ZVEZNI D G DKI * - USODA PROJEKTOV V ROKAH URADA ZA MLADINO V ~asu od novembra lani do konca letojnjegajanuarja so programske projektne skupine pripravljale projekte, kijih bodo izvajale v letu 1998. Ker se projekti nanajajo na delo z otroki in mladimi, smo vodje projektov vzpodbudili, da naloge oblikujejo projektno in pripravijo ustrezno projektno dokumentacijo. Delavnica, na kateri smo vodjem projektov predstavili na~in in pripomo~ke za laje načrtovanje, izvedbo in ovrednotenje projektaje bila zelo uspejna, saj smo na razpis Urada RS za mladino prijavili 30 projektov - od tega kar 24 programskih. Po neuradnih podatkihje na urad prispelo ve~ kot tiso~ otroj-kih in mladinskih projektov. O potrditvi sofinanciranja in vijini dodeljenih sredstev bodo seveda odlo~ali predvsem kriteriji, ki so bili znani "e v samem razpisu. To bodo projekti, usmerjeni k izmenjavi mladih med dr"avami, projekti usmerjeni k vzgoji za nenasilje med mladimi in konkretnimi akcijami za preprečevanje vseh oblik nasilja. Rezultati izbire in vijine financiranja bodo znani predvidoma konec marca, dobili pa jih bodo vsi tisti, ki so z razli~nimi projekti sodelovali pri tem razpisu. ALI ZNAMO IN ALI ZMOREMO? STRATEŠKI POSVET IO ZTS NA SKOMARJU Takjna in podobna vprajanja so prevevala udele"ence stratejkega posveta izvrjnega odbora ZTS, ki je potekal zadnjijanuarski vikend na Skomarju. Poleg ugotovitve, daje ~lanstvo v organizaciji "e krepko preseglo jtevilko 10.000 ~la-nov (10.770), in da imamo v najih vrstah ve~ kot 1.000 jolanih vodnikov, je bil vzpodbuden tudi podatek, da interes deklet v organizaciji raste (trenutno jihje nekaj manj kot pol). Seveda so bile o~i ~lanov uprte v svetlo prihodnost (vizijo tabornijtva - skavtstva), v kateri naj bi te"ili k usklajenosti tabornijkih na~el in ravnanja (ali je tabornijtvo na~in "ivljenja?), skujali zagotoviti zadosten dele" popotnikov, ki bi v okviru organizacije prevzemali vodenje (sluenjeje ena od osnovnih programskih dejavnosti popotnic in popotnikov) in zagotovili kakovostno vodstvo v enotah (jolani vodniki, načelniki z injtruktorskim te~ajem - ki vsaj tri leta aktivno vodijo rod, dru ino ali klub). Aktivnejja vloga rodov v lokalnih okoljih naj bi postala sestavni del programa rodov, dobri zgledi pa naj bi bili vir informacij in motivacija za delo tudi drugim (dobre stvari prenajamo ali pa tudi ne?). Poslanstvo organizacije naj bi bilo, zagotoviti bojjje skavtstvo za ve~ mladih v Sloveniji, porajala pa se je tudi dilema, ali smo, glede na poslanstvo, predraga organizacija. Z dodatnimi 4 TABOR izobra"evanji (kako z druga~nimi, motivacija, vzgoja za mir ...) bomo skujali jiriti interes vkjju-evanja mladih v dru"bene procese, s tem pa posredno zagotavljati racionalno razporejanje obveznosti (en ~lovek - ena funkcija). Za konec pa je apel: vsak vodja (vodnik, načelnik, injtruktor) bo postal naro~nik tabornijke (beri naje) revije Tabor. Generalni sekretar WOSM Jacques Morellionje bil od 4. do 6. marca 1998 na obisku v Sloveniji. Pogovor z njim in krajjo reportažo o obisku boste lahko prebrali v aprilskem Taboru. PRIPRAVLJENI V CILE SREČANJE VODNIKOV IN VODSTVA ODPRAVE NA JAMBOREE Seznanitev s programom in na~inom dela je bila osrednja tema sre~anja vodnikov in vodstva odprave na 19. svetovni jamboree v Aile. V prijetnem in ustvarjalnem vzdujju so ~lani ZTS in ZSKSS po kratkem spoznavanju najprej analizirali dosedanje delo in uskladili opis del in nalog vodnika na jamboreeju. Sledilaje predstavitev programa in "ivljenja v podtaborih, kjer bodo imeli vodniki aktivno vlogo predvsem pri koordinaciji in motivaciji udele"encev za sodelovanje v podtabornem "iv-ljenju. Po predstavitvi dosedanjih informacij okoli prevoza in bivanja so se pogovarjali tudi o obvezni in priporočljivi opremi udele"encev in pripravili osnutek programa naslednjega sre-anja udele"encev, ki bo v O[ Bakovci v Murski Soboti od 24. do 26.junija 98. Organizacijski odbor je na pobudo vodnikov sklenil, da bodo vodniki vključeni v delo odbora bodisi direktno na sestankih ali pa preko zapisnikov. [e vedno pa velja vabilo vsem, da se nam pri tem enkratnem in neponovljivem dogodku pri-dru ite - kot udele"enci ali Hani mednarodnega osebja. Nadaljnje informacije dobite v pisarni ZTS po telefonu 061/313 180, po pojti na Parmo-vi 33 v Ljubljani ali preko elektronske pojte: ZTS@guest.arnes.si. UVODNIK VSEBINA Str. 7: Zimovanja 1998 Ekipa Rumenih daljnogledcev, še posebej pa Matjaž E. alias Šmalc, se je zapodila na različna zimovanja in s seboj prinesla kup zanimiv sestavkov, ki smo jih razporedili v tokratno veliko reportažo. Str. 11: ZOT '98 Z letošnjega Zimskega orientacijskega tekmovanja so prišli kar štirje prispevki, zato smo se temu tradicionalnemu tekmovanju odločili posvetiti več pozornosti, kljub temu, da bi lahko črko Z uporabili tudi za Zeleno in ne za Zimsko tekmovanje. Prispevke in fotografije so nam poslali Jasna, Pibi, Jogurtki in Čips. Str. 28: Izšel je IOJČEK! Pred mesecem dni še sam IO ni mogel verjeti, da je to mogoče, pa se je vseeno zgodilo - novo taborniško revijo IOJČEK imamo! Ker v navezi s Taborom ne bi prišla do pravega izraza, ni izšla kot del te obupne revije, temveč samostojno. Vsi slovenski PP-ji in grče jo bodo dobili po pošti v prihodnjih treh dneh, ostali pa jo bodo lahko nabavili v kioskih in na posebni vroči liniji. Str. 34: Z motorjem okoli sveta Vzameš motor in se pelješ, bi se dalo povzeti na kratko. Pred tem potrebuješ malo časa, da se organiziraš. Prelistaš nekaj zemljevidov, pospraviš stanovanje, pozdraviš domače in greš. Prej se za kratek čas zamudiš še s pakiranjem drobnarij, za katere misliš, da brez njih ne gre. V NASLEDNJI ŠTEVILKI OBISK JACQUESA MORELLIONA V SLOVENIJI ZIMOVANJA Zimske po-itnice so se ravno kon-ale, ko je zapadel prvi leto{nji sneg tudi v nunah. Vremenoslovci napovedujejo, da bo tudi ta sneg le muha enodnevnica, saj bo kmalu spet topleje. Velika ve-ina Slovencevje povsem zadovoljna s tako zimo, kotje bila doslej. V zadnjih dneh so pri{li na svoj ra-un {e nabiralci regrata, ki vsak dan sproti izra-unajo, koliko so privar-evali. Regrat je namre-mogo-e kupiti tudi na tr"nicah (na ljubljanski stane -e-trt kilograma 400 do 500 tolarjev), vendarje veliko slaj{i tisti, ki ga naberemo sami. Zimske po-itnice ponavadi sicer niso namenjene nabiranju regrata, taborniki pa sploh nimajo veliko -asa, saj se udeležujejo zimovanj. V-asih pri programih za zimovanja sploh nismo delali na-rtov B - za zimovanja brez snega, zdaj pa je to obvezno. V zadnjih letih nas je sneg "e tolikokrat pustil na cedilu, da seje treba "e vnaprej pripraviti na druga-ne gozdne {ole in aktivnosti v naravi. Po svoje paje to celo prav, sajje druga-e vse skupaj lahko eno samo smu~anje in sankanje. To pa se lahko gremo tudi brez tabornikov. Preve- dragocenje taborniki -as, da bi ga zapravljali samo s sne"nimi radostmi. (No,ja, tudi tako se lahko tola"imo, kajne?) Zimovanja so vsekakor za nami, rodovi zdaj "e se{te-vajo, od{tevajo, mno"ijo in delijo vse pluse in minuse, podobno paje tudi v uredni{tvu Tabora tik pred zakju--kom redakcije. Letos so nam zimovanja malce ponaga-jala, saj smo morali zaradi odsotnosti tistih, ki bi nam lahko kaj napisali, v mar-ni {tevilki izpustiti nekaj novih rubrik (Taborov svet, Oglasna deska komisij, "Ejga, zveza, zakva?"), {e vedno pa nam ni uspelo "{tartati" z rubriko Tabor izbira za vas. Tudi testa naglavnih svetilk ni v tej {tevilki, ker je bil test vetrovk tako obse"en, da zdaj objavljamo drugi del. Upamo, da ne boste preve- hudi na nas in da boste kljub vsemu na{li kaj zanimivega zase tudi v Taboru {tevilka 3. Igor Drakulič '"'^»Ziir; taborniška revija ¡k Glavna urednica: I Odgovorni urednik, v.d.: i! Urednik za ideje in priloge: Mihi Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, line Koloini, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-PuQy, igrafija) in Barbara Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 001/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tridesign, Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek, Ljubljana a pri p Naslovnica: Maček 4 nenje Nekaj bolečih resnic o Beli sledi Letos seje tekmovanja Bela sled udele"ila tudi na{a ekipa F.I.[. Do"ivelaje eno izmed najslab{e organiziranih tekmovanj, na katerihje kdajkoli sodelovala. Ob prihodu pred gimnazijoje ekipa izvedela, da organizator {e nima klju~ev od le-te. [ele po slabi uri ~akanja so tekmovalci lahko pri{li vanjo. Nato pa so si ve~je ali manj{e napake kar sledile. Organizatorje razpredelnico s podatki, kdaj ima kak-{na ekipa posamezne naloge, obesil na zelo slabo vidno mesto v telovadnici, kjer so tekmovalci spali. Ta razpredelnica paje visela ~isto na drugem koncu {ole, kot seje odvijalo tekmovanje, zato so tekmovalci neprestano tekali v telovadnico in nazaj v prostore za tekmovanje. Kot da to {e ni bilo dovolj, niti eden izmed organizatorjev tekmovanja ni imel pri sebi napisano, kdaj morajo ekipe opravljati naloge. Dogajale pa so se tudi po ve~ desetminutne zamude s tekmovanjem, ve~erja paje zamujala skoraj celo uro! To pa je bilo za prvi dan vse. Drugi danje bila na vrsti orientacija. Bilaje bistveno pretežka za mlaj{e GG-je, saj so imeli tudi bolj izku{eni tekmovalci kar nekaj te"av pri iskanju kontrolnih to~k. Tudi umik "ivih kontrolnih to~k ni bil po{ten do vseh ekip. Mi smo kot ekipa 114 od{li na pot {ele 104 minute za prvo ekipo, zato smo pri{li prepozno na KT 6 (zaradi tega smo bili ob 100 to~k za najdeno KT, in to~ke, ki bijih dobili za streljanje!). Organizator bi moral poskrbeti za to, da se za vsako ekipo to~ka odstrani to~no po dolo~enem ~asu in ne za vse ob istem ~asu. Na progi drugih ve~jih nepravilnosti ni bilo, razen tega, da ~asovnica ni bila realna. Najve~je nepo{tenje paje organizator napravil prav nam. Ekipa iz rodu Samo-rastnikov (GG kategorija)je imela v ekipi PP-ja, ~e ne celo gr~e. Zaradi tega smo se trikrat obrnili na organizatorja, ki pa ni storil ni~. Po pravilih, ki so bila objavljena v reviji Tabor, bi morala ekipa tekmovati v starej{i kategoriji, ker pa je tekmovala kot GG, bijo moral organizator diskvalificirati. Zaradi tega smo pristali na 2. mestu in izgubili te"ko prislu"en pokal. Kot se lahko vidi iz zgornjega besedila,je bilo tekmovanje Bela sled res slabo organizirano (pozabili smo omeniti, da so deveto KT pono~i ukradli in sojo zato prve PP ekipe zaman iskale - toje bila njihova druga KT). Kaj si organizator misli ob taki slabi organizaciji in nepravilnemu izvajanju pravil, si ne moremo predstavljati. Zagotovo pa se tega tekmovanja vod F.I.[. nikoli ve~ ne bo udele"il in najbr" prav tako noben vod iz na{ega rodu (vsaj dokler se bodo dogajale take stvari). Ekipa F.I.S. OGLAS Neki A. želi spoznati neko Z. Ponudbe pod šifro NIČ. TABOR Hvala, Coco! 31.januarja, ko smo v Cerknem izpeljali ustanovni ob~ni zbor Dru{tva tabornikov rodu Aragonitnih je"kov (RAJ), smo doživeli lepo presene~enje. Nekdanji na~elnik RKJ Spodnja Idrija, Jo"e Podobnik - Coco, eden od ustanoviteljev tabornike enote (Aete Aragonitnih je"kov) v Cerknem, je svojemu trudu dodal, kakorje sam rekel, piko na "i". Za darilo namje prinesel prapor rodu. Naj se ob tem zahvalim tudi vsem ~lanom RKJ Spodnja Idrija za trud pri ustanavljanju in delu v na{i taborni{ki enoti, hkrati pa tudi RPT Tolmin, v imenu katerega namje Rok Ur-{i~ velikodu{no izrazil pripravljenost za pomo~ v bodo~e. Klemen Foto: Andrija Majsen, RKJ Spodnja Idrija Najdeno, izgubljeno! Japonski skavt Tetsuya je na svetovnem zletu na Nizozemskem zamenjal kroj s Petro iz domžalskega Rodu Skalnih taborov. Tetsuya jo prosi, naj mu piše na naslov: Tetsuya Nishimura C Tea, tvojega pisma sem ze zelo razveselil. V{e~ mi je namre~, ~e bralke in bralci sami poveste, ~esa si "elite v Goz-dovniku. Ko sem pripravljal ta "Tabor za najstnike", sem bil pred te"ko nalogo. Vedel sem, kaj mladi najraje berete, saj sem tudi sam odra{~al ob Pilu. Zatoje bila sku{njava, da bi enostavno napravil "taborni{ki Pil" zelo mo~na. Saj ne bi bilo treba kaj posebnega: nekaj intervjujev z zvezdniki, veliko testov in nasvetov ter horoskopov, kaka "ge~kljiva zgodbica - vse to v rahli povezavi s taborniki. 4 TABOR Po temeljitem premisleku pa sem prijel do sklepa, da to ne bi imelo smisla. Pilje Pil, Gozdovnik pa naj bo Gozdovnik. Zato poskujam pripraviti revjjo, ki bi dala tisto, ~esar Pil in druge revje ne ponudijo, GG-ji pa potrebujete, saj za vas ni izjel je noben primeren delovni zvezek ali priro~nik. Dodaten problemje omejeno jtevilo strani - zaenkrat letno izide vsega dvakrat po 24 strani Gozdovnika. Na tak obseg poskujam s 11 a~ i t i ~im ve~ pou~nega in uporabnega za tabornijko "ivjenje, predvsem za osvajanje vej~in. Obljubljam pa ti, da se bomo vsi, ki ustvarjamo Gozdovnika, zelo potrudili, da bo bolj pester, barvit, jajiv, zanimiv. Tudi za kakjen test se bo najel prostor. (Za nasvete pa "e itak skrbi trot Skelo!) Torej, maja bo izjel naslednji Gozdovnik in prepri~an sem, da bo bojj po tvojem okusu. Hvala je enkrat za pomo~. Tudi ti se lepo imej in piji nam je kaj! Malus Velika reportaža: DOGODEK MESECA ZIMOVm kipa Rumenih daljnogledcev, še posebej pa Matjaž E. alias Šmalc, se je zapodila na različna zimovanja in s seboj prinesla kup zanimiv sestavkov, ki smo jih razporedili v tokratno veliko reportažo. Vemo, da bo besedil z zimovanj še veliko, te NA OBISKU PRI ESKIMIH Pleme Eskimov Iz Rodu Bi~kove skale seje letos utaborilo na vrhu Mrzlice (za tiste nepou~ene, toje tisti vrh, ki gleda iz megle nad Trbovljami). 