogledati. Kmalu po tem naznanilu dospel sem v Ljubljaao, ia prva moja p>t j^ bifa k raojcemu mojemu atricu dr. Orlu, kjer sem si prav natanko vso sestavo bos-niške sušilnice ogledal. Praške strica, kak) da je s sušilnico kaj zadovoljen, mi odgovori: vedi, sušilnica bi ne bila slaba, a stane pa precej novcev in suši s primeroma obilno kurjavo le prepočasno. Posebno pritožil se je pa še o tem, da se pri bosniški sušilnici mora tinta oseba, katera ima 8 sušenjem opraviti, za ukladanje ali izjemanje Češpelj v zakurjeni prostor — v sušilnico samo podajati. Leta 1869. prišel je na svitlo tretji predelaui natis knjige: „Kratki navod k sušenju sadja-, io napravi sadnega mozga" spisane od najbolj slovečega nemškega sadjerejca di\ Luka s-a. Zdaj sem si mislil, no, to je voda na moj mlin, in kupil sem si takoj to knjigo, v kateri »ta me posebno popisa in obrisa dveh sušilnic zanimala, namreč oni tako zvane velike sušilnice za gospodarstva, in pa oni tako zvaue nove sušilnice za cele srenje. Sušilna sposobnost prve dozdevala se mi je z ozirom na veliko množino češpelj, katera se v dobrih letinab na Kranjskem pridela, dosti premajhna, one druge zadovolila me je bolje, toda sostava cele sušilnice dozdevala se mi je z ozirom na to, da največ češpelj kmetje eueijo, dosti preumetna in pa predrag«. Leta 18G9. oktobra meseca sem imel lepo priliko Luka s o v o orenjsko sušilnico videti, in sicer ob času, ko bo z njo ravno Češplje sušili na Moravskem, na graj-Ščini grefa Zerotina , v Blandi pri moravskem Schon-bergu. Ogledal seoi si jo do dobrega, ob enem sem pa tudi prav natanko o njej vse pozvediti skusil; in ker so mi jo močno hvalili, sklenil sem, nje natančni popi3 in obris v ,,Naznanilih** kmetijske družbe kranjske objaviti. To se je tudi res zgodilo. V 2. zvezku „Na-znani/' za leto 1870. prišel je popis in obris obeh L u-k asovih sušilnic na svit o pod naslovom „Navod, kako naj se češplje sušijo in kako slivovic napravlja." (Dalje prihodnjič.) O sadnih sušilnicah. Piše slapenske vino- in sadjerejske šole vodja R. Dolenec. (Dalje.) Leta 1874. sem dal prav natančno po Lucasovem popisu sušilnico za cele srenje v tehnični delainici tukajšnje deželna vino- in sadjerejske šole sozidati. Sfaia je in to vkljub vsemu mogočemu štedenju 120 gold. Res, da je njeni po prostornih razmerah zahtevani železni dimnik precej dolg, namreč biizo 12 metrov. Komaj je bila sušilnica dovršena, prišel je g. Leop. De k leva*) iz Buj pri Košani k meni s prošnjo, naj bi mu svetoval, kako sušilnico napraviti, s katero bi mogel veliko češpelj ob enem in to brez dima sušiti. Peljal sem ga k dovršeni Lu časov i sušilnici, katero sem mu natanko razkazal, in, ker za boljšo vedel nisem, sem mu to priporočil. Gospod si je to stvar dobro ogledal ia mi na posled rekel: „Veste kaj, je2 vidim, da je ta sušilnica za moje ljudi, katere morem za sušenje češpelj vporabljati, veliko preumetno sestavljena, zraven tega je pa tudi premajhna, kajti ako denem vsacih 24 ur ie dva centa češpelj v njo, kedaj posušim 100 centov, vrh vsega tega je tudi predraga." Leta 1875. obrodile so v vipavski dolini češplje prav dobro; zato sem odločil, polovico šolskih pridelanih češpelj z učenci v Lucasovi sušilnici kar navadno posušiti, polovico pa olupiti ter tako posušiti, tedaj v prunele spremeniti. Al žalibog , skušnja me je do dobrega prepričala, da je gosp. Dekleva sušilnico le še predobro sodil. *) Da bi bili vsi veci kranjski posestniki in osobito inteligentnejši za kmetijski napredek tako vneti in sicer dejan-stveno vneti, kakor je ta gospod, bilo bi njih stanje go-toTO boljše. Pis. Lansko leto