leto XXXIV. — Številka 26	1. julija 1982	Cena 5,— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Občni zbor KVZ
stran 2
Visoka pričevanja delavke
stran 2
Praznik v Št. Rupertu
stran 4
70-letnica SPD „Danica"
stran 6
Kmečka ohcet v Ljubljani
stran 8
vabi na
otvoritev
Muho
M bo v nedeljo, 4. julija na BLATU pri Creeju
SPORE
10.00 Turnir v namiznem nogometu Šahovski turnir Diskusija o zemeljskih žarkih in njihov vpliv na človeka
13.30 Nogometna tekma
Kat. mladina Pliberk : K DZ Pliberk
15.30 Literarno branje
Pevsko instrumentalna skupina Žvabek (vodi Rozina Katz)
Dekliči iz Nonče vasi (vodi Nežka Kert) Skupina Hazzard 17.00 Slavnostna otvoritev ter žegnanje prostorov
Zvečer pies in zabava
Obe zaključni akademiji šol v St. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in v St. Rupertu pri Velikovcu vedno spet dokazujeta izredni pomen in neprecenljivo važnost teh šol za Poraščajočo dekliško mladino. Ustanovljeni sta bili obe kot narodni šoli, šentpetrski v Rožu je bil oče Podjunčan župnik Matevž Ra-*un> šentruperški v Podjuni pa Rožen župnik Franc Treiber, pevec Ponarodele „Nmav črez izaro“. Mnogo naših mater se je naučilo v teh gospodinjskih šolah veliko tistega, kar so potrebovale za poznejše življenje. Utrjevala pa se je v teh dveh šolah tudi vez med vsemi koroškimi Slovenci, ustvarjalo se je prijateljstvo, ki je premostilo vse težavne čase in vse razdalje.
Medtem se je spremenil ustroj naše družbe, spremenile so se tudi zahteve po izobrazbi dekliške mla-ine. Prej nekoč je bilo najvažnejše, da je dekle znalo kuhati, šivati
Dober nauk dobre šole
Ps da je poznalo še druge go dinjske veščine. V tako imenov -poklicno" življenje je odšla le 'okatera. Na tem mestu je treb reči tistim, ki so samo gospodi vse Poznanje. Kajti gospodinji Prav tako poklic, eden najbolj Pornih in težavnih. Tudi na področju bo končno treba neh< diskriminacijo, ki pa je po mo mnenju tudi izrodek nekaterih minističnih gibanj, ki so pori gospodinjski poklic v zamračer neuglednosti in zaostalosti. Po mitivnem geslu: emancipirana na in kuhinjska posoda???
Šentpetrške sestre vodijo < 'etno gospodinjsko in triletno < j zenske poklice. Praksa dok Je, da je šentpetrska šola zares ra sola, da se dekleta tam dc aucijo stvari, ki so nujno pot e za poklic, bodisi v biroju, ze a mm strojem, bodisi dru< ♦=n^^e’ ki se ga naučijo deklel
naih ,Š°lah Za živlienie> je za« najboljše priporočilo.
Sentruperške in šentpetrške .re zaslužijo za vse priznanje govorno in požrtvovalno dele a opravljajo v prid naši celi upnosti; šentpetrške sestre e tudi zaradi pionirskega dela Področju otroškega varstva, k njihov otroški vrtec uživa po pr d ves ugled.
Jože VVakounig, osrednji tajnik NSKS
GLEDALCI TV FS 1 POZOR!
V sobot0i 3 juMjai bQ orf v ... ot3 uri prenašal oddajo SClne- Sodelovali bojo letošnji osmošolci-maturanti Slovenske 9'mnazije. FS 1 bo ponovil oddajo v petek, 9. julija, ob 9. uri.
Deželni glavar wugner se je spet enkrat zmota — v škodo zaskrbljenim podjunskim delavcem oziroma celi Podjuni
Kam plove lesno podjetje Leitgeb...?
Leta 1979 so zastopniki Koroške Enotne liste obiskali podjetje Leitgeb. KEL se je že vedno zavzemata za ohranitev delovnih mest.
V	največjem industrijskem podjetju v Podjuni, Leitgeb, naj bi od 19. 7. do 19. 9. utihnila žaga. Vodstvo podjetja hoče 35 delavcev (na žagi dela trenutno 38 ljudi) poslati „štemplat“. Leitgeb ne more kupiti lesa. Kmetje ga namreč nočejo prodati, ker je cena trenutno zelo nizka. Jeseni računajo z višjo ceno, kar naj bi pomenilo, da bi prizadeti delavci spet lahko delali pri Leitgebu na žagi. Tako pravijo eni, namreč tisti, ki ne želijo razburjenosti pri delavcih. Drugi, zlasti tisti, ki se bojijo za delovna mesta, ne verjamejo prav tej verziji-
V	njih očeh ni kriva nizka cena lesa (trenutno stane m3 1050.— do 1100.— šil., jeseni naj bi znašala cena okoli 1200.— šil./m3), podjetje naj bi se nahajalo v večji krizi: baje mora pri neki banki nujno poravnati dolg v višini 60 milijonov šil. Dolg, ki izvira med drugim še iz časov, ko se je podjetje Leitgeb združilo s Funderjem, ki je tako neki delavec, „Leitgeba nasral". To pa gotovo ni edini dolg, in tako se vprašajo tisti, ki so skeptični glede ohranitve delovnih mest: bo zmo-
glo podjunsko podjetje v času, ko glede lesne industrije konjunktura slabo kaže, kljubovati raznim velikim težavam? Domača lesna industrija se namreč dejansko nahaja v zelo težkem položaju.