36 bolj ali manj lovsko razpoloženih Eskimov je cel teden osvajalo teren, lovilo e.... e.... v glavnem nekak{ne ~udne "¡vali s {e bolj ~udnimi imeni in predvsem - iskalo sneg, ki pa ga pri najbolj{i volji niso mogli najti, saj veste: ni zime za Eskime! Sicer pa se je kak{nih 25 otrok po telesu in kak{nih 10 otro~ajev po du{i imelo skrajno dobro (no ja, vsaj videti je bilo tako, ~e pa so me pretentali, so vraje dobri igralci). Vremejimje bojda dobro slu"ilo (ob tak{nem mafijskem stare{ini si {e vreme ni upalo zatajiti), tako da so ve~ino ~asa pre"iveli zunaj, se preganjali po zasavskih hrib~kih, zakurili kak{en ogenj in na oltarju "rtvo-vali eskimskemu bogu, se igrali raznovrstne igrice in kot krono zimovanja uprizorili "Veliko igro", nekak{no me-{anico med "Monopolijem" in "Risi-kom", le daje bila igralna plo{~a velika 2x2 km. Vsekakor stvar vredna ogleda. No, moram jih na koncu pohvaliti {e za gostoljubje. Dobil sem kavico, mle~ni zdrob, en konkreten ~vek in en prav zelo prijeten ve~er. Ocena: ~ista pe-tica (od 100 seveda ...)! Matjaž E. taborniška revija 7 4 GOSTOLJUBNI BRKINI • Medvedki in ~ebelice Rodu sne"ni{-kih ru{evcev so skupaj s prijatelji iz koprskega Rodu srebrnega galeba svoje zi-movanje tudi letos pre"iveli v idili~nem okojju brkinske vasi Tatre. Dneve so zapolnili z izvirnim programom, saj so vsak dan posvetili dolo-~eni temi. Tako so naprimer raziskali "ivljenje v mestu in na kmetiji, ~love{ko telo in s pomo~jo skrivnostnih fotografij iskali skriti zaklad. Na pustni torek pa seveda brez mask ni {lo in v program pustnega dne so vklju~ili tudi va{ke otroke. Tatre so nam "e drugo leto nudile gostoljubje in verjamemo, da bodo na{a zimovanja v Brkinih postala tradicija. Dina NA BOČU VELIKO NOVEGA Sicer so se letos taborniki iz rodu Belega konja hoteli odpraviti na Triglav ali {e kam vi{je, vendar ko so sli{ali, da prve izmene zimovanj niso imele snega, so rekli: "Tabornik je solidaren; ~e se drugi niso smu~ali, se pa tudi mi ne bomo!" In so se odpravili na Bo~. In ker se tisti "tapravi" tabornik kali v najbolj nemogo~ih vremenskih razmerah, so naro~ili {e malo vetra, megle in de"ja. Ni kaj, vsega ob~udovanja vreden pogum! A ne boste verjeli: spetjimje uspelo! Aetrt stotine zimujo~ih se je spet imelo fenomenalno. Kuhali so gola", spekli kruh in vra"je trdo pizzo, postavili bivak a' la Empire State Building in v njem tudi prespali (noja, kolikor so pa~ spali), organizirali ~isto pravo taborni{ko olimpiado in se konkretno bolje odrezali kot na{i {portniki v Naganu. Ja, pa da ne pozabim: imeli so nepozabno, "ful- Prav lepo se da takole zapeti na hribčku d-besti~no" pustno rajanje, z maskami in krofi in z vsem, kar pa~ sodi zraven! V glavnem: otroci so bili pridni, vodniki {e bolj, star{i so bili veseli, da so imeli teden dni miru, Konji~ani pa se {e danes spra{ujejo, zakajje v tistem tednu na mesto legla tako pomirjujo~a ti{ina. Matjaž E. TABOR ZELENI JOST V ZELENEM MARINDOLU Dvajset tabornikov Rodu zelenega Jojtaje leto{nje po~itnice preživelo kar v taborni{kem domu v Marindolu. To, da seje narava v ~asu zimovanja "e za~ela prebujati (namesto da bi bila prekrita z debelo sne"no odejo), ni zmotilo njihovega "e tako nesmu~arsko zamejenega programa. Vsi, od najmlaj{ega muren~-ka naprej so pisali svojo kroniko zimovanja. Pokukal sem v dnevnik enega izmed medvedkov in prebral, kak{en se je zdel prvi dan zimovanja osemletnemu Janu Grilcu? Peljali smo se z vlakom v Marindol. Po stoletni vo'nji smo prispeli pred dom. Ogledali smo si sobe in spoznali vodnike. Kasneje smo si poiskali vodov koti~ek. Sledilo je kosilo. Tega sem z veseljem pojedel, ker so bili {pageti. Po kosilu je bil po~itek. Po po~itku smo od{li na pohod. Ustavili smo se pri dru'ini Cvitkovi~ in si ogledali izdelovanje pisanic in tkanje na statvah. Preden smo {li nazaj v dom, smo dobili pomaran-~e. V domu je sledil ve~erni program in nato spanje. V naslednjih dneh seje podobnemu opisu pridru"ilo {e osvajanje ve{~in, ve~erni ogenj, pustovanje in ogled Krajinskega parka reke Lahinje. Zanimivo in pou~no zimovanje bo najbr" udele"encem ostalo {e dolgo v spominu, zanimive opise dogodkov pa bodo zbrali in objavili v rodovem glasilu Krokodil~ek. PUGY ZIMOVANJE -stikov zimski let ^^Jho^ -¡o*hl*. Jt^fec- Hör jjtm, sWuii^ Rod belih strkov nam je poslal lepe pozdrave z zimovanja! taborniška revija n v v 1" HRASTNIKOM Letošnje zimovanje je naš rod organiziral na Kalu nad Hrastnikom, in sicer od 14. do 18. februarja 1998. Število udeležencev se je ob koncu zbiranja prijav ustavilo pri 59. Vodstvo zimovanja smo sestavljali 7 vodnikov in jaz kot zimovodja. Vodstvo je že pred pričetkom skrbno pripravilo program zimovanja. Pri pripravi programa sta bili upoštevani obe možnosti - dovolj snega in nič snega. Na žalost je obveljala slednja. Po naporni vo"nji do samega cilja (pot na Kal je avtobus premagoval na meji {e mo"nega) smo se najprej namestili po sobah velikega planinskega doma, nato pa smo si ogledali tudi okolico na{ega novega doma. @e pred za--etkom zimovanja nam je bilo jasno, da bo to bolj spomladovanje, kot kaj drugega. Eden izmed MA-jev je celo ugotovil, da na Kalu verjetno nimajo pravega koledarja, ker so bile temperature previsoke za ta koledarski mesec, v okolici doma pa je "e bujno rastel spomladanski teloh. Program smo tako izvajali po varianti B - brez snega. Na sre~o smo ve~ino -asa lahko pre"iveli v naravi. Prvi dan so se udeleženci (MA in GG) razdelili po vodih, vodniki pa sojih seznanili z na~rtovanim potekom zimovanja. Prvi ve~er je bil namenjen spoznavanju, temu pa naj bi sledil po~i-tek oziroma spanje. A ker niti GG niti MA ne vedo, kajje to ti{ina, je najbolj zagrizene pono~njake spanec premagal {ele okrog tretje ure zjutraj. No, tudi to smo kasneje uredili. V naslednjih dneh pa je program polno za"ivel. Ukvarjali smo se z osvajanjem ve{~in, imeli smo izlet na bli"-njo Mrzlico, kjer smo obiskali tabornike RBS Ljubljana. Uspe{no smo ulovili za-lad. V ospredju pa so bile delavnice, v Razdeljevanje pošte katerih so najmlaj{i, pa malo starej{i in {e malo starej{i pokazali razli~ne ro~ne spretnosti. Ob ve~erih so se na vse prete-ge napenjale male sive celice. Uspe{no smo na{li vse ranjence, skrite v bližnjem gozdu. Nepozaben ve~erje bil, ko smo imeli "ta prave karaoke" z Davor-jem Bo"i~em (na{ Davor Bo"i~je muti-ral). Tudi modna revjja je bila skoraj bolj zanimiva kot tiste v Parizu ali Milanu. Imeli smo prilo"nost pogovoriti se s pravim lovcem, kije lovske trofeje postavil v naravno okolje in o vsaki vedel povedati veliko zanimivega. Posamezne drevesne vrste pa smo spoznali ob po-mo~i gozdarja. Zadnji ve~er smo za-klju-ili v soju bakel. Podeljene so bile nagrade prizadevnim vodnikom in za najbolj pospravljeno sobo. Kot zimovodja sem imel nemalo dela pri razdeljevanju obilice po{te, ki so jo star{i in vsa bli"nja in daljnja ""lahta" pisali MA-kom in GG-jem (ta zaresni po{tarji, kje ste bili?!). O napor-nosti vodenja zimovanja ni nobenega dvoma, sajje potrebno vanj vlo"iti veliko mo~i, iznajdljivosti in neskon~no veliko potrpe"ljivosti. A se izpla~a! Vlo"eni trudje popla~an, ko opazuje{ zadovoljne obraze otrok, ki se polni novih vtisov in novega znanja z novimi prijatelji vra~ajo domov, v objem svojih mamic in o~kov. Za naslednje leto upam, da bomo imeli pri izbiri lokacije zimovanja bolj sre~no roko (predvsem mislim na gostoljubnost). Sašo Jenko TABOR W .■ ii - . r "S 18913538 ZZOT-a so prišli kar štirje prispevki, zato smo se v uredništvu Tabora odločili, da temu tekmovanju posvetimo več pozornosti kot običajno. Hkrati se opravičujemo Iztoku Utenkarju, ker smo objavili samo njegove fotografije. Iztok nam je poslal le poročilo o tekmovanju, ostali trije zapisi pa so bili bolj reportažnega značaja in zaradi tega bolj zanimivi. Hvala vsem! Uredništvo ZOT=ČAGA To je pisalo na majicah organizatorjev. In {e malo se nismo zmotili. ZOT 98je bil res ~aga, tako za organizatorje, kot tudi za tekmovalce. Leto{nji ZOT -seveda smo ga spet organizirali taborniki Rodu XI. SNOUB - se je dogajal v majhni vasici sredi Pohorja, ki sli{i na ime Tinje. Vasica ima lo~eno {olo in telovadnico. Tekmovalci so spali v telovadnici, tako da jih mi, pozno v no~ modrujcn organizatorji, nismo motili pri njihovem {e kako potrebnem spancu. V {oli so re{evali TOPO-teste in vri-sovali, tamje bil tudi grafoskop, na katerem si si lahko ogledal vse potrebne informacjje. Seveda pa ni manjkalo tudi prijaznih snoubovcev, pa tudi tekmovalci so si odli~no pomagali med sabo. Aeje ZOT ~aga, potem tudi ta prava ~aga ne sme manjkati. Le-to smo naredili v eni od u~ilnic za vse tiste, ki niso mogli ali pa hoteli spati. Tako si se lahko po mili vo[ji nanorel ob glasbi "Barbie girl" in "Insane in the main brain". Naslednji dan je potem {lo zares. Ekipe so tekale sem in tja, vse nervozne, da bi kon~no lahko dvignile sidra in odjadrale ~ez Pohorje. Tako so se morali Pohorci po{teno nazabavati, ko so gle- Pokali za najboljše (Foto: Arhiv XI. SNOUB] dali vrle tabornike, kako ob 8.00 zjutraj "{opajo" po bregu navzgor. Ko so vsi sre~no prispeli nazaj na cilj in koje Vol vtipkal {e zadnje podatke v ra~unalnik, seje pri~ela podelitev. Pet pokalov je "e komaj ~akalo na svojega novega lastnika. In takoje vseh pet veselo odpotovalo na svoj konec Slovenije. In z njimi tudi vse ekipe. Bilo je super. Vseh 28 ekip, kolikor jihje bilo vseh skupaj, seje potrudilo in bili ste hiperdobri. Ae pa vsega tega ne verjamete, pa vpra{ajte PiBi-ja, ki seje posebej za nas pripeljal iz Postojne in nam delal dru"-bo. On vam bo zagotovo povedal, da je bil ZOT res ~aga in vam vsem skupaj priporo~al, da pridete tudi naslednje leto. Jasna V., XI. SNOUB PIBI: "Kakšno Pohorje, snega je za vzorec." (Foto: I. Utenkar) Ti i (Z)eleno (O)rientacijsko (T)ekmovanje 1998 Kon~no petek ... konec dolgo~asnega tedna ... in napeto pri~akovanje prelepega vikenda. [e zadnji pregled mojega ubogega nahrbtnika in "e avtomobilska kolesa pobirajo kilometer za kilometrom in kraj za krajem. Tako kot "e nekaj petkov, sem se tudi tokrat prebrisano izmaknil tolikokrat preozkemu Trzinu, vsaj kar se ti~e reke plo~evine in jo proti Slovenski Bistrici ucvrl prek Kamnika (tabornik se znajde; o. p.). Prvi preizkus orientacije - nova avtocesta, katerega sem presenetljivo uspe-{no opravil in se tako po dobri stari cesti po~asi pripeljal do Slovenske Bistrice in kasneje do majhne, a prisr~ne vasice Tinje, prizori{~a leto{njega ZOT-a. Organizator, Rod XI. SNOUB,je tako "e tretje leto zapored pripravil orientacijsko tekmovanje, katerega pa se ve~inoma udele"ijo ekipe GG-jev in PP-jev. Tudi leto{nje leto ni bilo izjema. Na tekmovanjuje sodelovalo 23 ekip v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalci so morali poleg znanja orientacije prikazati tudi svojo splo{no razgledanost oz. iq-je (npr. na{teti nekaj na{ih vrlih ministrov, pa vedeti naslov prvega filma o agentu 007, itd). Poleg tega jihje ~akala {e signalizacija, pa ciljanje tar~e s kepami in toti test. Na progo seje podala tudi mednarodna ekipa v sestavi: pilot Art, kopilotka Gaby, navigatorka Nata{a, posebni "Ne mrdnem, pa če mE povoziš!" (Foto: I. Utenkar) i, kje je naslednja KT?" (Foto: Arhiv XI. SNOUB) poro~evalec (avtor sam) in potnik, o katerem sem si na "alost zapomnil le to, da ve~ino svojega ~asa prelivi na mircu (oprostite, o.p.). Saj poznate tisti rek, 'ura te~e, ni~ ne re~e' in takoje prijel tudi ~as za razglasitev rezultatov. Poglejmo si samo zmagovalce v posameznih kategorijah: Gozdovniki - Zmajev rod Gozdovnice - Rod II. grupe odredov Popotniki - Rod Louisa Adami~a Popotnice - Zmajev rod Gr~e - Zmajev rod Gr~ice -jih ni bilo Bolj podrobne rezultate lahko dobite na i-net strani: http://atlantis.jump.org/~xisnoub. Kaj {e dodati na koncu? Razen tega, da je bilo prizori{~e zbora ekip malo oddajjeno,je bilo vse ostalo zelo dobro organizirano in tudi izpeljano. [e posebno velja pohvaliti hitrost objave kon~nih rezultatov na internetu, kar bi si lahko vzeli za vzor tudi ostali prireditelji podobnih tekmovanj. 