pridelalo se je zopet precej češpelj, Lucasova sušilnica se je zopet skusila, a z nič boljšim vspehoua. Glavne napake te sušilnice so tele: 1) ona je za posestnike, kateri imajo na stotine centov češpelj sušiti, veliko premajhna; kedaj neki se bode sušenje dovršilo, predoo se jih le 100 centov posuši? In pri tem ne smemo pozabiti, da se češplje jeseni sušijo, torej o času, ko kaj rado dežuje ia pri počasnem sušenji velik del češpelj lahko na drevji se-gnjije. Res je sicer, da se more čas sušenja po Lu-casovem nasvetu za polovico in tudi za tri četrtine navadno potrebnega časa skrajšati s tem , da se namesti ene same 2 ali pa 4, in tudi lahko še več sušilnic, ena zraven druge postavi. Al 4 sušilnice stanejo tudi — vsaj 400 gold.; 2) rasen tega, da je Lucasova sušilnica za večega posestnika veliko premajhna, ona tudi prepočasno suši, in to vsled neenakomernosti sušenja samega. Lucas umestil je namreč v svoji sušilnici, v namen boljšega izko-riatenja kurjave in toraj gotovo tudi v namen pospeševanja sušenja samega dva železna vleka, katera vroči dim dvakrat iz dimnika zopet nazaj v sušilnico pripeljeta, to pa se ve tako, da iz njih čisto nič dima ne uide. Ravno ta dva vleka sta pa vzrok, da se sušenje zel6 neenakomerno vrši, namreč blizo vlekov dosti prehitro, dalje od vlekov pa prepočasno. Ravno ta dva vleka sta pa tudi kriva, da se sušenje sploh prepočasi vrši, in to vsled neobhodno potrebnega vednega prebiranja in prekladanja češpelj med sušenjem. Vsega tega sta pa vleka zaradi tega kriva, ker sta, kakor trda trupla, med le-sauii vmešeena, kjer enakomerno razdelitev is kurišča puhteče gorkote zel6 motita. Veliki neenakomernosti sušenja vzrok je pa tudi to, da ni za primerno zračenje v sušilnici sami, to je, za zadostno odpeljavo vlažnega in zadostno dopeljavo suhega zraka v njo dovoljno skrbljeno ; 3) Lukasova sušilnica je v resnici vse preumetno sestavljena, posebno za kmečkega posestnika, ker za vspešno sušenje zahteva kakega izvedenega mehanika ; in 4) v primeri s svojim delom, to je, v primeri s sušenjem, katero opravlja, bodisi o kvantitetnem, bodisi o časnem obziru, je predraga. — To so moje skušnje z Lukasovo veliko ali srenjako sušilnico. Skusili so pa tudi nekateri slapenski kmetje, kateri so me naprosili, da bi smeli v šolski sušilnici svoje češnje ali češpije sušiti. Vsi so rekli, da jim je preaitno prebiranje in prekladanje češpelj med sušenjem presedalo. Leta 1875. objavil je gosp. H. Gothe, vodja šta-jarske deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru, v 20. listu časnika „Wiener landw. Zeitg." popis in podobe svoje sušilnice. Kmalu potem sem imel priliko, to sušilnico videti. Skusil je sicer nisem, vendar ne morem mnenju častitega gosp. kolege H. Gothe-a pritrditi , kateri pravi, da je njegova sušilnica za sušenje sadja v veliki meri pripravna, ker se more na njenih 12 les 2f/2 centa češpelj naložiti. (Dalje prihodnjič.) ----- 350----- List 46. O sadnih sušilnicah. Piše slapenske vino- in sadjerejske šole vodja R. D o 1 e n e c. (Dalje in konec.) Kar mi v Gothejevi sušilnici še posebno ne do-pads; je železni med lisami vmeščeni vlak, kateri na enakomernost sušenja gotovo ravno tako neugodno vpliva, kakor vplivata neugodno obadva v Lucaaovi. Prešlo leto obrodile so zopet v reški dolini češplje prav dobro in gospod Leopold Dekleva naprosil me je zopet, da mu kako dobro v veliki meri sušečo sušilnico nasvetujem, ker sicer bi ne vedel, kaj početi z jako obiiim pridelkom. No, Lukasove sušilnice mu po lastni skušnji nisem mogel več priporočati, Gothe-je ve pa tudi ne, marveč obljubil sem, da boČem stvar