Lesni trg je pri nas doma vse drugo kot uravnovešen: ponudba je znatno večja kot povpraševanje. To predvsem zaradi razvoja lesne industrije v Ameriki ter Kanadi, pa tudi v raznih evropskih državah. Kanada, glede lesa zelo bogata, je prej v pretežni meri izvažala v ZDA. Sedaj skuša osvojiti predvsem tudi evropski trg. V Evropi pa imaš med drugim Čehe in Ruse, ki prodajajo les po nizki ceni. V taki situaciji seveda ne moreš pričakovati, da bodo naša podjetja, ki so v prvi vrsti odvisna od izvoza, prejela od kupcev visoke denarje. No, vrhu tega je še treba upoštevati, da vladajo v Italiji glede cen za les naravnost kaotične razmere. Italija pa ima malo lesa in je zato za našo lesno industrijo zelo važen partner.
Katero lesno podjetje lahko v taki gospodarski situaciji kljubuje največjim težavam? Na vsak način
samo podjetje z zdravo substanco. To se pravi: podjetje, ki je čim manj odvisno od tujega kapitala, ki ima torej čim manj dolgov. To je nam tudi potrdil inž. Reichmann, zastopnik koroške Trgovske zbornice.
Za nas se stavi vprašanje: je tovarna Leitgeb podjetje z zdravo substanco? V kolikor je lahko odvisna od tujega kapitala? Bo zmo-
glo največje podjunsko podjetje, ki šteje 267 delavcev in nastavljencev, kljubovati številni konkurenci, ne da bi si s tem nakopalo še večje dolgove? Ali pa je „argument“, da nimajo lesa, le farbanje nastavljencev in delavcev, ko pa ima firma trenutno najmanj toliko lesa na zalogi, da bi lahko poravnala vsaj tistih 60 milijonov, ki jih dolguje neki banki?
Delavci in nastavljene! so zelo skeptični in zaskrbljeni. Bojijo se, da bo Leitgeb prej ali slej moral zapreti vrata za vedno. Slišali smo, da namerava vodstvo sprva poslati „štemplat“ ne samo omenjenih 35 delavcev na žagi, temveč nadaljnjih 30, ki delajo v tovarni za „fa-serplate." Kajti tudi na tem področju trg ne funkcionira. In še nekaj: neki nastavljenec v „višji“ pisarni, ki marsikaj čuje in vidi, je baje rekel: če bi le imeli 40 milijonov šilingov, ki so potrebni za izplačilo v primeru, če odpoveš delavcem delovno razmerje (Abfertigung). Skratka:	nejasnosti ter odprtih
vprašanj še in še. Nihče od odgovornih noče zavzeti jasnega stališča, na drugi strani pa se nahaja lesni trg v veliki krizi, ki ji ni videti konca, medtem ko substanca podjunskega podjetja gotovo ni najbolj zdrava.
Drugo leto praznuje Leitgeb 100-letnico svojega obstoja. Bodo ga tako dolgo furali, da bodo lahko še doživeli ta praznik? Da bi nato sledil „ein unheimlich starker Ab-gang“?
VVagner pravi: „Siidkarnten ist kein vvirtschaftliches Problemge-biet.“ Deželni glavar se je pač spet enkrat zmotil — v škodo zaskrbljenim podjunskim delavcem oziroma celi Podjuni.
Novi zunanji minister Jugoslavije, Lazar Mojzov, je v Beogradu sprejel delegacijo koroških in primorskih Slovencev. Koroške in primorske Slovence sta na razgovoru zastopala mag. Filip VVarasch oz. Boris Race.
Delegacija je informirala jugoslovanskega ministra o narodnopolitični situaciji koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Tristran-karski sporazum so označili predvsem kot poizkus revizije Avstrijske državne pogodbe. Sporazum, da je najmanjši skupni imenovalec treh, v avstrijskem parlamentu zastopanih strank. Lazar Mojzov se je izrekel za intenziviranje kontaktov s koroškimi in primorskimi Slovenci. Zvezni sekretar za zunanje zadeve pa je še dodal, da sicer Avstrija daje ob številnih kontaktih obeh sosednjih držav zadovoljive deklaracije o vlogi slovenske in hrvaške manjšine, na drugi strani pa te deklaracije prekrivajo dejansko nezadovoljivo stanje manjšin.
Jugoslavija se po mnenju Mojzo-
va ne bo zadovoljila z legalizacijo zmanjševanja pravic koroških Slovencev in se izrecno zoperstavlja
vsem načrtom o asimilaciji manjšin.