'Prijel je ~as slovesa ...' in avtomobilska kolesa so ponovno pri~ela pobirati kilometer za kilometrom in kraj za krajem proti domu. Primož Bajec - PiBi 10 4 TABOR KAKO SMO GA "BIKSAL" JOGURTKI "Zakaj skakal bi ~ez plot, ~e zmagat grem lahko na ZOT?". Noja, prav zmagati nam ni uspelo, smo pa dosegli zavidljivo 3. mesto. A kdo ? Ja, ekipa Jogurtki, seveda! Verjetno se zdaj res sprajujete, kdo za vraga so tile Jogurtki. No, da se predstavimo. Prihajamo iz {tirih razli~nih rodov v Sloveniji, Ego = Ne"a (RBB), [e pa {e = Katja (RSK), Früchte gut = Ana (RBS), Bifidus = Urja (RDV), Yovi = Grega (RDV). Res pisana dru{~ina, ni kaj. Skoraj sama dekleta, skoraj ... zaradi Grege pa smo morali vseeno nastopati v mojki konkurenci. Kjjub vztrajnemu prepri~evanju organizator ni verjel, daje on vendarle Gregorina ... [kandal. Za~elo se je lepega popoldneva, ko je nabito polna katra letela po {tajerski obvoznici, nato pa seje {la {e hribolazenje do Velikih Tinj, kjer so nas z nasme{kom "e do~akali organizatorji. Vsi smo bili prepri~ani, kako lahko konkurenco imamo, ko so se na lepem iz Ljubljanske kotline priplazili Zmaji ... veliko zmajev. Po kraj{i zmedi smo se odpravili na polno~ni Toti test in vrisovanje, nato pa smo ga divje za"urali ob pravi disko glasbi. Spanje je za vsakega Jogurtka prav posebna zgodba. Od Ur{e, ki je spala kar pet ur, do Grege, ki sploh ni zatisnil o~esa, pa ne, da ne bi hotel. Ostalimje uspelo zaspati v nepri~akovanih 32 minutah ti{ine, do vstajanja, kije bilo ob 6.15. Takrat smo tudi radostno izvedeli, da imamo start ob 8.40 . "Ekipa Jogurtkov!" Se razume kdo je najboljši (Foto: I. Utenkar] [ele na progi seje za~elo pravo "biksanje". Sopihanje od KT do KT je naraj~alo, za~injeno s polno atraktivnih Gregovih padcev. Kaj pa se medtem godi s plastenko vode, katere lastnikjoje pozabil zapreti, lahko pove samo razmo~en pulover in milijon drugih mokrih stvari v njegovem nahrbtniku. Signalizacija v "L" res ni naja vrlina, je posebej, ko kar naprej sprejemaj n,j, c, e, potem pa sestavljaj besedilo. Da so gozdovi na [tajerskem bolj "ivi kot v Ljubljani , so nam dokazale srne, ki so jvignile mimo nas. Za znamenito KT 5je naja vrla domo-rodka "rtvovala svoje zdravje in zabredla v leden potok v vijini vsaj 35 cm. Brrr... ostali nismo videli nobenega drugega "ivega bitja v njem. Do skice smo se uspejno prerinili, kaj ve~ o njej pa si predstavljajte z naslednjimi pojmi: pijkoti, leden mraz, rokavice, o"emanje dije~ih nogavic, prebijanje ledu in ni podlage ... NI podlage ...Kaj pa sedaj? Na sre~oje med tekmovalci je nekaj tabornijkega duha in GG ekipa nam je prijazno posodila pozabljen pripomo~ek. [e enkrat hvala. Nato pa tek prek zadnjih KT v cilj. Da pot ne bi bila popolnoma dolgo~asna,jo je za~inila Ana z letom in pristankom, ki se ga tudi Peterka ne bi branil. Na cilju smo se premo~eni umili, nakar sta Yovi in Ego naredila sprehod v copatih po vasi. (Slogan sprehoda: Najprej udobje, nato zdravje.) Po odli~nem kosilu in neskon~nem ~akanju smo le dobili rezultate in se zadovoljni odpravili domov s je bolj nabasano katro. Za konec bi dejali samo je to: ZOTje bil kot se spodobi in ni nam "al, da smo se ga udele"ili. Drugo leto se gotovo vidimo, ko bodo Jogurtki "udarli spet". Revanjje "e dogovorjen. Grega, Neža, Keta, Ana, Urša TABORNIŠKA REVIJA ¡k na obisku NEKOČ NAJBOLJ BRATSKI, ZDAJ NAJBOLJ ČLOVEKOLJUBNI L jubljanski Rod Rožnik, pri katerem je kot starešina še vedno aktiven tudi Tone Simončič, je v svojih najboljših časih štel tudi 500 članov in več. Pred razpadom Jugoslavije je bil Rod Rožnik verjetno pobraten z največ enotami izven Slovenije, bratstvo pa je kasneje preraslo v človekoljubnost. Rožnikovci namreč že pet let zapored obiskujejo ljubljanske otroške bolnišnice in bolnim otrokom vsaj en dan popestrijo s taborniškimi dejavnostmi in zabavnimi točkami. O tem lahko vsako leto preberete reportažo tudi v Taboru. v družine in klub. Rodova uprava zdaj ni-esar ne prepu{-a naklju-ju. V montažni hi{ici na Pfanjski cesti se tako ožja (stare{ina, na~elnica, na-elniki družin in kluba, tajnica in gospodar) kot {ir{a (vsi vodniki) rodova uprava prostovoljno dobivajo vsak ponedeljek, enkrat mese-no paje udeležba obvezna. Pred približno 10 letije bil takratni Odred Rožnik res velikanski, potem pa je pri{lo zaradi odhoda kar dveh generacij v vojsko do prav tako velikanskega osipa. Vojska jim je namre- vzela ve-i-no vodstvenega kadra, vodilni pa žal niso pravo-asno poskrbeli za podmladek, ki bi prevzel vodenje odreda. Tako so se na vrhu kar naenkrat zna{li komaj novope-eni srednje{olci, vodniki pa so {e ve-inoma obiskovali osnovno {olo in padec -lanstvaje bil neizogiben. Temu seje takrat pridružila {e splo{na kriza v taborni{ki organizaciji, ko je -lanstvo padlo v vsej Sloveniji, tako da so morali Rožnikovci v za-etku kar krepko poprijeti za vajeti. Glavno breme sta takrat prevzela Ale{ Arko, kije zdaj pomo-nik rodovega stare{ine, in Sandi Su{nik, malce so jima pomagali {e preostali klubovci, in skupajjimje uspelo, da ni pri{lo do prevelike krize. 4 /I 4 STALNO OBNAVLJANJE KADROV Zdaj je seveda vse d ru g a-e. Rod Rožnik {teje 117 aktivnih ~la-nov, ki so razporejeni v {est GG vodov, pet MA vodov, klub PP in klub gr-. V slednjemje takoreko-kompletna rodova uprava, klub PP z imenom SPS pa tvorijo -lani vodov Strele, Planike in Sluze. PP-jevci sicer pravijo, da kratica z za-etnicami imen vodov pomeni po latinsko Semel pro Semper (enkrat za vselej). Kakor jim drago, le da se imajo fino in da klub dela. Dobro pa delata tudi obe družini -GG in MA, -eprav so Rožnikovci tako organizirani {ele dobri dve leti. Prej so imeli {tiri mo-ne -ete z ve- kot 100 -lani, po reorganizaciji je ostala le {e ena -eta, tako da so potrebovali kar nekaj -asa, da so se organizirali "po novem" - Družini se sestajata {e posebej, na sestankih pa pregledajo delo po vodih, se dogovarjajo za skupne akcije, vse skupaj pa potem uskladijo na seji rodove uprave. Zaradi slabih izku{enj iz preteklosti zdaj pri Rodu Rožnik seveda pazijo, da jim ne bo zmanjkalo naslednikov. V rodu imajo že tri in{truktorje, enega -a-ka le {e zagovor osebnega projekta, trije pa so kon-ali temeljni in{truktorski te--aj. Bodo-i in{truktorji se že kalijo kot namestniki na-elnikov rodu, družin in kluba, Rožnikovci pa seveda ne pozabljajo tudi na vodnike. Vsako leto vzgojijo tri do pet novih, po{iljajo pa jih na TABOR Prizor z leto{njega zimovanja v Dobrovljah nad Letušem obmo-ne vodni{ke te~aje. Rod Robnik sicer -rpa svoje -lane na O[ Mi{ka Kranjca, lani pa so tri vode dobili tudi na O[ Koseze. Tudi letos nameravajo rod okrepiti vsaj s tremi novimi vodi, zato pa potrebujejo nove vodnike. AKCIJE, TEKMOVANJA, STIKI, ... Ro'nikovci sicer ne organizirajo nobenega tradicionalnega tekmovanja, zato pa se udeležujejo akcij po vsej Sloveniji. Kot sta povedala na~elnica rodu Maja Rozman in prej{nji na~elnik kluba Rok Su{nik imajo eno ekipo popotnikov, ki se na vseh tekmovanjih uvr{-a na eno od prvih pet mest. Ti popotniki skrbijo tudi za tekmovalni podmladek, saj GG-je pripravljajo za razli~ne akcije na internih treningih. KDO JE KDO V RR Stare{ina rodu: Tone Simon~i~, 57 let Na-elnica rodu: Maja Rozman, 22 Na-elnica družine MA: [pela Avsenek, 19 Na-elnik dru'ine GG: Bla' [terk, 21 Na-elnik kluba PP: Jure Bagon, 20 Gospodar: Ga{per Rogelj, 22 Blagajnik: Ale{ Arko, 28 Tajnica: Katju{a Toma{i~, 24 GG-ji 'e po-asi nabirajo prepotrebne tekmovalne izku{nje, nekateri pa so se letos 'e drugi- poskusili na dokaj zahtevnem orientacijskem tekmovanju Bela sled. Alani Rodu Ro'nik radi prisko~jjo na pomo-, saj so lani pomagali pri organizaciji ROT-a in dneva tabornikov, sami pa so priredili Vesela sre~anja za ljubljanske MA-je, ki so bila zelo dobro obiskana, sajje pri{lo kar deset rodov z ve- kot dvesto udele'enci. V rodu razmikajo o tem, da bi postali tradicionalni prireditelji nekak{nega {aljivega sre~anja za medvedke in -ebelice, ki ne bi vklju-evalo orientacije, vendarje vse skupaj {e na ravni ideje. Pa ne, da jim orientacija ne bi di{ala, nasprotno - v rodu imajo kar tri specialiste, ki so us-pe{no opravili topografski te~aj v Gozdni {oli, interes paje tudi za te~aj @VN. Ro'nikovci sicer niso taki, da bi vsak lep konec tedna in vse praznike izkoristili za ve-dnevne akcije, pohode, bivake, kljub temu pa ugotavljajo, da ima - predvsem dru'ina GG - kar lepo statistiko od lani. Vsak GG vod je imel vsaj dva izleta, dru'ina je imela tri skupne akcije, pred novim letom so se -lani dru'ine GG zbrali na -ajanki, vodi pa se udele'ujejo tudi internih rodovih tekmovanj v orientaciji in re{evanju drugih nalog. Dru'ina Ma je manj aktivna, zato pa bo letos posku{ala malce o'iviti akcijo Vod vodu. PP-ji so {li med lanskimi prvomajskimi po-itnicami na bivak, letos se bodo udele'ili kolesarskega potepa na ravni MZT-ja, -akajo pa tudi na povra-ilo gostoljubnosti iz @e-leznikov in Izole. Lani so namre- na lastno pobudo v Ljubljani organizirali sre-anje treh rodov. "Biloje prav zanimivo, zdaj pa ~akamo, da nas {e oni povabijo,"je malce hudomu{no pripomnila na-elnica Maja. Skupnih akcij z drugimi rodovi sicer ne organizirajo, taborniška revija ¡k r — — — — — — — — — ^ I Vse pa kaže, da se bodo I I "spoznali" tudi s svojimi I I neposrednimi sosedi - katolis- I I kimi skavti. Naključje je I I hotelo, da jih na Pržanjski loči I ' le ograja, za katero pa so se ' ' skupaj odločili, da jo "podre- ' J jo", se spoznajo in začnejo J J sodelovati. Prvi korak bo J J menda tabor na travniku pred J . hiso Rožnikovcev, kamor bodo . . povabili katolike, da preživijo . ■ s taborniki en večer, v taboru ■ ■ pa naj bi tudi prespali. ■ zato pa prijateljujejo z ve-ino ljubljanskih rodov, veliko znancev pa imajo tudi v drugih enotah po Sloveniji, je poudaril Rok. Alani Rodu Ro'nik se pridno udeležujejo tudi akcij na tujem. Tako so bili njihovi -lani 'e na evropskem in svetovnem jamboreeju na Nizozemskem, udele'ili so se Eurofolka v Avstriji in se na ta na-in spoznali s skavti {irom po svetu, s katerimi vzdr'ujejo redne stike. Vse pa tudi ka'e, da se bodo "spoznali" s svojimi neposrednimi sosedi - Evropski jamboree na Nizozemskem leta 1994: Maja in narisan rodov znak Rogla '96: Mi-ji kuhajo juho na taborjenju katoli{kimi skavti. Naklju~jeje hotelo, dajih na Pr"anjski lo— i le ograja, za katero pa so se skupaj odlo—ili, da jo "podrejo", se spoznajo in za—nejo sodelovati. Prvi korak bo menda mali tabor na travniku pred hi{o Ro"nikovcev, kamor bodo povabili katolike, da pre"ivjo s taborniki en ve—er, v taboru pa naj bi tudi prespali. TABORJENJA IN ZIMOVANJA Glavni taborni{ki akciji sta seveda stalnici v programu Rodu Robnik. Z le-to{njega zimovanja so se ravno dobro vrnili, imeli pa so kar nekaj te"av. Zapletlo se je tik pred pri—etkom zimovanja, saj so jim nepri—akovano odpovedali gostojubje v ko—i na Mali planini, potem pajimje ponagajala {e gripa, ki je povzro—ila, da se je morala tretjina ¡"glasilo "" I | Dolga letaje za rodovo glasilo Gale-| be skrbel Tone Simon—i—, ko pa seje on | prenehal ukvarjati s tem, so Galebi ne-| kaj —asa po—ivali. Zdaj jih je prevzel | —lan kluba PP Matic. Iz{le so "e tri {te-| vilke, Galebi imajo spremenjeno in mo-| derno obliko, vsebina pa je zanimiva, | sta povedala Maja in Rok. otrok pred—asno vrniti domov. Kljub temu so se imeli - tudi brez snega - zelo lepo, 40 zimujo—ih pa je bilo skupaj v Dobrovjah nad Letu{em ne glede na starost. Letos bodo zaradi {tevilne odprave najamboree v Aile poskusili organizirati lo—eno zimovanje, najprej za starej{e, potem pa {e za mlaj{e. Odred Ro"nik + taborjenje = Ro-vinj. To je bila dolgoletna preverjena ena—ba Ro"nikovcev. Rovinjje bil pravo poletno opori{—e ljubljanskega odreda, saj je bil tabor poln dva meseca. Leta 1991je potem Rovinj postal mesto v tujini, tamkaj{nji tabor pa so vandali v dveh sezonah povsem izropali, po"gali in uni—ili, tako da so si morali Ro"ni-kovci najti nov taborni prostor. Tako so bili "e {tirikrat v Ribnem pri Bledu, vmes tudi na Rogli, zdaj pa intenzivno i{—ejo svoj taborni prostor. Taborjenja imajo ponavadi tako organizirana, da Motivacijski vikend rodove uprave septembra 1997 na Osolniku INTERNET Rod Ro"nik {e nima lastne strani na internetu, zato pa je v sklopu MZT-jeve predstavitve objavljen znak Rodu Ro"nik, ime, priimek in naslov kontaktne osebe ter naziv {ole, kjerje njihova "baza". so 10 dni vsi skupaj, potem se mlaj{i vrnejo domov, starej{i pa {e malo podalj-{ajo. FINANCIRANJE Tudi Ro"nikovci so se odlo—ili, da letos vstopijo v "klub 5.000", saj bodo letos pobirali —lanarino v vi{ini 5.000 tolarjev. Alani rodu bodo s tem dobili vse leto{nje izvode Medota in Gozdovni-ka, na{itek rodu ter —lansko izkaznico. Rod ne dobiva nobenih dotacij s strani ob—ine, zato se poleg —lanarine financira le {e z ostankom tabornine. Maja in Rok sta ob koncu pogovora povedala, da pogre{ata hitrej{i pretok informacij iz Parmove v rodove, saj se dogaja, da razli—na gradiva v—asih pridejo po po{ti {ele dva dni pred za—etkom pomembnej{ih sestankov. Igor Drakulič Foto: Arhiv RR 112 TABOR Nasveti in ideje <0 -Wr aj vse upoštevamo pri ceni izleta: prevoz, prenočišče, prehrano, vstopnine, oglede, predstave, ... Resda je videti cena izleta višja, vendar se izognemo kasnejšemu pobiranju zneskov, iskanju drobiža, ... Prav je, da ob ceni zapišemo, kaj vse zajema. Za večjo skupino se z oskrbnikom dogovorimo za popuste, prav tako smo deležni popustov na rednih avtobusnih, vlakovnih linijah. Za manjšo skupino je primeren tudi kombi (ima ga kar nekaj enot), lahko ga najamemo, vendar bodo morali imeti, kot vse kaže, tudi vozniki v društvih licenco za prevoz oseb. Če potujemo s posebnim prevozom, pa običajno hitro preračunamo ceno prevoza za vsa razpoložljiva mesta v avtobusu. Če ostane prazno le eno samo mesto, je cena na posameznika takoj nekoliko višja. Da se temu izognemo, postavimo nekaj tolarjev višjo ceno. Vodnik se na izlet pripravi! • Preu~imo najbo[j{i na~in potovanja. • Pripravimo se za tiste gozdne {ole, kijih bomo na akciji vodili. • [e posebno na prvih izletih na{ih -lanov se ne zana{aj-mo, da bodo imeli vsi vse s seboj. Vedno imamo {e kak{en rezervni del. • V dobro na{ih -lanov naj se potepanja s prijatelji kon~ajo ob uri, da bi se zjutraj zbudili spo~iti, sicer bomo utrujeni, in bolje bi bilo, da se izleta sploh ne bi udeležili. Vodnikova oprema na izletu: Na prve izlete vzamemo s seboj nekaj ve~ obla~il, hrane, brisa~o, dokler -lani ne vedo to~no, koliko in kaj potrebujejo. Vedno pa vzamemo s seboj: • Pribor za prvo pomo- (obli", povoj, ruto, prvi povoj, sredstva za bla"itev bole~in...). • Vrvico, {otorko, kompas, specialko ali drugo karto, pi{--alko, v"igalice, pesmarico ... • Baterijo, pribor za {ivanje, lepilni trak, klju~ek za odpiranje konzerv, vre~o za smeti ... • Dodatno opremo glede na vrsto izleta. Varnost in odgovornost: Vpra{anje varnosti in odgovornosti si zastavimo {e pred izvedbo akcije. Od ure, za katero smo se dogovorili s -lani, pa do prihoda domov, smo odgovorni za njihovo zdravje in varnost. Lahko je to samo kratek sprehod v blfini doma ali letno taborjenje. Z na{o akcijo je vedno seznanjen vodja enote. Njegove napotke v celoti upo{tevamo. Akcijo je bolje končati ali spremeniti: • zaradi neugodnih vremenskih razmer (slaba vidljivost, hitri vremenski preobrat, ...); • neprimerne obutve ali opreme -lanov; • nepoznavanja poti (ujame nas no~, vodnika, ki naj bi vodil izlet, ni, hoja po bližnjicah, tavanje v neznanem, razdelitev skupine, panika, ...); • preslabe telesne in psihi~ne priprave (nerazpolo"enje, nedisciplina, nepazljivost, iz~rpanost, podcenjevanje nevarnosti, ...); • obolelosti, prehlada, omedlevice, vrtoglavosti, slabosti, dehidracije, pikov mr~esa, po{kodb, ... Simona Kos, Aleš Ferenc, Žerjavov rod, Dolsko Naslednjič več o gozdnih šolah in taborjenju. Poleg običajnega letnega taborjenja lahko pripravimo še raziskovalni, potovalni, propagandni, ... tabor. taborniška revija ¡k GRAVITACIJSKE LEČE 1" Prav gotovo je že kdo izmed vas (globoko) pogledal v kozarec, ko je izpil pijačo do konca. Prazen kozarec je kot leča, ki lomi žarke oddaljenih svetlih predmetov, in zgodi se, da opazimo v kozarcu kar več slik (naprimer) oddaljenih cestnih svetilk. Ta pojav, da vidimo več slik enega in istega predmeta, srečamo tudi v astronomiji. Iz fizike vemo, da telesa s svojo maso privlačijo druga drugo in da je sila, s katero se privlačijo odvisna od njihove mase. Tej sili pravimo gravitacijska sila ali gravitacija. Toda gravitacija lahko pnvlaH tudi svetlobo, saj vemo, da se svetloba obna-ja tudi kot snop delcev (fotonov), ki drvijo s svetlobno hitrostjo. @e Albert Einstein je napovedoval v svoji relativnostni teorjji, da lahko veja masa ukloni tudi svetlobo. Torej, se med nami in nekim oddaljenim predmetom, ki ga opazujemo, nahaja nek dovolj masiven predmet, le ta ukloni svetlobo. To pa pomeni, da opazovani predmet sedaj vidimo drugje kot bi moral biti, ali pa ga vidimo celo na ve> mestih hkrati (samo tam ne, kjer v resnicije). No, kot sem "e zgoraj omenil, mora biti "moteči" predmet resn^no masiven, ho>emo opaziti učinek. Naprimer Sonce bi "e lahko uporabili za preizkus. V >asu son^ega mrka lahko opazujemo polo"aje planetov ali zvezd, ki se navidezno nahajajo blizu, >eprav so sicer boj oddaljeni od Sonca. Prav na ta na^n so dokazali Einsteinovo teorijo, ko so ob soncem mrku opazovali Merkur, kije "spremenil" lego natanko toliko, kot je napo-edal Einstein. Ae je "mote>i" predmet Einsteinov križ - znameniti primer gravitacijske leče je masivnejji (naprimer galaksija ali >rna luknja), lahko drastbno spremeni sliko ozadja. En in isti predmet lahko vidimo kar na (tirih ali petih razlhnih mestih. Najbolj znan primer iz astronomije je "Einsteinov kri"", kjer vidimo bolj oddaljen predmet kar na jtirih mestih hkrati, vmes pa se nahaja masivna galaksija. Kaj se zgodi, £e med grad in nas postavimo črno luknjo z maso približno enega Saturna Originalna slika gradu Gravitacijska leča pred skupino galaksij TABOR LUNINE MENE: prvi krajec 05.03.1998 ob 09:43 ščip 13.03.1998 ob 05:35 zadnji krajec: 21.03.1998 ob 08:40 mlaj 28.03.1998 ob 04:15 Pričetek pomladi: 20.03. ob 20:54 ZNANE IZJAVE: Če bi si človeštvo želelo pravice, bi jo že davno imelo! (Hazlitt) Komet Tempel-Tuttle januarja letos OKULTACIJA JUPITRA Dne 26. marca bo Luna nekako med 12:40 in 13:40 uro prekrivala planet Jupiter. Temu pojavu pravimo okul-tacja. Posebej zanimiv trenutek je ponovno odkritje Jupitra in sicer izza temne strani Lune. Na "alost pojav ne bo najbolje viden iz Evrope, saj se bo zgodil podnevi. Luna in Jupiter sta zato vidna le skozi daljnoglede. Pozor! Ae boste omenjeni pojav opazovali, pazite na o~i! Sonca ne smete gledati skozi daljnogled! KOMET TEMPEL-TUTTLE NAPOVEDUJE LEONIDE Komet Tempel-Tuttle je stari znanec. Sonce in Zemljo obi{~e vsakih 33 let. Prav|jo mu tudi "o~e" Leonidov, meteorskih rojev nekje s sredine novembra. Ti roji sicer niso tako spektaku-larni, razen seveda tisto leto, ko zemji-no tirnico pre~ka ta komet. Takrat se usuje na tiso~e meteorjev in temu lahko re~emo tudi meteorska "nevihta". Take meteorske "nevihte" so opazovali "e leta 1933 in 1966, vsaki~ torej, koje zemji-no tirnico pre~kal ta komet. Komet je nepri~akovano svetel (9 m), vendar za opazovanje vseeno rabimo vsaj daljnogled. Najbolje je bil viden v januarju in je "e pre~kal zemljino tirnico. Torej se nam v leto{njem novembru obeta pa{a za o~i - naravni ognjemet. SAJ NI RES, PA JE! Ve~krat se zgodi, da povezujemo obna{anje ljudi z dogodki v naravi, ki na prvi pogled sploh nimajo nikakr{ne medsebojne povezave. Tako so "e davno povezovali prihod kakega kometa z velikimi spremembami v ~love{ki zgodovini. Kometi so napovedovali vojne, revolucije, ... Vladarji so imeli celo osebne astrologe, ki so za njih iskali komete in na ta na~in sku{ali napovedati izid morebitnih vojn. Za utrinke pa pravijo, da prina{ajo zle duhove na zemljo, ki se naselijo v ~love{ki zavesti. V~asih celo obsedejo koga, da napravi kak{no prav nerazumno dejanje. Naprimer ubije "eno ali otroka. Ae ne to, pa vsaj soseda ali njegovo kravo. V~asih pride tudi do kak{nega posilstva. Za nekatere je to dobro, za druge slabo. Vsaj ~asopisi imajo o ~em pisati ... Primož taborniika revija m TEST OPREME VETROVKE II. Poglejmo še nekaj konkretnih primerov oziroma modelov. Pri vseh je napisan proizvajalec, toda žal so nekateri modeli navedeni brez konkretnega imena (pri določenih se z imenom ne obremenjujejo niti trgovci). Vsekakor cena in opis največkrat dovolj dobro opredelita izdelek. Modeli so razvrščeni glede na ceno, ki je bolj ali manj okvirna, saj so cene v različnih trgovinah različne, hkrati je možno več različnih načinov plačila (gotovina, čeki, naročilnica, količinski popust, sejemske cene, ...). Napisane cene so povprečne, običajne oziroma regularne cene, toda pri ogledu sem zasledil določene modele celo po polovičnih cenah. 20 Trespass "anorak" (cca 7.000 SIT): [kotski proizvajalec ponuja zadevo podobno nekdaj slavnim Adidasovim anorakom iz preprostega nylona ("{u{-kavec"). Izdelek nudi verjetno kar solidno za{~ito pred vetrom, gotovo pa s stali{~a vlage uspe zadr"evati le meglo. Ravno tako ne diha. Kaj tak{nega si kupite le kot pomo"no zadevico injo uporabljajte pri popoldanskem joggingu. Vaude "anorak" (cca 12.500 SIT): Vaude izdeluje svoje izdelke sicer ve~i-noma iz Simpatexa, a konkretni prime-rekje narejen iz Pertexa, kije lahek in mo~an material ter tudi precej diha. Model ni namenjen hudim nalivom, temve~ je le bojj{a ina~ica prej{njega primera. Sem "e bolj za, toda {e vedno samo za popoldanskijogging. Patagonia Pneumatic pullover (cca 22.000 SIT): Primerekje anorak za ~ez glavo z activent dihajo~o membrano, ki ni povsem vodoodporna. [e ena zadeva zajogging oziroma za kraj{i izlet v naravo z lahkim nahrbtnikom, kadar nam preti nevarnost kraj{e nevihte. Helly Hansen G-003 (cca 25.000 SIT): Hel ly Hansen Izdeluje svoje Izdelke Iz svojega materiala Helly-Tech, kije menda precej soliden. Vedeti moramo,da je Gore-tex membrana po vseh testih dale- najbolj{a (in najdraja), vse ostalo se samo približuje. In Helly-Tech naj bi bil blizu. Konkretna vetrovka je dvoplastna in videti 'e "prava jakna" (ni ve~ anorak). Ugodna cenaje kar prepr i~ [j i v argument. Mediteranean motion (MM) Double jacket (cca 30.000): Dvoplastna vetrovka v kombinaciji z activent membrano, ki pa ni povsem vodotesna, saj {ivi niso varjeni. Zaradi nepopolne vodotesnosti sem proti oziroma bom rekel, da smo spet prijoggingu. Berghaus Hurricane (cca 30.000 SIT): Dvoplastna vetrovka z aquafoil di- hajo~im premazom nane{enim na nosilni poliester. Preprost in enostaven, zelo lahek gorni{ki model, ki sicer ni videti "prava jakna", a na poletnih pohodih gotovo nudi ustrezno za{~ito pred mo~o in vetrom. Ime Berghaus pove, da zadeva gotovo ni brez veze - sem za. TABOR Elan Herbi (cca30.000SIT): Vosnovijetosmu-arskavetrovka z exoterm 8000 dihajo~im premazom in z nosilnim ripstop materialom (dvoplastna vetrovka), vendar bo zadostila tudi potrebam drugih uporabnikov, kot smo npr. taborniki. K vetrovki pripada "flis", katerega lahko odstranimo. Toje verjetno najmo~nej{i argument za nakup Elanovega modela, saj noben drug proizvajalec za tak{no ceno ne ponuja dveh obla~il. Ne vem sicer kaj pomeni Elan na dolgi rok (nekajletna uporaba), vendarje cena dveh obla~il (vetrovka + flis) zelo ugodna - zato sem za. Salewa Power I i te 500 (cca 30.000 SI T): I zredno I ah ka f ■ vetrovka z vre~ko, v katerojo lahko spravimo. Zadevaje to-l rej v stilu nekdanjih anorakov, hkrati pa diha. Konstrukcija I je dvoplastna s PTX-1ite membrano z vise~o podlogo, nosi I-W ni materialje nylon ripstop. Kdor "eli imeti anorak, ki diha, t naj kupi Salewa Power lite 500. Vrh Vetrovka (cca 30.000 SIT): Dvoplastna vetrovka do-ma~ega proizvajalca Vrh z bretex membrano s poliestrsko podlogo ter nosilnim ripstop materialom. Sli{i se solidno, toda samo ~as pove, koliko je dolo~en proizvajalec (v tem primeru Vrh) v resnici vreden. Vetrovka ZTS (cca 32.000 SIT): Triplastna vetrovka z Gore-tex membrano in taslan nosilnim materialom se{ita pri doma~em proizvajalcu (ITU) po vzoru Berghausovih modelov. Njena velika prednost je izredno ugodna cena, saj se druge triplastne vetrovke z Gore-tex membrano za~nejo pri 50.000 SIT. To pa zato, pravi Frane, ker je Gore (Gore-tex) dal promocijski taborni{ki popust pri membrani za ZTS, toda menda samo za 130 vetrovk. Pohitite! Glede na cenoje to odli~na stvar - bomo videli, kako bo z uporabo na dolgi rok. Vrh Vetrovka extreme (cca 35.000 SIT): Dvoplastna vetrovka doma~ega proizvajalca podobne konstrukcije kot vetrovka brez dodatka extreme v imenu, le daje ta model ponekod dopolnjen {e s kevlarjem. Hkrati je kroj nekoliko bolj "tehni-en" kot pri prej{-njem modelu. Soliden model. Vaude Mont Bago (cca 35.000 SIT): Modelje narejen iz Simpatexa, kije enolaminat (posebnost), saj je tanek dihajo- film membrane nane{en direktno na podlogo in ne na nosilni material. Po-sledicaje izredna mehkost in lahkotnost ob-la~ila. V mehanskem smislu je zadeva ne"-na. Kdor zna paziti na obla~ila, naj razmaja, drugi pozabite. Salewa Powerjacket (cca 40.000 SIT): Dvoplastna zadeva s powertex premazom in vi-se~o podlogo. Nosilni material je v osnovi cordura. TABORNIŠKA REVIJA ¡k Glede na kakovost precej poceni vetrovka, kije lahka, a hkrati trdna In odporna ter Ima triletno garancyo. Menda precej v redu zadeva, katero bi zvesejem prlporo-ll, ~e ne bi "e nekajkrat sll{al negativne pripombe ~ez Salewo. Mediteranean motion (MM) Alpine jacket (cca 50.000 SIT): Vetrovke doma~ega proizvajalca MM so prve slovenske vetrovke z Gore-tex dlhajo-o membrano v komblnacjl s colorado/cordura nosilnim materialom (na lzpostav|jenej{lh mestih cordura, druga~e Colorado). Vetrovkaje dvoplastne konstrukcije, polna zanimivih dodatkov In z notranjo zadrgo za "flls", katerega lahko dokupite. MMobla-l-la so zelo lepa, ko so nova, toda nekaj mojih gorskih sotrpinov pravi, da ne trajajo dolgo. Nisem navdu{en. Bailo Evenki (cca 50.000 SIT): Dvoplastna vetrovka z dermizax premazom nane{enim na nosilni nylon. Dermizax premaz ima lastnost, da se pore pri vi{ji temperaturi bo|j odprejo, kar omogo~a izdatnej{e dihanje. Vetrovka je na ramenih okrepljena s kevlarjem. Ae bi se odlo~al med to vetrovko in vetrovko ZTS, bi se verjetno odlo~il za slednjo, saj mi ime Bailo ne vliva posebno velikega zaupanja, hkratije razlika v ceni ve~ kot o~itna. Patagonia Stormjacket (cca 54.000 SIT): Dvoplasni laminat s H2No membrano, ki je namazana na nosilni material. Zna~ilnost modelov Patagonieje izredno asketski videz. Imajo vse, kar ~lovek potrebuje, a ni~ ne "visi navzven", da bi ga oviralo. Precej{nje nasprotje Berghausa, ~igar modeli so "e na prvi pogled razko{ni. Ta modelje sicer predrag za taborniki "ep, kak{na skromnej{a Patagonia pa morda ne bi bila (in s tem ne mislim na predhodno navedeni Patagoniin "anorak"). Berghaus Manaslu extrem (cca 67.000 SIT):Triplastna vetrovka z Gore-tex membrano in z mo~nim ultra TZ nosilnim materialom. Ultra TZ material proizvajalci uporabljajo za izdelavo obla~il, ki so namenjena uporabi pri mo~nih mehanskih obremenitvah (npr. "drgnjenje" po skalah). Zagotovo zelo dobra stvar, a "al predobra za tabornike. Z obi~ajnega taborni{kega stali{~a sem proti - predrago, ~eprav ime Berghaus zagotavlja kakovost tudi na dalj{i rok. Podobne ekstremno drage (in dobre, toda za obi~ajnega tabornika predobre), kot so vetrovke verjetno pri nas najbolj znanega Berghausa in omenjene Patagonie, so {e vetrovke roizvajalca North face, ki so pa te"je dosegljive, ker trenutno 4 TABOR ni ustreznega uvoznika, toda to "e ni zgodba za Tabor - tabornico revijo. Upam, da ste v pri~ujo~em sestavku zasledili kak{no uporabno informacijo, hkrati pa "elim v bodo~e na tabornikih akcijah videvati malo bolje za{~itene tabornike. Te"ke in okorne {otorke so stvar preteklosti, seveda tudi Adidasov anorak ni ve~ moderen. Izberite nekaj iz spodnjega srednjega cenovnega razreda (tam okoli 30 tiso~akov), tisti zahtevnej{i posezite malo vi{e in ne bo vam "al. Sre~no! Albatros TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV MAR '98 OBJAVA Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije objavlja prosto delovno mesto referenta za splo{ne zadeve za dolo~en ~as -nadome{~anje delavke na porodni{kem dopustu. Pogoji za izbiro: a) da ima sposobnosti za komuniciranje, b) da obvlada angle{~ino, c) znanje strojepisja, d) poznavanje dela z ra~unalnikom (Windows, Word, Excel), e) poskusno delo 6 mesecev, f) da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri ali daje gimnazijski maturant, g) za"elene delovne izku{nje. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so ali so bili ~lani Zveze tabornikov Slovenije. Prijave z dokazili po{ljite na sede" ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana najkasneje do 30. marca 1998. POSVET NAČELNIKOV RODOV Na~elnice in na~elnike rodov vabimo, da se udele"ijo spomladanskega posveta na~elnikov rodov. Program posveta Programski poudarki ZTS v letu 1998 • Join injamboree (program in oblika); • na{ tabor prijazen okolju in naravi; • akcija Vod - vodu. Lu~ miru • pregled poro~ila in kratka analiza; • vloga in identiteta ZTS v akciji; • predlogi in pobude za realizacijo v letu 1998. Kampanja proti pitju alkoholnih pija~ • predstavitev kampanje; • pobude in ideje za krepitev zavesti v ZTS. Pogovor o aktualnih problemih pri delu v rodovih Informacjjska tr"nica • prijave na te~aje in seminarje ZTS v Gozdni {oli v Bohinju; • predstavitev projektov prijavljenih na Uradu RS za mladino; • dr"avni mnogoboj za MA v Ilirski Bistrici; • dr"avni mnogoboj za GG in PP v Ce|ju; • priprave najamboree v Ailu; • mednarodna dejavnost. Posvet bo v soboto, 14. marca 1998, s pri~etkom ob 9. uri v Gozdni {oli v Bohinju (do tja pride{ z avtobusom, voznik pa ti bo na pro{njo ustavil pri Gozdni {oli). Posvet bomo kon~ali do 16. ure. Se vidimo v Bohinju! SEMINAR ZA SODNIKE TABORNIŠKIH MNOGOBOJEV DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 3. do 5. aprila 1998 v Gozdni {oli v Bohinju. NAMEN Seminar za sodnike mnogobojevje namenjen vsem tabornikom, ki si "elijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko ter pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dr"avnega) ali drugih tekmovanj. PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina MA za tiste, ki si "elijo sodelovanja z vejami murnov in MA; • skupina GG in PP. Izku{nje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi prakti~no, udele"enci pa bodo imeli mo"nost soditi na obmo~nih in dr"avnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri la"ji organizaciji drugih tekmovanj, s sodni{ko izkaznico pa bodo imeli udele"enci pravico soditi tudi na ROT-u. POGOJA • MA; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista; • GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla. PRIPOROAENA LITERATURA Priporo~ena literatura, ki najjo udele"enci poznajo in prinesejo s seboj,je: • Delo z MA; • Priro~nik za orientacijo; • Tabornikov priro~nik. TABORNIŠKA REVIJA ¡k MAR '98 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV Navedeno literaturo bo na seminarju mo"no tudi kupiti. AAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pri~el v petek ob 18. uri (tabornik ne zamuja), kon~ali pa bomo po kosilu v nedeljo okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar zna{a 6.400 tolarjev na udele"enca in vklju~uje bivanje, prehrano, literaturo in priro~nik Mnogoboji. Kotizacjoje treba nakazati na "iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu ob prijavi, sicer slednje ne bomo upo{tevali. [TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [tevilo udele"encevje omejeno na 40 (20 Ma in 20 GG, PP), zato zaradi pove~anega interesa prijave pobite ~im prej. Prijavo na priloženem obrazcu po{ljite na sede" ZTS najkasneje do 23. marca 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev in seminarjev G[ 98; TV 12/97). NOT '98 Skoraj vse pomembne informacije o leto{njem no~nem orientacijskem tekmovanju, ki bo v no~i z 28. na 29. marec, ste lahko prebrali "e v februarski {tevilki Tabora. Manjka vam le {e podatek, KJE bo tekmovanje. Vse, ki ste pridno trenirali v okolici [marja in Meng{a, moramo "al razo~ara-ti, saj bo NOT v okolici Logatca, zbor ekip pa bo v soboto ob 17h na O[ TABOR v Zgornjem Logatcu. Ne pozabite, daje rok za prijave ekip 24. marec 1998, pobite pajih Mateji Oblak, Abramova 19, Ljubljana. Za dodatne informacije pajo lahko tudi pokli~ete po telefonu 263-490. S seboj imejte pribor za vrisovanje KT na karto, meter, kompas, baterijo, ..., ne pozabite na copate, saj z gojzarji ne boste smeli v telovadnico, pa da imate vsaj taborni{ko rutko, bi se tudi spodobilo. Pa {e namig: fantje pridno vadite podoknice! INVAZIJA NI MAHBK 120 Taborniki Maribora in okolice, riskirajmojezo branjevk in trgovcev ter zadihajmo 18. aprila aribor~anom za ovratnik. Med sobotnim ajnkaufomjim postavimo prvo oviro "e na Glavnem trgu, kjer Jih na{i pionirski objekti tako zmedejo, da pozabijo kupiti paradajz flance na placu. Med bentenjem zaradi flancjih nato pri~akamo v zasedi pred {tacunami injim prijazno pomagajmo kon~ati ajnkauf. Ko bodo po kosilu "e mislili, da so se nas re{ili in da bi se prilegel sprehod po Mestnem parku, pajih mi ~akamo prav tam - s sve"imi delavnicami, igrami, informacijami ... napadamojih s splavov na ribniku, na{ dih sega vse boj za njihove ovratnike ... IMAMO JIIIIH! (nadaljevanje v aprilski {tevilki) Pripis uredni{tva: Odlo~ili smo se, da razpis pustimo v originalni {tajer{~ini, v upanju, da boste, dragi bralci, razumeli vse izraze. Prvomajski Kolesarski Potep Ae si popotnik, ~e se na tvojem kolesu "e nabira prah, ~e bi rad pre"ivel nekaj dni v dobri stari (ali novi) taborni{ki dru"bi, spoznal Prekmurje do zadnjega koti~ka, gnezdil s {torkjami, te vabim na PKP! KAJ: Prvomajski Kolesarski Potep. KDAJ: 25. - 28. 4. 1998. KAM: Mimo Ptuja, Jeruzalema, preko Mure v Prekmurje. CENA: 6000 SIT (prevoz z vlakom, hrana). ZBOR: 25. 4. ob 7.15 na @P. Spali bomo pod milim nebom (v primeru slabega vremena na senikih), zato imej s sabo {otorko, armafleks in romanti~no razpolo"enje. Kuhali si bomo sami (po trije prijavljeni imejte svoj kuhalnik; ~e vasje premalo za eno skupino ali nima{ kuhalnika, pokli~i Majo ali Bla"a). Dodatne informacije in prijave (do 12. 4.): tel. 553-832 (Maja) e-mail: blaz.pirnat@guest.arnes.si Se vidimo!!! Borza tabornih prostorov TABORNI PROSTOR I. Rod kra{kih viharnikov iz Postojne obve{~a vse zainteresirane, daje ~asu od 1. 7. '98 do 20. 8. '98 mo"no taboriti na tabornem prostoru ob taborni{ki ko~i Ma~kovec. TABOR TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV MAR '98 Prostorje od Postojne oddaljen 6 km, ima urejen dovoz, sanitarije in zmogljivost do 70 taborenh. Ob najetju prostora vamje na razpolago tudi tabornijka koa. Cena po dogovoru. Rezervacije (do 20. 5. '98) in informacije po telefonu 041/ 672-742 (Gajper). TABORNI PROSTOR II. Zveza ob>ine Maribor razpisuje proste termine za taborni prostor v Bohinju z zmogljivostjo cca 60 taborenh. Taborna opremaje lahko naja ali vaja, na tabornem prostoru paje tudi sanitarni vozel v mejah predpisov. TABORNI PROSTOR III. Rod Bratov [arh razpisuje proste termine za obmorski tabor v mestu Pagu na Hrvajkem, kjerje na voljo cca 60 do 80 le"ij— v jotorih ali v skupni spalnici za najmlajje po dogovoru. Pagje poznan po izredni klimi in odličnem kopalcu za plavalce in neplavalce. Vse informacije po telefonu 062/104-819, Janez [auperl. TABORNI[KA KOAA Rod krajkih viharnikov iz Postojne obveza vse zainteresirane, daje mogoče najeti njihovo tabornijko ko^. K>a se nahaja v gozdu na Mačkovcu - 6 kilometrov severovzhodno od Postojne. Ima 14 le"ij—, opremljeno kuhinjo, večnamenski prostor, sanitarije in veliko prostora za izvajanje programa na prostem. Informacije dobite po telefonu 041/672-742 (Gajper). TVIL - TABORNIK V IMPRO LIGI Si "e kdaj pomislil na to, koliko improvizacjeje včasih potrebno pri tabornikih, če h^ej, da se kaka stvar obnese. Mi ti tukaj ponujamo Hsto novo obliko improvizacije. Novo sicer ne pomeni, da smo sijo izmislili. Zadevo so si drugače izmislili Angle"i, gre pa za posebno vrsto gledalijkega jporta, kjer mora biti vsak tekmovalec hkrati re"iser in igralec, pomaga pa mu obHnstvo, ki si sproti izmijlja teme za njegov nastop. Novo pri vsem temje to, daje zadeva prv^ namenjena tabornijkim ekipam, sestavljenim iz 4 - 7 tekmovalcev ali tekmovalk (raje več kot manj). Tekmuje se v 11 disciplinah, od katerih sodniki pred tekmovanjem iz"rebajo 4 (ekipa zve za discipline pol ure pred svojo tekmo). Pred pravim tekmovalnim delom pa se ekipe predstavijo s kratko te^ko, ki so sijo prej pripravile (intro; predstavitev ekipe) Opise disciplin in točkovanje boste dobili na rod, lahko Jih preberete na internetu (http:// www.mzt.org/), ali pa se dogovorite po telefonu 061/1420843 (Andrej), da vamjih pojljemo. In kdaj se bo vse skupaj zgodilo? Tekmovanje se bo odvijalo v prostorih KS Brod (SZ del Ljubljane) v soboto, 11. 4. 1998, od 10. (kvalifikacije) do 20. ure (finale). Ekipe se lahko prijavijo s prijavnico ali na zgornji telefon do 10. 4. 1998, pi—lih 200 SIT za jtartnino ekipe pa prinesite kar s seboj. Pričakujte lepe nagrade. Ker pa impro tekme brez gledalcev ni, so ti je bolj lepo vabljeni, najboljje navijače pa bomo tudi nagradili. Tesky, Rašiški rod TABORNIŠKI ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV IZ IZOLE ORGANIZIRA BIČIKLETA ŽUR 98 Izolski taborniki vabimo vse avanture "ejne mlade in stare ter sploh vse tiste, ki bi radi za en dan z gorskim kolesom ujli neznano kam, da se udele"ite 6. BTIKLETA @URA, ki se bo zgodil 25. in 26. aprila 1998. Tekmovanjeje rekreativno-zabavnega značaja in zanj ne potrebujete prekomerne doze kondicije. Potrebujete le nekaj dobre volje in vsekakor gorsko kolo ter nekaj malenkosti: zra^o tlaHlko, prvo pomoč ..., ter je dva člana, sajje tekmovanje ekipno (ekipe so lahko mejane). Tekmovanja se lahko udele"ijo vsi starejji od 15 let. Ae ste se torej trdno odločili, da vam vam BHkleta "ur ne zbe"i, pokličite do 18. aprila Evelin Kolarec na telefonsko jtevilko 066/645-507, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. Več v naslednji jtevilki Tabora! RJS Izo TABORNIŠKA REVIJA ¡k MAR '98 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV TOKA '98 Novoustanovljeni Rod aragonitmhje"kov iz Cerknega organizira akcijo TOKA'98 (Taborni{ka Orientacijska Kolesarska Avantura), ki bo 11. in 12. aprila 1998 v Cerknem. Akcijaje namenjena predvsem PP-jem. Z akcijo bi radi naredili tudi nekaj propagande za na{ rod in omogo~ili na{im ~lanom sre~anja s taborniki iz drugih rodov. Toje pravzaprav tekmovanje z gorskimi kolesi s prvinami orientacije. Sama proga, kije dolga dobrih 35 km, poteka po makadamskih in kolovoznih poteh cerkljanskih hribov. Ponuja kar nekaj dolgih vzponov in karje najpomembnej{e, zelo zanimive spuste. Udeleženci, ki bodo tekmovali v skupinah po 2 ali 3, bodo dobili karto z vrisano potjo in osmimi kontrolnimi to~kami. Vse, kar potrebujeteje gorsko kolo, ~elada, kompas ter kar nekaj kondicije. Po ~eji udeležencev bo organiziran tudi obisk bazena. Cena udeležbe {e ni to~no dolo~ena, bo pa od 2.000 do 2.500 SIT. V ceno so vklju~eni trije obroki (kosilo, ve~erja, zajtrk), nastanitev, obisk bazena ter stro{ki organizacije. Ob prijavi bodo ekipe prejele natan~nej{a navodila, ob morebitnih nejasnostih pa lahko poskusite tudi na telefonu 065/75-140 (Luka). Prijavite se lahko tudi na e-mail naslov: raj_cerkno@ina-me.com Klemen Kenda, Rod aragonitnih ježkov, Cerkno SOŠKA OLIMPIADA V NOVI GORICI V RODU SO[KIH MEJA[EVsmo se odlo~ili pripraviti prvo tradicionalno So{ko olimpiado - zabavni taborni{ki mnogoboj. Na dvodnevni olimpijadi se bomo pomerili v nekaterih standardnih taborni{kih panogah, proble~enih v hudomu{no preobleko. Za~eli bomo z orientacijo po okoli{kih gri~ih. Da sam pohod ne bo prelahek, bodo udeležence na kontrolnih to~kah ~akala vpra{anja na temo so{ke fronte, zgodovine solkanskega mostu, poznavanja primorskih pesnikov in pisateljev ter seveda tudi taborni{kih ve{~in. Med potjo bodo tudi hitrostna etapa, iskanje zaklada in {e kak{no presene~enje. Zve~er bomo prižgali taborni ogenj, ob katerem se bomo vsi rodovi lahko predstavili, zapeli, se zabavali in lepo imeli. aslednji dan bomo morali z A-jem premagovati ovire. TABOR Namesto postavljanja {otora bomo postavili en ~len krave, kakor mi pravimo ~lencu. Pripravljenih imamo {e nekaj iger, a prav vsega vam ne smemo povedati. So{ka olimpiada bo potekala v soboto in nedeljo, 16. in 17. maja 1998, v Novi Gorici in njeni okolici. Ekipe iz oddaljenih krajev lahko pridejo že v petek in tu preno~ijo, vendar se morajo predhodno najaviti. Ekipe {tejejo {tiri ali pet ~lanov. Tekmovale bodo v starostnih skupinah GG, PP in Gr~e, v kategorijah mo{ki, ženske in me{ano. Nagrade naj za sedaj ostanejo presene~enje. Podrobnej{e informacije dobite v aprilskem Taboru, {e prej pa na tel.: 065/135-9517 Vi~o ali 065/24-648 Marko ali po{jje{ email na naslov: mejasi@iname.com . Rezultati - ZOT '98 Rod Ekipa Mesto Gozdovniki Zmajev rod @BLJ & @BLJ 1. Rod Stane @agar ml. Volkci 2. Rod ukro~ene reke Specialci 3. Rod Il.grupe odredov Molekule 4. Rod skalnih taborov Planinski orli2 5. Rod vedrih prlekov Mafija 6. Gozdovnice Rod Il.grupe odredov Bejbe 1. Rod skalnih taborov Planinski orlil 2. Rod dobre volje Meduze 3. Popotniki Rod Louis Adami~ Nervus Vagus 1. Rod skalnih taborov Ciniki 2. Rodovi SBDS Jogurtki 3. Maistrov rod Süvlice 4. Rod stražnih ognjev Jusuf i ~oga 5. Rod II.grupe odredov T.N.T. 6. Rod sivi dim Atom~ki 7. Maistrov rod Süvlice II. 8. Rod -rnojezero [efi 9. Popotnice Zmajev rod Zmajkle 1. Gr~e Zmajev rod Mungo z lepinjo 1. Rod Stane @agar ml. Tu{ke 2. Planinska zveza Slovenije Cepin~ki 3. Rod II.grupe odredov Penzionisti 4. i 11*1 mEI(UMO NAROČAM m IN PRIIMEK- HOD■ ................... UUCA:..................................... 