dobro premisliti ter po tem nov načrt sušilnice napraviti. Načrt je bil kmalu končan, sušilnica po tem kmalu sezidana pa tudi do dobrega izkušena, kajti g. D e-k le v a posušil je blizo kmalu končan, sušilnica po tem 300 starih centov frišnih češpelj, katere so 80 centov suhih dale in to po štiritedenskim nepreatalem sušenju. Suhe češplje bile so lepe in okusne tako, da bi ne bile mogle boljše biti. Koliko da je sušilnica stala^ Sušilnica obstoji iz dveh sušilnih prostorov (F, V\ F^, F^, V^)y katera skupaj popolnoma prosto stoječo majhno hišico vstvarjata. Pred sušilnico samo podaljšana je ojena streha za toliko, da se more pod njo v^e sušilno delo, tudi ob času dežja, prav brez vse zapreke in škode vršiti. Kurišče (iT, Z^, K^, K\ K"-) je po-polnoma tako, kakor pri Lukas-ovi za večja posestva namenjeni sušilnici, torej ne tako , kakoršno vidimo v Lukasovi sušilnici za cele sreoje. Pokrito je z železno ploščo S (pod podobo 2.), katera sušilnici za talo siuži. Fod to ploščo more zubel (pod podobo 3.) trikratno pot narediti, predoo more po dimnika a» proato bežati. Železna plošča posuta je čez in čez s peskom P (pod podobo 2). Namesto z drago železno ploščo, pokriti se more kurišče tudi s tako zvanimi frankoiinskimi ope-kami; planetarni. Ako se kurišče s takimi opekami pokrije, potem je se ve da potrebno, da zubel več kakor trikrat pod pokritjem pot sem in kje naredi, predno po dimniku zbeži; to pa je ravno pr^iv, kajti to povišuje ie bolje izkoristenje kurjave. Pokritje kurišča a tako opeko bi jaz tudi zaradi te^^^a bolj priporočal, kakor pa pokritje z drago železno ploščo , ker je potem čiščenje vlekov pod pokritjem (kateri se vendar le lahko e pepelom zalestijo) kaj lahko mogoče; vsaj se posamezne opeke veliko lože odzd:goejo, kakor pa cela velika železna plošča. Sušilni prostor sam je iz vzrokov, kateri so bili liže navedeni, brez vseh vlekov. V njem vidimo le 4 velike in dovolj močne lese (L', L-, Z^, L^ pod podoba 2.), katere na dovolj močnih ieseoih, pa z železom okovanih valjarjih tečejo. Za dovažvanje suhega zraka v sušilnico je skrb-jjeno z vleki (O, 0\ 0^, 0^, O*, 0^ O«, O* vseh treh podob); za odpeljavanje vlažnega zraka iz sušilnsga prostora, je pa ekrbljeno z vleki (0^, O*, 0^*^, 0^* pod podobo 1. in 2.). Prvi kakor drugi, se dado s pomočjo posebnih zapahoic bolj ah manj zapreti ali pa tudi odpreti. Tako napravljena ventilacija — sprememba zraka — je tako ugodna, da ni potrebno č špelj med sušeojem prebirati, ampak jih le eakrat v štiri in dvajsetih urah tako preložiti, da pridejo najvišja lese najniže, najnižje pa najviše. Pokrit je sušilni prostor ali z dvojnim , na križ zbitim lesenim pokrovom, ali pa tudi s prav tankim obokom. Nad eno kakor drugo pokritje je koristno peska natrositi. Vrata sušilnice obstoje tudi iz dvojnih , čez križ zbitih desk, zaprta so prosto z zapahom F. F. 1. pod podobo 1. Mero, po kateri je ta načrt risan, predočuje nam podoba 4. 366 ne vem do dobrega, kajti nisem je sam zidal, in gosp. Dekleva si pa tudi ni vsak krajcar zapisal; vendar mi je pa rekel, da je potrosil okolo 300 gld., a to v svojo popolno zadovoljnost. Ako se je toraj ta sušilnica za enega velikega posestnika za dobro izkazala, gotovo ne bode odveč, z njeno konstrukcijo tudi druge posestnike soznaniti. V ta namen podajam tukaj čitateljem „Novic*^ nje popis z razjasnilno podobo njenega čela (glej podobo 1.), podolznega preseka (glej podobo 2.) in temelja (glej podobo 3.^. Podoba 1. Cela njena sostava je gotovo tako priprosta, da jo uže podoba dovolj razjasnujejo in da more prav natančni popis odpasti. Bolj površen je sledeč.