Dvanajstega kongresa ZKJ v Beogradu se je udeležilo 115 delegacij
iz tujine, med njimi tudi delegacija koroških Slovencev. Koroške Slovence sta zastopala mag. Filip VVarasch in dipl. inž. Feliks VVieser, SKGZ Trst pa Boris Race. V resoluciji, ki so jo sprejeli na 12. kongresu ZKJ v Beogradu, je med drugim zapisano tudi, da se ZKJ zavzema za spoštovanje, razvoj in priznanje nacionalnih pravic pripadnikov narodov Jugoslavije, ki živijo kot narodne manjšine v sosednjih državah. Položaj in vsestranski razvoj narodnostnih manjšin bi moral biti v skladu z deklaracijo o človečanskih pravicah, s helsinško konferenco o varnosti in sodelovanju, s deklaracijami neuvrščenih ter v skladu z obstoječimi bilateralnimi in multilateralnimi sporazumi. ZKJ se odločno postavlja zoper vseh, ki skušajo ogrožati pravice narodnostnih manjšin. Zveza komunistov Jugoslavije smatra, da je enakopraven in svoboden položaj narodnostnih manjšin bistven element in važen sestavni del trajnih in vsestranskih dobrososedskih odnosov.
2/politika
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Če gre za povišanje osebnih dohodkov uradnikov ali nastavljen cev, je vedno veliko „ h aloja" v časopisju in televiziji. Čeprav je tu prizadeta skupina ljudi, ki ji gre prej dobro kot slabo. V začetku tega leta so se pogajali in sklepali o novih tržnih pogojih za kmečke pridelke. „Halo-ja“ ni bilo. V prvi vrsti je šlo za ceno mleka. In spet je zmagala mlečna industrija, ki
Piše ■
Miha Zablatnik
podpise. Posebnost tega postopanja je, da podpisujejo tako kmetje kot tudi potrošniki. Saj je vedno več potrošnikov, ki soodklanjajo industrijsko mleko, ker honogenizirano in pasterizirano nima več svoje pristnosti. To se izkaže pri skisanju, ko se homogenizirano mleko zaradi razpršitve maščobnih delcev ne skisa, temveč zgnije. Vedno več potrošnikov je ogorčenih
V prid kmetom in potrošnikom
proizvajalcem-kmetom ne bo plačevala bogve kaj več, zato pa bo potrošnikom zaračunala trikrat več, kot znaša zvišanje kmetom. Kmečko zastopstvo, kjer ima absolutno večino „Bau-ernbund", je že od nekdaj povezano z industrijo in se zato ni kaj veliko branilo.
Niso pa vsi kmetje taki, da se dajo nadvladati od velikašev, samoljubnih politikov in industrije. Alternativa združenja v Avstriji, v prvi vrsti Avstrijska zveza gorskih kmetov, so starta-li podpisno akcijo, naslovljeno na ministra za poljedelstvo in gozdarstvo, Haidna. V njej zahtevajo svobodno, neposredno prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Zato v podpisni akciji zahtevajo oprostitev dajatev mlekarnam pri neposredni prodaji in primerno spremembo zakona o tržnem redu.
Tudi Skupnost južnokoroških kmetov se je pridružila vseav-strijski akciji. Njeni delegati po naših občinah bodo pobirali
zaradi metod živilske industrije. Hočejo imeti pristne kmečke izdelke, poznati proizvajalca, kraj, kjer se prideluje in tudi izvirni pridelek.
Oba prizadeta sloja torej, potrošniki kot kupci in kmetje kot proizvajalci v neugodnih legah, ki so odvisni od mlečnega gospodarstva, so se združili. Svoj skupni interes — svobodno prodajo oz. nakup surovega mleka pri kmetu — hočejo iztržiti od pristojnega ministra in zvezne vlade.
Kmetom naj bo dana možnost, da lahko brez posebnih dajatev in predvsem brez plačil mlekarnam prodajajo mleko in druge pridelke doma in pri tem tudi primerno zaslužijo. Potrošniki pa imajo možnost, da dobijo tak živež, kakršnega želijo in pričakujejo.
Pozivam Vas torej, dragi bralci, da tudi Vi podpišete podpisno listo, ko se bo pri Vas zglasil zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov.
Koroška dijaška zveza (KDZ), mladinska organizacija, ki šteje približno 200 članov, je imela zadnji petek svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je približno 20 članov, kot gostje pa so bili navzoči: dr. Matevž Grilc, Franc VVedenig, Nužej Tolmajer, Janko Malle, Marija Jurič in Mirko Messner. Kot je predsednik KDZ, Rudi Vouk, v svojem poročilu dejal, v zadnjem letu v KDZ marsikaj ni bilo v redu. Sicer „je bila najuspešnejša akcija zadnja kolodvorska akcija, vendar moramo priznati, da je bila letos to edina kolodvorska akcija, ki je bila uspešna." Sploh je predsednik KDZ pogrešal večje sodelovanje članov oziroma zanimanje za delo v prid naše narodne skupnosti. Nadalje je Rudi Vouk poudaril potrebo po sodelovanju slovenske dijaške mladine z nemškogovorečo. „Za to se zavzemamo že leto za letom, pa doslej še vedno nismo
uspeli. Pogovarjamo in pogajamo se sicer z voditelji nemških mladinskih organizacij, važnejše pa je delo na bazi, med člani samimi — in to smo doslej zanemarjali". Rudi ni pozabil omeniti, da je KDZ uspelo, se tesneje povezati z drugimi slovenskimi mladinskimi organizacijami, predvsem pa ga veseli, da „smo se zasidrali na podeželju, med kmečko in delavsko mladino, katero so doslej zanemarjale skoraj slovenske organizacije. Da naše krajevno združenje KDZ Pliberk/Blato uspeva, razvidimo m. dr. iz dejstva, da se že zdaj, pred otvoritvijo 4. 7. priznava nad sto mladincev k tej organizaciji".