'IJO TABOR NAKOČNIKOM .............. ............. PRIZNAMO 20% POPUSTA izredno resna rubrika za družabno kroniko in druge norčije ioJ AEK [t.1 NE-tABOR ZA PRAVO RESNIVO noro: IZ[EL JE IOJAEK !!! Pred mesecem dni {e sam IO ni mogel verjeti, daje to mogo~e, pa seje vseeno zgodilo - novo ta-borni{ko revijo IOJAEK imamo! Ker v navezi s Taborom ne bi pri{la do pravega izraza, ni iz{la kot del te obupne revije, temve~ samostojno. Vsi slovenski PP-ji in gr~ejo bodo dobili po po{ti v prihodnjih treh dneh, ostali pajo bodo lahko nabavili v kioskih in na posebni vro~i liniji. Zanimivo in kvalitetno branje zagotavljajo vrhunski ustvarjalci, zbrani ob IOJAKU. Direktorica Lrga ter odgovorni urednik in lektor Emil sta k sodelovanju pritegnila {e Milka (rubrika Vro~e strani), Matejo (Nasmejmo se), Blondija (Iz tujega tiska), Darkota (Konceptualne dileme), Andreja (Za sprostitev), Jožeta (Da bo vse po predpisih), Bla"a (Stric Bla" vam soli pamet) in Petra (Strankarski utrip). Nadobudnim ioj~kom "elimo {e naprej obilo ustvarjalne vneme in od srca upamo, dajih druge naloge IO ZTS ne bodo ovirale pri delu na po-dro~ju, ki ga najbolj obvladajo - novinarstvu. VEDNO PRAVA POT Nov dan se je prebudil. Z jutranjimi meglicami umit, z ne"nim ivjem posut. Prvi son~ni koraki se "e plazijo izza ne-skon~no oddaljene preproge zelenih gri~ev. Prve ptice so oznanile svojo radost. Zgodilo seje ... novo rojstvo. Nekje izpod odeje sem na svetlo potegnila tiho "ejjo. Danes grem med visoke bukve in {eleste~e listje. Danes bom pre"ivela ~udovit dan v objemu z Lepoto in Enostjo narave. Danes bom "ivela svoje stopinje. Danes bom Popolnost in Harmonija! Te~em. Nekaj v meni me "ene naprej in naprej. Drevesa se premikajo proti meni; spretno se mi umikajo. Noge kar same i{~ejo prave stopinje. Moj pogled be"i pred menoj. Misli se zaletavajo ob drobne vejice. Ubirajo isto pot kot moje izginjajo~e sledi. Te~em ... Kar naenkrat - bum - se zaletim v drevo, ki se mije nastavilo na pot. Presene~ena sem. Sedem na rjave barve listja. Prvi~ se ozrem naokrog; pa kje sploh sem!? Nemir se naseli vame. Kaj naj storim? Solze mi privrejo v o~i. Ne-mo~na obsedim. Opazujem • ■■ * - ' gozd. Ne morem umiriti misli. Z vsako izgubljeno solzo pa ~utim, da se moja du{a dviga vi{e in vi{e. Postajam lahka in izpraznjena. Umirim se. Po~asi za~ne vame kapljati zavest, daje bil ta tek divji beg pred nejasnimi mislimi. Vstanem. Z mo~jo, karje premore moje telo, za-kri~im v svetel dan ■ Arne misli se razblinijo. Napolni me ob~utek mo~i. Karje bilo {e pred kratkim videti na glavo obrnjeno, dobiva svojo pravo podobo, svojo pravo ostrino. Nekaj mi je postalo jasno! Vse to pa ni le zgodba son~nejanuarske nedelje. Ve~je! So trenutki, ki se ponavljajo; vsaki~ v druga~ni preobleki. So trenutki, ko sem preve~ zaposlena s pesmimi razuma. Takrat me melodija v mojem Bistvu zmami in privede do kak{ne bukve, kjer {ele za~utim, da sem "ivela prazno, mimo sebe. Vem, da me tihe te"nje, izkopane vjutranjih rjuhah, vodijo do mojih skritih koti~kov notranjega bogastva. Vem, da pogosto presli{im klic iz svojih globin. Mimo mene gre tista intuitivna pot, ki je vedno prava. Vendar pa: hitro se u~im! In vse manjje glasov, ki bi odzvanjali v prazno! Vedno ve~ imam Sebe ... Na steni moje sobe pa v o~i bode tale misel: "Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral biti. ■ ■ . In ni~esar ti ni treba storiti. Pravzaprav ni ni-~esar, kar bi moral imeti. In ni~esar, kar bi moral vedeti. Pravzaprav ni n i ~ e s a r, kar bi moral postati. Vendar pa. Pomaga, ~e ra-zume{, da ogenj gori in da postane zemlja mokra, kadar de"uje ..." --Lrga taborniška revija ¡k on GLASILA Sledi, glasilo Rodu zelenega v v Zirka (Ziri), januar 1998 TIGRI NEKOČ IN DANES t.i VSIIUKUDI /.I I.I.M-í, \ /tRKA/IRI v- o * % m v o * Od prave razli-ice Tigrov sva "pre'ivela' dva - Pivk injaz. Od prave razli-ice pravim marsi-kdo misli, da so Tigri tudi Klemen, I jan, Sandi, ... Taborni{ko 'ivljenje -la-nov voda Tigri sega tja v leto 1987 in celo v leto 1986. Ime TIGRI smo dobili po prenehanju delovanja voda M@G. Takrat je na{e zbegane poti za-el usmerjati Alko. [telo seje leto 89 in sedeli smo v baraki (Klemencovi), nakar je dal Alko predlog za ime Tigri. Ne da bi se povsem zavedli tega, se je takrat za-ela v @ireh nova doba taborni{tva. Nadobudni taborni-ki Pjozdi, Maki, Pivk, Gluhi in jaz smo dobivali nove prijatelje oziroma nove -lane voda: Tonha, Boxarja, Ventil-ka, Tineta in nazadnje {e Burjeka ter Sa{a. Bili smo neustra{en vod. Izkazali smo se kot dobri pevci (zimovanje Er-manovc), kot "dobri" stra'arji zastave in tabora (rezultat: ukradena zastava in jambor). Vedno smo bili prvi, kjerje {lo kaj narobe, zato smo pridno nosili vodo na Planini. Tudi spali nismo radi in smo no- za no-jo kradli zastavo. V-asih uspe{no, drugi- ne. , r 'samo{e zato, ker 'evc, De- -t o REVIJA; pifuM S TRADICIJO ¿fr^ e 30 Sledila so tekmovanja, bivaki, orientacije, minila so taborjenja in zi-movanja, mi pa smo pod budnim Alko-vim nadzorom veselo u'ivali. Na koledarju je bilo napisano leto 1992. Vodje za-el svoje poslanstvo. Najprej Tine in Boxar z novim vodom, natojaz z Vikingi in na koncu {e Pivk z Vikingi,jaz pa z Arli. Med tem kriti-nim obdobjem smo v "hudem boju" izgubili nekaj svojih mo'. Leta 1996 postane -lan Tigrov druga glava RZ@-ja in takoje {e danes. Dva pre'ivela, dva izku{ena in dva neustavljiva; toje ostalo od legendarnega voda TIGRI. Pozdrav zgodovini Šuškovc ZIMSKA Zjutraj ob desetih smo vstali in na pot smo se podali. Cele ure smo hodili in se zimovanja veselili. Ob enih smo prispeli in takoj uživati začeli. Ves dan dobro jemo in po gozdu se podimo, zvečer pa pridno vsi zaspimo. Zjutraj srečni na orientacijo odhitimo in golaža se veselimo. Lahko bi vam povedal še in še, toda sami veste, da smeh in sreča sta nam vse. Štefan, vod Arli TABOR IZVIDAC Bilten Zveze tabornikov Srbije V uvodniku glavnega urednika lahko preberemo, da je glasilo premagalo prve porodne krče in da je po enem letu izhajanja na dobri poti, da ta mesečnik postane glavni vir taborniških informacij v Srbiji. IZ VSEBINE * Pohod po sledeh tabori{~nikov v Ni{u (tradicionalni 15 km dolg pohod v spomin na preboj tabori{~nikov iz zloglasnega tabori{~a na Rde~em Krfu pri Ni{u). * Ve~ reporta" o zimovanjih (na kratko povzemamo desetdnevno zimo-vanje tabornikov iz Bijejjine, kije bilo zdru"eno z vodni{kim te~ajem. Pouda-rekje bil na delu v naravi, na pohodih in na izobraževanju malo starej{ih tabornikov za vodnike. Opravili so tudi dve dalj{i orientaciji, dolgi 11 in 25 km, tako da so si vsi ~lani tega zimovanja na koncu pridobili mnoga nova znanja iz orientacijskih ve{~in.). * AKCIJA [AR PLANINA '98, 27. 2. -1. 3. (tridnevno akcijo organizirata Zveza tabornikov Srbije in Zveza tabornikov Kosova in Metohije. Nekak{no zimsko tekmovanje v Prizrenuje pohod na smu~eh ali s sankami. Na progi morajo re{evati razli~ne naloge, poleg tega pa se preizkusijo tudi v smuku, slalomu na sankah, metanju kep v tar~o, izdelovanju figur iz snega in podobnih ve{~inah. Pavle Glasi j £awas çii-iiMfjLïNfj t. niin ¡u Il ►.-L, \ ' I" V\ IIS "I ' 'K1U II £ Wtl-'UMl lilAPnnAHUHA 98 Wm ■ .v« jfiflipip^i«^ .u jjjjL1 jjngnHif ~ • i hjnsas s» . i « < rk à o M D) TABORNIŠKA REVIJA 31 Dragi bralci, danes me je moj sicer bogat dar govora nekoliko zapustil. Trenutno nimam nobene pametne ideje, kam naj vas poskusim usmeriti na izlet oziroma, kaj naj vam svetujem. In temu je v precejšnji meri krivo vreme. Zakaj? Že mesec in pol je minilo od zadnjih padavin, ves čas je v glavnem jasno, le temperature nihajo gor in dol. To pa je prelepo, da bi še dolgo trajalo. In tako se lahko dogodi, da vam danes (16. 02. '98) začnem pisati o lepih pomladnih sprehodih sredi cvetoče narave, ko pa boste vi prispevek brali, bo zunaj nenehen dež ali celo meter snega. Tistemu taborniku oziroma tabor-ni{ki enoti, ki si je v blagi leto{nji zimi privo{~ila zimsko spanje, ni pomo~i. Vsem ostalim ~estitam za budno delovanje ter uspejna zimovanja in vam v nadaljevanju ponujam nekaj krajjih (raznovrstnih) prebliskov za pomladne akcije. BLEJSKI VINTGAR Soteska Vintgar le"i {tiri kilometre severno od Bleda v Triglavskem narodnem parku. Vintgarje 1600 m dolga slikovita soteska, katero je izdolbla odte-kajo~a voda iz ledenodobnega jezera. Skozi sotesko te~e reka Radovna. Leta 1891je "upnik Jakob @umer iz vasi Gorje to naravno znamenitost predstavil svetu, "e dve leti kasnejeje bila urejena prva sprehajalna pejpot. Ae si "elimo ogledati Vintgar, moramo do Bleda z avtobusom, nato pe{ do vasi Zasip (z Bleda sprva proti Pokljuki, kasneje desno) pribli"no slabo uro hoda. Sprehod skozi sotesko nam bo vzel najmanj pol ure in se kon~a v vasi Sp. Gorje, kjer smo spet pri avtobusu. 1 TABOR ALI SE ZIMA POSLAVLJA? POKLJUŠKA SOTESKA Tudi Pok|ju{ka soteska je nastala z odtekanjem vode, in sicer z neko~ poledenele planote Pokljuke. Voda je izkopala do 40 metrov globoko strugo, dolgo okrog kilometer. Za razliko od Vint-garja je Poklju{ka soteska ve~inoma suha. Do Poklju{ke soteske pridemo tako, da z Bleda krenemo po cesti proti Pokljuki, nato pa nas pri vasi Krnica ustrezno usmer|jo kažipoti. Pot skozi sote-skoje markirana in nam bo vzela prib-li"no pol ure. Ogleda Vintgarja in Pokju{ke soteske lahko zdru"imo v en sorazmerno nenaporen taborni{ki izlet, primeren tudi za mlaj{e ~lane. NEKAJ ZANIMIVOSTI V OKOLICI LJUBLJANE Naslednjih nekaj vrstic ni namenjenih zgolj Ljubljan~anom. Prebivalci prestolnice vse preve~krat drvimo v od-daljenej{e kraje in tako marsikdaj ne vidimo lepot neposredno pred nosom. Ravno tako lahko marsikatera oddaje-nej{a taborni{ka enota priredi izlet za najmlaj{e z obiskom prestolnice ter ogledom ene izmed {tevilnih naravnih znamenitosti v neposredni bli"ini glavnega mesta. Naj danes samo na hitro omenim le nekatere izmed njih. Ljubljansko barje je prav gotovo ena ve~jih znamenitosti ljubljanske kotline. Toda prav redkokdaj pomislimo nanj kot na nekaj posebnega, kar bi bilo vredno ogleda in "Vhod v Logarsko dolino" (oblačen poletni dan julija 1997) obiska. Ljubjan-ani in okoli-ani se lahko semkaj odpravite kar s kolesom, drugi izberite kak{no drugo varianto. Seveda so tak{ni izleti zanimivej{i ob predhodni skrbni teoreti-ni pripravi. I{ki Vintgar in Pekel sta dve v strma pobo-ja zajedajo~i se soteski naju"nem obrobju Ljub[janskega barja. Vsaka po-sebejje vredna ogleda. Zanimivje recimo pohod, katerega pri-nemo v I {ki vasi, kamor nas pripelje avtobus z ljubljanske avtobusne postaje. Od kon-nega postajali{-a nadaljujemo do Doma v I{-kem Vintgarju. Nato se vrnemo do zadnjega mosta pred domom in pre-kamo potok I{ka ter nadaljujemo po markirani poti na drugi strani. Kasneje, "e globoko v soteski, se na razpotju usmerimo levo in se povzpnemo do vasi Krvava Pe-. Izlet kon-amo v Trubarjevi Ra{~ici (ogled Trubarjeve doma-ije), kamor pridemo preko Roba. Na tem mestu velja omeniti {e pod-pe{ko Jezero, jezero na Rakitni in recimo {e jami Velika in Mala Pasica pri Gornjem Igu. LOGARSKA DOLINA Logarska dolina je tipi~en primer ledeni{ke doline. Z gora nad dolino pol-ze-i ledeniki so ustvarili dolino z zna--ilno obliko U. Dandanes je v pomladnem -asu pogosto ob-utiti pojav zadrževanja hladnega zraka v dolini. Ae se recimo peljemo z avtomobilom od Lu-proti Logarski dolini, lahko marsikdaj pred vstopom v dolino opazujemo cve-to-e pomladne cvetlice. Ko pa prevozimo ozek vstopni kanjon v dolino, nahajajo- se za Sol-avo, se nenadoma znajdemo v objemu snega in leda. Kopica vodotokov levo in desno v robnih pobojih doline pozimi pogosto zamrzne v ve-li-astne sinje trakove. Najmogo-nej{ije seveda slap Rinka na koncu doline. Slap Palenk v Logarski dolini, ujet v led (konec februarja 1 997] Obisk Logarske doline lahko zelo lepo kombiniramo z vzponom na Ol{e-vo in z ogledom znamenite Poto-ke zi-jalke. AVTOBUSNI IZLET V ZAMEJSTVO Taborni{ki program naj bi bil zelo pester in razgiban. Z malo domi{l|je lahko dose"emo, da akcija akciji ne bo niti malo podobna, kaj {ele enaka. Spreminjamo lahko cilj izleta (gore, jame, gozdovi, ...), na-in transporta (pe{, s kolesom, s -olnom, z avtobusom, ...), vsebino izleta, letni -as (enaki izleti so razli-ni v razli-nih letnih -asih), itd ... Rad bi samo rekel: "Manevrskega prostora je dovolj, sprostite le svojo do-mi{lj|jo." In tako lahko recimo kdaj organizirate tudi avtobusni izlet v zamejstvo z ogledom kulturnih znamenitosti, povezanih z na{im narodom. Nekdaj smo tak{ne izlete kombinirali {e z obveznim "{opingom", kar sicer danes ni ve- potrebno. Ali pa? Morda lahko zadevo zdru"ite s poldnevnim smu-anjem ... PRVOMAJSKE AKCIJE Resje {ele marec, a prvomajske po- TABORNIŠKA REVIJA 31 -itnice se bli"ajo s svetlobno hitrostjo. Kdor "eli takrat imeti dobro taborni{ko akcijo, mora pri-eti delati sedaj. Lansko leto sem vam ponudil ve- razli-nih mo"nosti. Ae so pri{le prepozno, vas sedaj opominjam nanje (Tabor J/97 in 4/ 97) ter dodajam {e eno idejo - Kolesarski izlet po Prekmurju. Priznam, daje Prekmurje v mojih -lankih precej odrinjen konec Slovenije. Opozoril bi rad, da je Prekmurje izredno primeren cilj za prvomajsko potepanje s kolesom, ko {e nismo ravno "ukolesarjeni" ter se "elimo izogniti ve-jim vzponom. Slovenijaje lepa in razgibana. Toliko raznolikih mo"nosti kot se nam za izlete ponuja tu, se verjetno nikjer drugje na svetu ne (vsaj ne v tako skoncen-trirani obliki). Hkrati smo taborniki pripadniki organizacije, ki nas v na{i ustvarjalnosti glede izvajanja zastavljenega si programa, skorajda ne omejuje. [iroko polje razli-nih mo"nosti zahteva nenehno razmi{ljanje ter ustvarjanje. Nikar ne spite. V roke karto, atlas, vodnike, telefon, ... in hopla - "zre"irajte" kak{no dobro akcijo (potem pa pi{ite v Tabor). ALBATROS ' Z iM OKOH JVtTA Vzameš motor in se pelješ, bi se dalo povzeti na kratko. Pred tem potrebuješ malo časa, da se organiziraš. Prelistaš nekaj zemljevidov, pospraviš stanovanje, pozdraviš domače in greš. Prej se za kratek čas zamudiš še s pakiranjem drobnarij, za katere misliš, da brez njih ne gre. Sedaj se "e nekaj mesecev potikam po cestah de"ele, kjer sem sklenila svoje predzadnje potovanje. V Ameriki. To-kratje Aljaska ostala dale— na zahodu. Meglice in toplo, vla"no poletje vzhodne ameri{ke obale so me gostoljubno zadr-"ali. Ravno dovolj —asa, da sem se nau-~ila nekaj lekcij. Ena izmed njih, o koli-—ini stvari, potrebnih za "ivjenje. Z malenkostnim odstopanjemje enaka ni—li. Jaz pa tovorim ve—ino stvari s seboj v upanju in "eji, dajih ne bi potrebovala: rezervno to, rezervno tisto in ono ... Potovanje z motorjem okoli sveta. Lekcija {tevilka X: ne na—rtuj. [koda je —asa za razmi{janje o tem, kam bi {la. Ko napo—i —as, stopi na cesto, poglej levo in desno in se odlo—i za bolj simpati—no smer. Bodisi zaradi lep{ih barv, zaradi ve— ovinkov ali zaradi notranjega glasu, ki ga prav dobro ne razume{, zakaj ho-—e prav tja. Gotovo bo tam kaj zate. Torej, za nosom! Za —as, ki sem ga porabila v te namene, imam sicer opravi—ilo (a {e vedno sem ob —as). Ko so kopice novinarjev in zalo"nikov Guinnessove knjige rekordov pred za—etkom potovanja rinile vame z ne{tetimi vpra{anji, sem pa— od- Mama mi je za slovo na ruto narisala zemljevid. Za vsak slučaj, da se ne bi izgubila! govarjala. Priznati moram, da se posebej rada pogovarjam s tistimi, ki so se potrudili vsaj za hip podo"ivjati "ivjenje, ki me je ~akalo. Potovanje okoli sveta danes res ni ve~ "big deal". Malo druga~e je sicer, ~e se odpravi "enska sama, za dru"bo pa vzame 650-kubi— nega prjateja na dveh kolesih. Moj sli-{i na ime BMW. Potem pa {e re~e, da se vrne z novim tiso~letjem ... V o~eh opazovalcev in poslu{alcev seje od ne{tetih dejstev kar iskrilo. Jaz pa nikoli nisem "ivela od isker. Zmerajje bilo nekaj povpre~nega in "iv-ljenju prijaznega. Ae mi je bilo v{e~, sem pa~ imela. Cilji niso vedno dosegljivi na mah in velikokrat potrebujejo kaj energije v oporo (tudi {otor potrebuje palice). Tokrat meje zamikalo, da bi po~ela, kar sedaj res po~nem. Potovala, pisala in do"ivjala "ivjenje. Ne da ono do"ivja mene, ko me obi{~e vsak dan z istimi {tosi in peripetjami. HVALA BOGU ZA VAKUUM In tako seje za—elo ... majica {tevil-ka ena v prvo vre—ko. Kratke hla—e v drugo zip vre—ko, iz katere se da lepo iztisniti zrak in privar—evati nekaj dragocenih kubi—nih milimetrov prostora. Tako je {lo naprej, do ne vem katere prozorne vre—ke. Juhuhu, {e za adidaske sem pridelala z vakuumskim pakiranjem. Pravi luksuz pa je, da imam rezervne motoristi—ne {kornje, —e se prvi zmo—jjo. [e vedno je nekaj mestne raz-vajenke v meni, zelo rado me namre— zebe v noge. In da ne bom potem krivila ljudi, de"el in obi—ajev, da me zebe, sem se oskrbela z rezervo. V eni {katli je omara z nekaj kosi obleke, zapakirane v sendvi— vre—ke. Za dve leti bi moralo biti dovolj. Malce te"avje sicer s podnebji in letnimi —asi. Ae potuje{ prehitro, pa— potrebuje{ kopalke in kapo z rokavicami naenkrat. Vse v isti omari, veliki eno dvajsetino kubi—nega metra. 1 TABOR 08822041 In tu je druga {katla - shramba. Omara za -evje, lekarna in mehani~na delavnica. Zveni grozno? Je pa resni~no! Naj omenim, da je tukaj "prostora" {e za knji"nico. V zadnji {katli je pisarna. Ra~unalnik, fotoaparat, diktafon in malenkosti, kijih v pisarni obi~ajno ne najdemo (recimo rezervne zra~nice). Tuje {e obe{alnik (ki ni obe{alnik), kamor ob prihodu domov obesimo obleke, da se prezra~ijo. Skoraj bi pozabila, da na sede"u pred menoj sedi hi{a. Zlo"ljiva hi{a, ki se ji re~e, kako druga~e kot {otor. Po stari skavtski navadi, ki so mijo vcepili "e pred desetletji, je potujo~a hi{a del nujne opreme. In postelje, seveda! Svilene rjuhe in potovalne pernice sli{ijo na ime spalna vre~a (in termarest). Vse na{teto pohi{tvo sem magi~no zlo"ila v nahrbtnik, ki ga lahko uporabim {e za kako prilo"nost (recimo, da grem v hribe in vanj pospravim malico). BELA RJUHICA Bratstvo in so"itje boste razumeli le, ~e sli{ite zgodbo o beli rjuhi. Ta re~, ena sama in ne prevelika,je nujno potrebna za preno~evanje v cenenih Youth Host-lih. Zraven spalne vre~e zahtevajo (po tolikih letih in izku{njah {e zdaj pravzaprav ne vem, zakaj) tudi rjuho. Pozabila sem jo vzeti doma, nanjo sem se spomnila {ele v New Yorku. Tam sem na kupu odpadnih cunj na{la belo pregrinjalo oziroma rjuho z v{ito gumo ob robu. Auden otip mije pravil, daje ne-premo~ljiva. Dobra stvar, vendar tovor-jenje zato, da jo potrebuje{ enkrat me-se~no ali redkeje, je neumnost. Potem sedem na vro~e sonce in za~nem razmikati o beli rjuhici. Zraven mene je tiho sopihal ubogi BMW. Le kako mu mora biti vro~e ... Opla, kaj pa moja bela rjuhica? Odlo~itevje bila na dlani, jaz pono~i, on pa ob deju in pripekah. In rjuha seje pridru"ila karavani potu- jo~ih pr¡pomo~kov, k¡ motoclklirajo z menoj okoli sveta. Tako sedaj potujemo. Vsi smo veseli in zadovoljni, ko sije sonce, in manj ko de"uje. Takrat pa~ kombiniramo in kompletiramo, prirejamo urnik in aktivnosti naravi bolj kot kdajkoli prej. Veselim se drobnih pozornosti neznancev. Vedno se najde kdo, ki verjame vate in te podpira. Tako ali druga~e. PROMOCIJA Son~no, nedeljsko jutro v Novi Angliji mi bo za vedno ostalo v spominu. Ustavila sem se v restavraciji, pred kate-roje bilo parkiranih na stotine motoci-klov. Harleyi, japonci in redki BMW-ji. Seveda ni bilo dvoma, da se ne bi ustavila. Bilo je sre~anje, kot so mi povedali kasneje, zbirali{~e somi{ljenikov, ki se pripeljejo od blizu in dale~. Da poklepetajo, za~nejo dan z dobrim zajtrkom, s prijatelji odpeljejo kak krog in naredijo nekaj za lepo nedeljo. Moj rde~i motor je bil deležen veliko pozornosti. Ne zaradi rde~e barve, ampak zaradi registrske tablice. Gledali so me kot vesolj~ka, ~eprav sem snela ~elado, in hiteli spra{evati, od kod prihajam. Tega vpra{anja sem se po dveh mesecih "e zasitila. Kaj bo po dveh letih, si lahko samo predstavljam. Sicer pa bom dostavila promocijski ra~un tistim, ki dobijo precej denarja iz prora~una v promocijske namene na{e de"ele. Je ni bolj{e reklame, vam re~em, kot da se pojava pripelje z eksoti~no tablico. V dobri uri je kakih tristo ljudi vedelo, kje je Slovenija in kak{na je dr"avna kratica. Kar po mikrofonu so povedali, da so mi olaj{ali delo. Medtem ko sem klepetala z radovedneži, so mi mnogi prina{ali pija~o, na- lepke in na{itke v spomin na Marcus Dairy v Danburyju v dr"avi Connecticut. Ko se ustavim tako ob cesti, da se spo~ijem, se velikokrat obesim na naj-ljub{i izum tehnike - telefon. V Ameriki visijo na vsakem vogalu. Toliko ljudi, kot semjih letos spoznala preko telefona, mijih ni uspelo v vsem mojem dosedanjem "ivljenju. "Lu{tno" izku{njo sem imela tudi z motociklisti~nim klubom "ensk iz Wisconsina. Zanimala me je mese~na revija, ki ni v prosti prodaji. Je zanimiva me{anica izku{enj od tukaj in tam izpod peres "enskih ljubiteljic motorjev. Pa semjim bila tako v{e~, da so v podporo mojemu potovanju in ideji poslale samolepilno darilce, na katerem je pisalo: "Woman I like ri-des.Please drive carefully". Kon~alaje na zadnji strani kov~ka namesto spon-zorske nalepke Perutnine s Ptuja. Kojo bodo prebrali, vem, da mi bodo oprostili (se nadaljuje) Bernarda B. Pulko táím M Samotno potovanje. Le kaj bo taborniška revija 31 if IZ SLOVENIJE ... ... IN OD DRUGOD RODOV IZLET NAJMLAJŠIH TABORNIKOV V soboto, 24. januarja 1998, je Rod gorjanskih tabornikov organiziral za najmlaj{e tabornike kraj{i izlet v okolico Novega mesta. Izleta so se udele" ili tudi medvedki in ~ebelice iz ~ete Pore-~ani, [mihel in se pridru"ili ostalim ~lanom RGT. Na parkiri{~u pred stadionom se nas je zbralo 67 murnov, medvedkov in ~ebelic ter njihovih vodnikov. Krenili smo proti Portovalu. Sprehodili smo se po gozdu ob reki Krki. Ob robu gozda smo naredili tudi kraj{i postanek in pomalicali. Starej{i taborniki so na jasi zakurili ogenj in nam skuhali hrenovke. Malica namje teknila, saj smo prehodili kar nekaj poti. Izlet Je bil popestren tudi z raznimi igrami. Na jasi smo se igrali predvsem lovilne igre, da smo se v mrzlem sobotnem dnevu ogreli. Igrali smo se Kdo se boji ~rnega mo"a?, Potres, Atom~ke in druge igre. Ob igrah smo se vsi prav prijetno razvedrili. Pre"iveli smo lepo mrzlo januarsko sobotno dopoldne v bli"i-ni na{ega Novega mesta, ki nam bo ostalo v prijetnem spominu. Besedilo in fotografije: Helena Murgelj, Četa Porečani, Šmihel, RGT Novo Mesto Zbor na parkirišču pred stadionom Počitek s Ur^mm »-t TABOR lore xa. ewmv&G POPOTNIKI IN POPOTNICE, KJE STE? a, točno tako - KJE STE? Ta poziv se nanaša na POTNI LIST ZA EVROPO. Kakšno zvezo ima to z mano, se verjetno sprašujete. Veliko zvezo! Če še ne veste, je projekt POTNI LIST ZA EVROPO, ki po Evropi teče že sedem let, od lanskega zleta v Velenju prisoten tudi v Sloveniji. Vsi tisti, ki ste bili na zletu PP-jev, ste ga morali opaziti, ali pa ste prišli na predstavitve POTNEGA LISTA ZA EVROPO. Takrat sva vam obljubila, da bova imela v začetku 1998 predstavitve po rodovih. No, in zdaj spet kličeva - PP-ji, KJE STE? Novoletno praznovanje je "e zdavnaj mimo ¡n "eje ~as, da ponovno za~-nemo z delom. V sredini decembra lanskega leta smo vsem na~elnikom rodov poslali dopis, ki naj bi ga dobili v roke na~elniki klubov PP. V tem dopisu sva hotela na~elnike klubov PP malo spodbuditi in jih spomniti na zanimiv projekt in na na~in, kako naj bi predstavitve po rodovih potekale. Do sedaj odziv ni bil prav velik, lahko bi rekli, da odziva sploh ni bilo, zato se sedaj obra~ava neposredno na vas, popotniki in popotnice. Od va{ega na~elnika zahtevajte, naj vam predstavi dopis, ki jim je bil poslan. Ae dopis zaradi neznanih vzrokov ni pri{el do njega, so vam na vojo telefonske {tevilke in elektronska naslova Klare Nahtigal (061/824-181, kla-ra.nahtigal@kiss.uni-y.si) ali Vojka Vi-~i~a-Vi~a (065/135-95-17 ali 22-160, mejasi@iname.com), kjer lahko zahtevate nov dopis. Vsa vpra{anja glede predstavitev lahko po{jete tudi na email passport@geocities.com. Za konec {e majhno opozorilo ali pa nasvet: ~e {e ne veste ali bi se udele"i-li projekta POTNI LIST ZA EVROPO ali ne, naj vam poveva, da je v Evropi za ta projekt velik interes in so vsi skavtski centri precej zasedeni. Zato bi bilo idealno, ~e bi se za predstavitev odlo~ili -imprej, da bi lahko tudi interesenti za projekt ~imprej za~eli z izbiro in pripravo na cenej{i potep po Evropi. @eliva si, da se ~imprej vidimo in da bomo kmalu "po"igosali" POTNI LIST ZA EVROPO. Klara Nahtigal, Vojko Vičič-Vičo taborniška revija 31 DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (3) pi{e: Malus, ri{e: [eki tatf» ki ceklfue nefro foimflnu bne izvcdet/ecra se mfl scceaje zdi zeloslauivf msimbi vtej vii stanuje - grevasi jo ogiemr. vratasokarcokta- __r VREMI VEUKOFJEEJOONIEJ. NEKAJ LETIE^W^UJCn ZTS, FOEM/FA/SE JE FRESEULA nniAtm [okantni razplet @e v prihodnjI {TEVILKI! taborniška revija V osrčju Bele Krajine, dobre tri kilometre od Dragatusa, lezi krajinski park Lahinja. Velik del KRAJINSKI PARK LAHINJA parka (okoli 120 ha) zavzemajo skrbno obdelovane njive, ostale površine (80 ha) pa so naravno ohranjene kot gozd, močvirja in vlažni travniki. Naravno najbojj ohranjeno je izvirno obmo-je reke Lahinje, kije zavarovano kot naravni rezervat Lahinjski Lugi. Nekoliko ve-je mo-virje so Nerajski Lugi, ki so prava botani-na zakladnica in ob visokih vodah dajejo vtis jezera. V parku presene~a vrsta manj{ih izvirov in kra{kajama Zjot. Na sprehodu po parku boste sre~ali vrsto redkih in ogroženih rastlinskih irf ivalskih vrst. Park ponuja tudi prijetno snidenje z mlinarjem Klepcem v mlinu in ogled "age Venecijanke na ok|juku reke Lahinje v Pustem Gradcu, ki je eden redkih ohranjenih neposejenih prazgodovinskih nasel[j v Evropi. Sredi okljuka je podeželska cerkev Vseh svet- 4.ihmiK-i i . „ ~..n j r ■ IL LJ TI I nikov z zvonikom na preslico. Ker park ponuja veliko zanimivih naravnih utrinkov in le"i v neposredni blfini Marindola, bo ogled tudi v okviru programu Evrokorak. PUGY MITREJ PRI ROZANCU Ae se boste na izlet v Krajinski park Lahinja podali z avtom ali avtobusom, lahko spotoma obi{~ete {e eno naravno dedi{~ino. Med Semi~em in Arnomljem le"i vasica Ro"anec. V gozdu Judovje pod cerkvijo sv. Jurija (cca 10 minut vzpona preko "eleznice)je vrta~a. Ta na prvi pogled deluje zelo za-pu{~eno, aje vendar nekaj posebnega. Na notranjem robu vr-ta~eje v skalo na steni vklesan relief boga Mitre. Mitrov kultje bil najbo[j raz{irjen v vzhodnem delu rimskega cesarstva, rimski legionarji pa so ga prinesli tudi v na{e kraje. Mitrejje bilo priložnostno sveti{~e ob rimski cesti, kije vodila po dolini Krke do Arnomlja. Motiv mitreja je zna~ilen za vse mitreje; prizor boga Mitre, ki ubija bika, po perzijski legendi prvo ustvarjeno ~ivo bitje. Sveti{~eje nastalo v tretjem stoletju na{ega {tetja. V Slovenijije najve- mitrejev v okolici Ptuja. iw^ipi-ii M/ taffaif1 v Zivjo! DVANAJST OŽIGOSANIH (ali THE BEST OF ...) Ne vem ali naj "navdušenje" bralcev Tabora nad Dvanajst ožigosanimi pripišem pomladanski utrujenosti ali zimski zaspanosti ali, najbolj verjetno, javnemu mnenju o rubriki. Kakorkoli že, marčni Ožigosani predstavljajo hit (enega izmed številnih) naše, no, vsaj moje, mladosti. Hkrati pa je zgodba o Hazardu še ena tistih o staranju in vinu. Ob koncu sedemdesetih, ko se je skupina pojavila, smo namreč vsi "cool" mulci poslušali Pink Floyd in Doorse, se malo spogledovali s punkom in hard rockom, Hazard pa so z rahlo solznimi očki poslušale naše pridne sošolke, o katerih prav zaradi tega nismo imeli ne vem kako dobrega mnenja. Z današnje perspektive, skoraj dvajset let kasneje, so rockovski 'dvanajst OŽIGOSANIH (3)"" Glasujem za: Predlagam novost: Ime, priimek: ■ Naslov:-------- klasiki še zmeraj nenadkriljivi, Hazard pa s kakovostnimi besedili, glasbo in aranžmaji postaja osvežujoče odkritje na, s povprečneži in slabo glasbo preplavljeni, slovenski pop sceni. Na dveh prispelih kupon—kih je en glas pripadel Jagodam in ~okoladi, drugi pa Pri—i o Vasi