Tajniško poročilo je podal Lovro Kumer. Tudi on je pogrešal večje sodelovanje članov KDZ, ki npr. niso pripravljeni, pisati članke za „Probleme“ ter druge liste (npr. NT): KDZ je namreč hotela spet izdati svoje glasilo „Problemi“, ven-
dar člani niso bili pripravljeni, pisati prispevke.
Poročali so tudi voditelji političnega, kulturnega in športnega odseka (Branko Kolter, Miha Pasterk oziroma Hubert Miki, Benjamin VVakounig oz. Silvo Kumer). Branko Kolter je med drugim dejal, da so se člani KDZ bavili z aktualnim položajem koroških Slovencev, S tem v Zvezi ter v zvezi s kolodvorskimi akcijami je poudaril, da moramo v javnosti dosledno uporabljati svojo materinščino. „Kot vemo iz lastnih izkušenj, zahteva to mnogo poguma. Zato je zelo važno, da se mladina enkrat za zmeraj otrese tistega strahu pred javnostjo, kjer slovenščina dostikrat toči na gluha ušesa (ali na zaprta okenca)." Kulturni odsek je letos delal prvič. Zelo dobro je uspel teden risanja, saj je krasilo klub 69 risb. Nameravali so tudi prireditev z znanim kantav-torjem Erhardtom Zachom, katerega so dijaki spoznali na dijaških kulturnih dnevih »Kontaktna leča 82“ (te „dneve“ je v veliki meri so-prirejal kulturni odsek). O delovanju športnega odseka bomo poročali v naslednji številki NT (na športni strani).
Dijaki so izvolili novi odbor: predsednik je ostal Rudi Vouk. Ostali odborniki: Angelika Picej, Rudi Urban (podpredsednika), Hubert Miki, Tomo Millonig (tajnika),
(Nadaljevanje na 5. strani)
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/51 25 28 Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Poziv no osrednjo protestno manifestacijo slovenske miadine
CELOVEC, 7. julija 1982, ob 13.30 pred deželno vlado
VELIKOVEC:
Slovenski mladinski zbori ne smejo nastopati
ŽITARA VAS:
Dvojezičnost na šoli nezaželena
CELO VEC/KOLODVOR:
»Karntner sprich deutsch!"
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE:
Konzentrationslager fur Slovvenen? (napisna parola nemških nacionalistov)
DEŽELNI GLAVAR UfAGNER:
»VOLKSGRUPPENPROBLEM IN KARNTEN GELOST!"
To so le zadnji primeri protimanjšinskega vzdušja na Koroškem, kjer se pojmuje vsakršno zavzemanje za ustavno zagotovljene pravice manjšin kot provokacija. To je predstava nekaterih koroških politikov o »koroškem miru" — o miru z manjšino, ki naj molči. Slovenska mladina je zelo ogorčena in bo k temu zavzela stališče.
Pozivamo demokratično mladino na Koroškem, da nas podpira. Udeležite se manifestacije!
K manifestaciji pozivajo: KDZ, ZSM, Klub slovenskih študentov Celovec, Gradec, Dunaj, Društvo prijateljev Kladiva.
Visoka pričevanja delavke
Gradiščanska Hrvatica Hanna-Hanče Sturm o svoji življenjski usodi
Pred kratkim je dunajska založba „ Verlag fur Gesellschaftskritik“ izdala memoare, življenjske spomine „posebne“ vrste. Gradiščanska Hrvatica Hanna-Hanče Sturm, je zapisala svojo življenjsko usodo in docent na slavistiki na Dunaju, nam znani dr. G ero Fischer, je njene spomine izdal. Dr. Fischer je slučajno zvedel o delavki Hanni Sturm in njenih zapisih in jih po vestnem pregledu objavil v knjigi „Die Lebensgeschichte ei-ner Arbeiterin — vom Bur-genland nach Ravens-bruck. “
Pisati o tej knjigi recenzijo ali nekaj podobnega, ni lahka stvar in zato tudi ne trdim, da je ta zapis recenzija. Branje te edinstvene knjige bralca tako prevzame, da si le stežka poravna razburljivost in prime za pero.
Edinstveni so ti zapisi ne le zato, ker je knjiga tako obširna — to
je le bolj postranska stvar. Edinstveni so zato, ker jih je pisala delavka, ker jih je pisala ženska, ki je bila od svoje mladosti naprej aktivna v delavskem gibanju, ki je kaj kmalu začutila trdo pest državne oblasti — tedaj, ko so delavci demonstrirali proti podražitvi kruha. Zanimivi so, ker pričajo, kako je ta podeželska deklina — tu mišljeno v pozitivnem smislu — pri osemnajstih letih poleg vsega dela zbrala v sebi moč, da se nauči brati in pisati.
Delavnik ni trajal 8 ur
Hčerka mizarja, ki je moral s trebuhom za kruhom sam ali z družino, zaradi hudega pomanjkanja, v katerem je živela družina, ni hodila v šolo, ampak je morala še kot otrok na težaško delo. Tiste čase, rojena je v tedanji ogrski polovici avstrijske monarhije, so morali že otroci hoditi delat in delavnik ni trajal osem ali deset ur. Marsikateri otrok je od utrujenosti zaspal pri stroju in bil zato strogo kaznovan. Ta poceni delavska sila — sila ne v pomenu silen, močan — je tako kot v najhujšem izžemalnem gospodarskem sistemu množila bogastvo industrialcev. Tem je bilo
zdravje in dobrobit otrok, delavcev in celotnega delavskega razreda manj kot deveta briga.
Zanimivi pa so ti zapisi tudi, ker jih je napisala pripadnica narodne manjšine — gradiščanska Hrvatica. Hrvat je bil kmet ali pa brezpraven delavec, kot delavci drugih narodnosti tudi. Hrvati pa so bili še bolj na ozarah, niso imeli socialnega, družbenega in gospodarskega zaledja, ki bi jih ščitilo. Velika večina od njih je bila nepismena in je zato bila na milost ali nemilost izročena kapitalu.
Edinstvena pa je ta knjiga tudi zato, ker priča, da nepismena delavka, pripadnica zatirane narodne skupnosti in zaradi svoje delavske zavesti nikoli ni klonila, ni klecnila, ampak se zmeraj zravnala in tako bodrila druge, svoje sotrpine. Nisem štel, kolikokrat je zaradi svojega prepričanja morala v ječo in kolikokrat je bila postavljena enostavno pred tovarniška vrata. Vsa knjiga pa skoraj diha odločnost in zavest spolitizirane človekinje, ki je videla delavski problem kot celoto, ne pa kot partikularistično politikantstvo ali berklanje posameznika. Ta odlikuje knjigo in pa njeno avtorico. Prav tako je presenetljivo, kako je Hanče Sturm znala velike probleme in zamotane
zveze enostavno in jasno povedati. To dokazuje, da se je zavedala in se zaveda velikega pomena besede in kako to besedo zastaviti, kako je treba stvari preprostemu delavcu raztolmačiti. Pa brez dema-goškega prizvoka, ki tira druge v neko politično smer, kjer bi jih pač nekdo rad imel, da bi jih lažje imel pod kontrolo.
Ponižanje in velika priznanja
Hanče Sturm je doživela ponižanja in velika priznanja. Iz ponižanj in zavesti, da si mora človek sam pomagati, preden mu drugi ali Bog pomagajo, je zrasel lik te velike žene.
Knjiga »Die Lebensgeschichte einer Arbeiterin — vom Burgen-land nach Ravensbriick" je neprecenljiv dokument tako splošne avstrijske zgodovine kot zgodovine avstrijskega in mednarodnega delavstva. Ko opisuje demonstracije delavcev za znižanje cen kruha, svoje delovanje med delavci in za izboljšanje pogojev, ko opisuje svoja pregnanstva, štrajke, stavke delavcev in pokole delavcev, svoja spoznanja z znanimi delavkami in revolucionarkami nevarnost fašiz-
ma in grozo nacističnega napada na Avstrijo ter grozote vojne, nihče ne more kdajkoli trditi, da je vse to iz trte zvito ali pa pretiravanje. Pfe' več je ta žena doživela, prebogate so njene izkušnje in doživetja, da bi se morala posluževati plitkosti bujne fantazije in neserioznosti pretiravanja. Kdor koli je bral njene spomine na razna nacistična taborišča in na peklensko žensko taborišče Ravensbriick, mora biti ali ignorant ali pa zaprt in zabit neonacist, če hoče avtorici opore-kati resnico.
Koroški Slovenci imamo spomine Karla Prušnika-Gašperja na najbolj temen čas naše zgodovine " na nacistično dobo. Ti spomini so velik mejnik opisovanja te dobe, ker so avtentični in so priča o boja slovenskega naroda proti njegovemu zatiralcu. So prav tako kot knjiga Hanče Sturm neprecenljiv vir za vsakega, ki se ukvarja z zgodovino, ki ga zgodovina zanima. Poleg tega imamo še spomine Benetka, Petka in drugih, ki so važen mozaični kamenček v celoti naše zgodovine.