Lada—kom, ki si torej delita nadvse vneto februarsko taborni{ko popevanje. Novosti tega meseca sta Brown eyed girl in Zadnja ve—erja. Slednjo smo objavili "ejanuarja 1996 in sodi, pri tabornikih, med najbolj priljubljene komade La—nega Franza. Za prvo novost pa velja, tako kot za vse ostale in {e neobjavljene, da bo objavljena v enem od prihodnjih Taborov. I. Jagode in —okolada (Rok'n'Band) Pri—a o Vasi Lada—kom (D". Bala{evi—) Uhvati ritam (Parni Valjak) Hotel California (Eagles) Najlep{e pesmi (Hazard) Brown eyed girl (Van Morison) Zadnja ve—erja (La—ni Franz) Poi{—i me (Prizma, D. Kocjan—i—) 10. Mentol bombon (Z. Predin, [ukar) II. Zobar (Auki) 12. One (U2) NAJLEPŠE PESMI (Hazard) D Ljubiti resnico, častiti lepoto -e mar isto ni to, A je dano poetu iskati kdaj v svetu, D kar je lepo? D Preraščamo mite, navdih Afrodite e še pena več ni, G A so zla in krivice edine resnice D A za zgodbe teh dni. D G So najlepše pesmi že napisane, e A D A so se vse ljubezni že enkrat dogajale, D G so vse sladke sanje že obstajale, e A D A kam usmerjena teh časov vzgoja bo srca? D G So najlepše pesmi že napisane, E A D A vse besede nežne plehke in obrabljene, D G so mladostne igre že pozabljene, e A D A se ustavlja čas za čar, ki se prebuja v nas? Je blizu stoletje, ko vigredi cvetje več vzklilo ne bo, naj zvoki, besede, le stiske in zmede v balade nam stko? Je konec iskanja, bo teža spoznanja pregnala nemir, naj kislo deževje skoz golo vejevje skali vsak izvir? So najlepše pesmi že napisane ... Rok'n'Band on TABORNIŠKA REVIJA 31 JAMBOREE '■y 1 / NASELJA (villages - pueblos) in PODTABORI (subcamps - subcampos); Organizator bo udeležence razporedil v tri naselja s po 8 podtaborov z imeni plemen, ki so v preteklosti živela na tem področju. V vsakem podtaboru bo prostor za 25 enot z največ 40 udeležencUnoesffavvVia sestavljene iz 4 vodov iz iste države, .v primeru, da število vod^Tposamezne odpraveTiidjs%na mešane 'znodi^taigib držav. Organizatorlredvideva, da bodo v vsakem podtallhuuileleženčijipriltižno 20-30/ OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE OD LETALIŠČA DO SANTIAGA V Ailuje zaradi velikih razdalj obi-~ajno, da ima vsako ve~je mesto svoje letali{~e. Kjub temu paje edino mednarodno letali{~e, na katerega prihajajo letala iz Evrope, ravno v Santiagu (Arturo Merino Benitez). Letali{~e je kak-{nih 25 km severovzhodno od centra, kljub temu pa "e po nekaj kilometrih poti naletimo na strnjena predmestja tega {estmilijonskega mesta. @e na letalcu vas pri~aka mno"ica taksistov, ki ponuja prevoz do mesta. Ponudba je na za~etku zelo visoka (okoli 20 USD), vendar se da, kljub njihovem slabem znanju angle{~ine dogovoriti, da vas prepeljejo za polovi~no ceno. V tem primeru bodo taksisti izbrali tudi najkraj-{o pot do centra Santiaga. Druga va-riantaje taksimeter, vendar bo prevoz v vsakem primeru draji, pa {e na kraj{i ogled mesta vas kot nevednega turista znajo popeljati. Na splo{no pa Ailenci v ve~ini primerov slovijo kot po{teni judje. POKAZIMO SVETU SVOJO PODOBO SKAVTSTVO LAHKO NA JAMBOREEJU V ČILU PREDSTAVIMO SKUPAJ 3 CO CTJ ¡qs cr> o 44 Slovenska odprava bo imela na jamboreeju na voljo tudi svoj predstavitveni prostor. Na njem imamo mo"nost im bolj privla~en in mladim prime- ren na~in predstaviti obe organizaciji in Slovenijo. Organizacijski odbor si "eli kar najbolj u~inkovite predstavitve, zato zbira zanimive predloge in s tem vabi vse ~lane, vode, dru"ine, klube in rodove, da sodelujejo pri skupnem oblikovanju svoje zunanje podobe najamboree-ju. Za predstavitev imamo na razpolago 25 m2, panoje, mize, CD kasetofon, videorekorder in televizor. Edina omeji-tevje prevoz v Aile (pripomo~ki morajo biti lahki in ne preveliki, po mo"nosti zlo"jivi). GRADIMO MIR SKUPAJ tudi na tak na~in. Ideje in predloge sporo~ite takoj, ko se jih spomnite (lahko po telefonu, elektronski po{ti, faxu, po{ti ali osebno, samo da ~im prej pridejo do nas). Snovalce vseh koristnih predlogov bomo povabili na drugo sre~anje udele"encev (24. - 26. jun[j 98), kjer bodo predloge tudi predstavili (pripravili demonstracijo). Vse, ki nam bodo na kakr{enkoli na~in pomagali pri pripravi, bomo nagradili s prakti~nimi nagradami odprave. NAJ USTVARJALNOST NAJDE PROSTOR POD VROAIM AILSKIM SONCEM! PUGY 19. SVETOVNI JAMBOREE ZNAK IN SIMBOLIKA ZNAKA SLOVENSKE ODPRAVE TABOR Elementi znaka slovenske odprave so sonce (rumeno), metulj (temno moder) in nebo - morje (svetlo modro). Simbolika je izra"ena v vsakem elementu posebej: sonce simbolizira poletje (v Ailuje v -asujamboreeja poletje), metulj izra"a so"itje z naravo in svobodo v mislih in dejanjih mladih, nebo, ki je hkrati lahko tudi morje, pa ponazarja nevidno mejo med severno in ju"no zemeljsko poloblo (relativno gledanoje ju"na polobla spodaj). [e posebejje simbolika izra"ena v povezanosti (verigi) vseh treh elementov, ki ponazarja mo~ - zdru"eni smo mo~nej{i, nana{a pa se na sloganjam-boreeja "Gradimo mir skupaj". pJAmtab"or"ee"4 V NASLEDNJI [TEVILKI: - PREDSTAVITEV AILA - TRANSPORT V AILU - NASVETI ZA POPOTNIKE - aim CENEJE SPATI IN JESTI - PRED MIKROFONOM - ANDREA OPAZO, DIREKTORICA ZA KOMUNIKACIJO IN PROMOCIJO - NAPRAVI MASKO IZ GIPSA ALI GLINE kavtstvo ne pozna meja. To dokazuje tudi stalno večanje števila držav članic tega gibanja. Gruzija je po novem letu postala 147. članica, Slovaška 148., v kratkem pa se jima bo pridružila še Belorusija. V Evropi tako izven WOSM-a ostajajo le še Bosna in Hercegovina ter Bolgarija, ki se že pospešeno pripravljata na vstop, in pa Albanija. GRUZIJA Po osamosvojitvi leta 1991 so se v Gruziji mladi za-eli združevati v razli-nih interesnih skupinah in tako je bila na pobudo {tudentov medicine v Tbilisiju leta 1992 osnovana prva skupina skavtov. Ob izdatni pomo-i Scouts de France in svetovnega skavtskega biroja je bila v januarju 1994 ustanovljena Gruzijska skavtska organizacija (Sakartvelos skauturi modzraobis or-ganizatsia). Danes {teje nekaj ve- kot tiso--lanov v enajstih državnih okrožjih (glavnina v Tbilisiju, Kutaisiju in Kvareliju). SLOVAŠKA Skavtstvo ima na Slova{kem že dolgoletno tradicijo, saj korenine segajo že v leto 1913, ko je skupaj z Madžarsko tvorila takratno Avstroogrsko monarhijo. Po ustanovitvi Ae{koslova{ke republike leta 1918 je slova{ko skavtstvo postalo del Ae{ke skavt-ske organizacije - Junak. Ae{koslova{ka skavtska federacijaje bila tudi ena od ustanoviteljic Svetovne skavtske organizacije. Po za-etku druge svetovne vojneje bilo delovanje prekinjeno, vendar samo do konca vojne. Vendarje delovanje leta 1948 prepovedala komunisti-na oblast. To seje za dve leti, v -asu Pra{ke pomladi (1968) zopet postavilo na noge, vendar do dokon-nega padca komunizma leta 1989 ni obstajalo. 1. februarja 1990 je bila ustanovljena Ae{-ko-slova{ka federacija, kije z delitvijo države na Ae{ko in Slova{kojanuarja 1993 za--ela svojo samostojno skavtsko pot kot Slo-va{ka skavtska organizacija (Slovensky skauting). V organizacijo, ki je ~lanica WOSM-a in WAGGGS-a,je vklju~enih 4.500 ~lanov (WOSM) in 3.000 deklet (WAGGGS) ter tako predstavlja naj{tevil~nej{o mladinsko organizacijo na Slova{kem. BELDRUSIJA Kljub temu, da so bile prve neformalne skavtske skupine v Belorusiji oblikovane "e leta 1909, seje zaradi ruskega komunisti~-nega re"ima skavtstvo za~elo intenzivno razvijati {ele po letu 1989 s pobudo WOSM-a in UNESCO-ja, da skavti pomagajo pri pomo~i otrokom, preseljenih zaradijedrske nesre~e v Aernobilu. Zaradi razli~nih interesov v razli~nih delih Belorusjje je pri{lo do razhajanj v pogledih na skavtstvo, posledica tega pa je bila, da so uspeli Belorusko skavtsko organizacijo (Belaruskaya natsia-nalnaya skautskaya asatsiyatsia) ustanoviti {ele leta 1997 v Minsku. V treh starostnih vejah od 8-17 let imajo okoli 7.500 ~lanov, ve~ina enot pa je v ve~jih mestih kot so Minsk, Mogilev, Vitebsk, Brest in Grodno. Belorusjja bo po preteku uradnega tri-mese~nega roka postala uradna ~lanica 18. 3. 1998. 16.EVROPSKA SKAVTSKA KONFERENCA Od 2. do 7. maja 1998 bo v Luksembur-gu potekala 16. evropska skavtska konferenca. Poleg poro-ila o delu Evropske skavtske regije v preteklem obdobju bodo udeleženci držav -lanic nekaj -asa posvetili pripravam na 3. svetovni skavtski mladinski forum in 35. svetovno skavtsko konferenco, ki bo poleti 1999 v Južni Afriki. V ospredju bodo seveda volitve novega evropskega skavtskega komiteja, ta pa bo po potrditvi pripravil regionalni na-rt dela za obdobje 1998-2001. Liste kandidatov zaenkrat {e nismo prejeli, rok za prijave paje potekel konec februarja. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ZTS ne bo prijavila nobenega kandidata, konference pa se bo udeležila {est— lanska delegacija. 20. INTERAMERIŠKA SKAVTSKA KONFERENCA Na ameri{kih tleh, to-neje v Mehiki, pa bo od 22. do 27. marca 1998 potekala konferenca interameri{ke skavtske regije. Gostitelji bodo dogodek izkoristili za predstavitev MOOT-a. ki bo leta 2000 na njihovih tleh, -ilska skavtska organizacija, priredite-ljica 19. svetovnega jamboreeja, pa bo {e zadnji- predstavila program svetovnega zleta in na ta na-in sku{ala zbrati {e zadnje prijave za udeležbo s tega konca sveta. Pripravil Pugy Slovenija ¡e bila v WOSM sprejeta 17. septembra 1994, načelnik ZTS Milko Okorn pa je listino prevzel na svečani podelitvi na 34. svetovni skavtski konferenci v Oslu julija 1996 taborniška revija 31 Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA ;;; m Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, kije pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral naziv dveh akcij, kiju organizira isti rod. 1. Asteroid 3753je znan po tem, da: P -je na njem "ivel ; / Mali princ, a - ima nenavadno tirnico gibanja zaradi Zemlje, E -je najve~ji asteroid v na{em Oson-ju. 2. Prednost Gore-texa pred nylonomje v tem, da: G -je precej bolj odporen na mehanske vplive, I - v eni smeri prepu{~a vlago, v drugi pa ne, S -gaje mo"no izdelovati v veliko ve~ barvnih odtenkih. 3. RAJ Je kratica za: E - Rod aragonitnihje"kov, D - dru{tva radioamaterjev Jugoslavije, O - Rod An~ke Jeraj. 4. Taborni{ki {tudentski klub deluje v: a - Mariboru, R - Kranju, V -Ljubljani. 5. Katera trditev ni pravilna? F - v okviru ZTS smo kon~no aktivirali skupino za delo z druga~nimi, M - ZTS se je odrekla programu ve{~in, ker nikakor niso za"ivele, [ - v za~etku marca je bil na obisku v Sloveniji Jacques Moreillon, generalni sekretar svetovne skavtske organizacije. 6. Najcenej{i na~in izdelave rodovega glasilaje: J - tiskanje s pripravo strani na poliestrske paus folije, C - tiskanje s pripravo strani na filme, O -fotokopiranje s pripravo strani na zrcalo. 7. Zadnji popolni son~ni mrk v tem tiso-letju: L - je bil 26. februarja letos, R - bo avgusta 1999, N -je bil pred petimi leti. 8. Kaj imata skupnega Pablo Neruda in Gabriela Mistral? K - oba sta bila stare{ini Ailske skavtske zveze, A - oba sta Nobelova nagrajenca za knjievnost, @ - oba sta bila "e generalna sekretarja Organizacije zdru"enih narodov. 9. Letos seje dr"avam, ki organizirajo Evrokorake, pridru ila tudi Slovenija: M - z Gozdno {olo v Bohinju, A - s taborni{kim domom v Ljubljani, L - s skavtskim centrom v Marindolu. 10. Kaj naredi svetovni skavtski komite z organizacijami, ki ne pla~ujejo ~lanarine? Z - rednojih opozarjajo, naj to vendarle store, N - iz-klju-jjojih iz svetovne organizacije, H - ~lanarino izterjajo po pravni poti. 11. Na svetuje {est regionalnih skavtskih organizacij. Pred kratkimje za~ela s svojim delom: B - evrazjjska regionalno skavtska organizacija, A -Interameri{ka regionalna skavtska organizacija, T - Arabska regionalna skavtska organizacija. 12. Liscaje vrh: I - v [kofjelo{kem hribovju, S - v Posavskem hribovju, V - na Pohorju. 13. Iz{elje nov priro~nik ZTS z naslovom: U - Topografski znaki, B -Pomagajmo ohraniti svet, D - Moj vod - miselni vzorci. 1 2 1 3 4 5 3 5 6 7 2 8 9 2 10 11 3 9 8 12 9 3 13 S REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2/98: POKAL ZLATA ŽABICA NA ROGLI Civilno služenje vojajkega rokaje bilo v ~asu nekdanje JLA nekaj povsem nepojmljivega. "Civilce" je tudi okolica gledala nekako s pomilovanjem, ~e{, glej ga, ta {e za vojsko ni sposoben, kako bo pa branil domovino, ~e nas bodo napadli sovražniki. JLAje zdaj le {e v nekje tam dale~ na Balkanu, civilno služenje paje dobilo brezpogojno domovinsko pravico tudi v Sloveniji. Torej, za kaj gre pri tem? Fantje, kijih ~aka voja{ka suknja, se lahko negativno opredelijo do no{enja oro~ja in se odlo~ijo za civilno slu~enje. In kerje slu~enje zapisano tudi v programu Zveze tabornikov Slovenije, je mogo~e vojsko pre~iveti tudi na Parmovi f 33. Ta naloga seveda ni prete~ka, razen, kadarje treba od vhoda do pisarne ZTS prenesti kak{ne i težje pakete. Sicer pa se civilnim s^itejem ni treba podrejati takemu redu in disciplini kot tisti, ki so v voja{nicah. Ni jim treba ^^ vstajati ob 5. uri zjutraj, nijim treba ~i-stiti oro~ja in streljati, nijim treba poslu{ati 40 ukazov strogih ~astnikov. Ob 8. uri popijejo prvo kavico in pojejo prvi krof, potem pa se predajo slu~enju. Služijo pri prena-{anju paketov in po{te, sl^jo pri prepisovanju prispevkov za Tabor, sl^jo Pugyju, Franetu, Ivu in Sovi. Slednji imajo dela ~ez glavo, zato si zaslužijo kak{nega civilnega vojaka, ki služi zase in njim. Poleti bodo služili v Gozdni {oli in na taborjenjih, ampak vse skupajje kar lepo, sploh ~e si tabornik. Tako lepo, da bi Zveza lahko kar precej zaslužila, ~e bi se odlo~ila za uvedbo kak{ne pristojbine, ki bijo morali pla~ati tisti, ki bi hoteli civilno služiti voja{ki rok na ZTS. Saj veste -kot {olnina, {tartnina ali te~ajnina. Nobeno znanje ni poceni. Vaš stric Volk TABOR CO