Dobro pa bi bilo, če bi bili ohranjeni spomini in doživetja tudi dragih, vidnih ali manj vidnih politi0' nih in kulturnih delavcev, ker bi bjj li velik doprinos k slovenski in tud splošni zgodovini. Franc Wakouni9
Lenart Katz,
predsednik KPD „Drava“
BESEDA ODBORNIKOV
V suški občini se je začelo marsikaj gibati. To ste lahko ugotovili, ko ste v zadnjih mesecih in tednih brali „ Naš tednik imeli smo precej kulturnih prireditev, januarja letos prvo po 30 etih na Suhi sami, ustanovile So se nove skupine: npr. suški moški oktet (vodi ga Bertej Logar) ali otroška skupina, ki jo v°di Pepej Krop.
Kot predsednika KPD „Drava" me posebno veseli, da se je razbila kulturna dejavnost na celo občino. Mladina pametno obli-uie prosti čas, na ta način le manj zahaja v zloglasne disko-eke, kjer je sicer veliko „peka“, aktivnosti pa nobene. Otroci, ki sodelujejo v teh kulturnih skupi-nah, se navadijo korajžnih nastopov in s tem se bodo pozne-,e Kot odrasli ljudje — lažje
postavili na svoje lastne noge.
Medtem ko smo doživeli januarja letos po 30 letih spet kulturno prireditev na Suhi sami (tedaj so nas obiskali šmihelski lutkarji; predstavili so nam na farovški lopi igro „Rin-ga-ringa-raja“), je bil Žvabek že vedno neke vrste središče slovenske kulture v občini Suha. Katoliško prosvetno društvo „Drava" obstoja že več kot 70 let. Aktivno ni bilo samo pred vojno, temveč tudi nekaj let po vojni: imeli so kar dva zbora, moškega in ženskega, zelo se je prizadevala igralska skupina in tudi na lastno knjižnico niso pozabili. Vrhu tega so si zgradili leta 1954 farni dom, kjer so lahko in kjer tudi danes prirejamo razne prireditve. Do leta 1963 je predsedoval odboru (od-
uLL,
[naš tednik
Golenice Icmetijslco-gospoclarslce šole so pokazale, kaj so se naučile, zaključna prireditev je bila velik uspeh.
borniki so bili Janez Kolter, Dragica Zechner, Gita Mihev in Filip Lutnik) Martin Zechner, pokojni brat Aleša Zechner ja. Iz tajniške knjige je jasno razvidno, da je v društvu sodelovala cela vas. Delovanje v društvu je predstavljalo hkrati vaško življenje.
Na žalost v naslednjih desetih letih v Žvabeku ni bilo več tako razgibanega društvenega delovanja. Pač pa smo leta 1974 starejši društveniki in nekateri mladi prosvetarji sklenili, da je treba Katoliško prosvetno društvo „Drava" poživiti.
Na prve prireditve „prerojene“ „ Drave" smo vabili razne kulturne skupine izven občine, predvsem iz pliberške okolice. Nato pa smo tudi sami začeli oblikovati naše prireditve: na primer za pust naštudirali igro, priredili smo materinske proslave in mi-klavževanja (kar pa tudi danes delamo). Posebno nam je šel na roko med drugim nekdanji učitelj v Žvabeku, Janko Tolmajer, ki je s šolskimi otroci nastopil na raznih društvenih prireditvah, nastopil pa je z njimi tudi na otroškem in mladinskem dnevu.
Pred 4 leti je bila v okviru KPD „ Drava" ustanovljena pevsko-instrumentalna skupina, ki jo vodi moja žena Rozina. Sedaj šteje ta skupina 25 članov. Poje in igra ne samo slovenskih pesmi, temveč tudi pesmi drugih narodov: na primer angleške, španske, francoske, nemške. Če zapojejo in zaigrajo, navdušijo starše, sosede, znance — skratka vse, ki jih pridejo poslušat. In teh ni malo ... In še nekaj: iz pevsko-instrumentalne skupine prihajata dve deklici, namreč Vida Krištof in Helga Pistotnik, ki sta letos začeli zbirati najmlajše otroke v otroških urah. Vida in Helga z otroki rišeta, pojeta „bastlata“ (posebno radi delajo otroci rože, sveče; za škofa so naredili ob priliki njegovega zadnjega obiska na Suhi lep rožni venec).
Kot vidite, smo v naši občini kulturno kar aktivni. Predvsem, kar se tiče dela z otroško mladino. Moram pa reči, da še ne funkcionira prav delo z dorašča-jočo mladino, zlasti ne s tistimi mladimi dekleti in fanti, ki očitno ne vejo, kaj naj začnejo s prostim časom, in se zato večinoma potikajo v diskotekah. Za
te pripravljamo sedaj v Žvabe-ški Posojilnici mladinski klub. Prepričan sem, da ga bomo lahko kmalu odprli in da se bo mladina tam rada shajala. Prirejati hočemo plese in glasbene prireditve. Pa ne samo: predvideni so tudi razni tečaji, diskusije, predavanja ... in še kaj.
Ob koncu pa bi še rad poudaril tole: v mojih očeh odgovorni občinski politiki premalo naredijo za svoje občane. To velja predvsem glede delovnih mest, ki jih v naši občini ni. Primanjkuje pa ne samo delovnih mest: mladina na primer nima možnosti, se v svojem prostem času v zadostni meri ukvarjati s športom. Tako manjka kopališče, nimamo igrišča za tenis, edino smučišče — pri Jancu — je sad privatne iniciative.
Gotovo so te pomanjkljivosti med drugim rezultat nesrečnega političnega razmerja v občinski sobi: oblast v roki samo ene skupine (oziroma stranke), to pač ni in ne more biti najboljša rešitev. Za demokracijo ter uspešno delo v občini bi bilo na vsak način boljše, če bi še ostali dve politični skupini postali bolj močni. Torej tudi Enotna lista (EL) Suha!
Praznik v
Št. Rupertu
Podariti bi Vam morali zlato kolajno
Bili smo vabljeni na zaključne prireditve naših gospodinjskih šol v Št. Jakob in Št. Rupert. Vabilom smo se radi odzvali, saj smo vedeli, kaj bomo doživeli: lepoto, veselje, mladost.
Seveda sem morala klicati na pomoč prijazne, dobrohotne šo-ferke; za Št. Jakob Milko Cvelf in za Št. Rupert Lenčko Kralj. Torej Rožanko in Podjunčanko. Na šoferja se pravzaprav ne moreš zanesti; njih obljube navadno ne držijo. A šoferka je zanesljivejša, ker vozi le v eno določeno smer.
V	Št. Jakobu, v gospodinjski šoli smo doživeli širino in višino zavoda. Vse, kar je bilo že opisano v naših tednikih. Vse nas je prevzelo, kar je bilo razstavljeno v prostorih in kar se je dogajalo na odru. Potrdilo za vse to pove vendar največ navdušenje in pohvala obiskovalcev, dobrih, plemenitih in zvestih.
V	Št. Rupert je bila pot krajša, a dvorana polna našega ljudstva, prijateljev in mestnih sosedov, čeprav je bilo to sobotno popoldne. Spored je bil tokrat zopet enkraten.
Začudena sem bila nad vsem, kar so učenke pokazale na odru. Plesi v kostumih in ritmični nastopi so me prevzeli. Ta gibčnost, ki meri v vrhe začudenja, ki bi mu po pravici morali podariti zlato kolajno, nas je vse dvignilo iz trde vsakdanjosti z veselim ponosom na naše
Za konec so trije pari mojstrsko zaplesali ples kazačok ob spremljavi harmonikarja, ki je tudi med odmori skrbel za kratek čas. Vse obleke so bile iz domače delavnice. Režiserka, koreografinja, učite-
tri doline, hribe in planine. Kakšno čudovito moč ima v sobi ritem, melodije za mlade telesne gibe in geste, ki naj izražajo misli, moč in voljo, in nam pokažejo talente, ob enem zmogljivost šole, požrtvovalnost učnih moči, celotno sliko izobraževanja naših hčera, za družine in domove, kar se je še posebej videlo na razstavi ročnih del in kuharskih izdelkov.
Drage šolske sestre in predavatelji, dolžni smo vam veliko zahvalo, kar storite za procvit naše mladine. Čudimo se vašim žrtvam. Opazi se napredek let po drugi vojni. Saj — začeli smo graditi s kamenčki — vaš — zdaj utrjeni grad.
Vemo, vsaka vaša minuta je dragocena za nadaljnjo delo. Vodi ga vaša ljubezen in vljudnost. A nam takrat, v letih po vojni, kot beraškim tujcem v hiši in domovini, nismo mogli napolniti uric, ne dneva z občutkom uspeha, saj smo se čutili kot hlapci Jerneji, ki smo med kamni in kamenčki vztrajali le z močjo poguma v zavesti dolžnosti in ljubezni do naših otrok, katerim smo dali na pot v bodočnost zgled ubogega, a bogatega Cankarja, zgled delu, varčevanja, da vzgojimo delavne, močne žene, da je tudi nam z dobro voljo uspelo.
Milka Hartmanova, nekdanja učiteljica v Št. Rupertu.
Ijica telovadbe so tudi sebi izstavile odlično spričevalo.
Naj bi znanje in ogenj, ki so ga dekleta sprejemala eno leto v Št. Rupertu, dajala naprej, naj ogenj sveti vsem rojakom.
Ko smo se nagledali lepot in dobrot v šoli, smo šli še v šolsko dvorano, kjer smo strmeli spet nad drugimi sposobnostmi deklet. Predstavile so se nam kot pevke, igralke in plesalke. In še nekaj: pri vsaki točki so skoraj vse sodelovale. Številno občinstvo je pozdravil član učiteljskega zbora in ravnatelj glavne šole v Sinči vasi, Mirko Srienc. Poudaril je pomen te šole, ki posreduje strokovno znanje, a je še važnejša kot ognjišče duhovne in narodne omike. Ubrano petje je naštudirala in vodila hišna prednica. Na naša šolska leta nas je spominjal prizor: telovadba včeraj in danes. Predstavili sta se dve skupini. Ena je izvajala predpisane vaje namenoma odsekano mrko; druga, sedanja pa sproščeno in ob prijetni glasbi. Špomin na sv. Frančiška, zavetnika šolskih sester, je posredoval simbolični prikaz ob slikah, ki je ponazarjal svetnikovo „sončno pesem".
Igra „Vrnitev“ prikazuje življenje na gradu in žalost grajske družine zaradi ugrabitve sina. Dekleta so se v težke vloge zelo vživele in zares občuteno posredovale zgodbo številnim gledalcem. Dramo je zelo popestril ciganski ples v gozdu. Igra se konča z vrnitvijo sina v grad in s smrtjo ciganke Karmen, ki je sestra grajskega gospoda. Z njeno smrtjo je izbrisano prekletstvo nad gradom, vrnjeni sin in hči izprosita ciganom odpuščanje in prostost. Ljubezen zmaguje.
Zadnjo soboto in nedeljo je bilo v Št. Rupertu pri Velikovcu posebno živo. V gospodinjski šoli so praznovali zaključek šolskega leta. Hvalevredna tradicija je, da za to priložnost sestre in dekleta pripravijo odrski nastop. Kar na treh predstavah so dekleta pokazala, kaj znajo. Ra vsaki predstavi je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Videli smo številne častne goste: med njimi škofa dr. Kapel larija, predsednika nsks, dr. Matevža Grilca, poslovodečega deželnega šolskega sveta. Kircherja. dvor. svet. dr. v. inzka. Milko Hartmanovo, vlad. svet. dr. P. Apovnika in predesednika K KZ, Lovra Kassla.
Pripravila Marija Inzko
Vsako leto se razveselimo razstave, saj je dokaz enoletnega Pridnega dela, ustvarjalnosti in vztrajnosti deklet. Morali bi sešteti vse ure, ki so jih dekleta in sestre Položile v ta dela! Ti izdelki bodo rasili domove, stanovanja in sposojali na dneve šolanja in mlada eta. V treh velikih prostorih so bi-a razvrščena dela dvajsetih parov Pndnih rok. Izdelki iz kuhinje so pa sProti izginjali. Koliko so dekleta Pod vodstvom sestre kuharice na-Pekle, kako okusno so vse aranžirale!
naš tedniki
KULTURNA PRIREDITEV Prireditelj: SPD „Edinost" Škofiče Kraj: gostilna pri „OŽELNU“ (Ander-wald) na Suhi pri Škofičah Čas: sobota, 3. 7. 1982, ob 20.30 uri Sodelujejo: Domači mešani pevski zbor, Trio „Korotan“ s pevci SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni, Otroška skupina iz Škofič.
SPD „Zarja“ v Železni Kapli vabi na
ponovitev igre
MLADOST PRED SODIŠČEM
v petek, 2. julija, ob 20.30 v Farni dvorani v Železni Kapli.
Domači igralci se vam bodo še enkrat predstavili.
VOŽNJA V TAIZE
Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu
Čas: od 18. do 26. julija 1982 Cena: 1500.— šil.
Proga: postaje po Koroški na Lienz
—	Južna Tirolska — Innsbruck — Predarlska — Liechtenstein — Švica — Maria Einsiedeln (prenočišče)
—	Macon — Cluny — Taize (kjer ostanemo 6 dni) nazaj se peljemo na Chamonix — skozi Mont Blanc-predor — Aosta — Milano — Lig-nano — Trbiž — Beljak in domov (ne pozabi na veljaven potni list)
Slovenski klub NAUTIC „Korotan“ prireja med 11. in 18. 7. 1982 svoj tradicionalni
JADRALNI TEDEN ob Jadranu.
Ker jfe število udeležencev omejeno, se prijavite čim hitreje. Kot prijava velja vplačilo 500.— šil. na konto Slovenska športna zveza, Posojilnica Celovec št. 2911. Interesenti se lahko javijo tudi telefonsko pri mag. Uran k, tel.: 0 42 22/34 56 45 v dopoldanskih urah.
Cena tečaja bo znašala približno 2000.— šil. prenočišče na jadrnicah
II. KOLESARSKI IZLET v nedeljo, 4. 7. 1982 Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Start: ob 14. uri pri Kovaču na Obirskem
Proga: Obirsko — Železna Kapla — nazaj na Obirsko — v Korte (piknik) Prisrčno vabljeni kolesarji vsake starosti!
FOLKLORNI VEČER
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
v Ločah
Kraj: pri Pušniku v Ločah Čas: petek, 9. 7. 1982, ob 20.30 uri Nastopa:	Tamburaški ansambel
SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Erike VVrolich
POLETNI PRAZNIK
Kraj: galerija Hildebrand v Celovcu (ob Novem trgu, VViesbadenerstralie 3, v arkadah)
Čas: nedelja, 4. 7. 1982, od 11. ure naprej
Nastopajo: Mick Jagger, Johann StrauB, Johnny Traar, vižar Franci Mejovšek in drugi.
Za jedačo in pijačo za mlado in staro je poskrbljeno!
TRADICIONALNO SLAVJE ČEBELARJEV
Prireditelj: Čebelarsko društvo v Bil-čovsu
Kraj: gostilna KOREN v Bilčovsu Čas: sobota, 3. 7. 1982, s pričetkom ob 20.30 uri
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah
Kraj: Slavnostna dvorana v Vrbi Čas: sobota, 10. 7. 1982, ob 20.30 uri
Nastopajo: Mladinska skupina iz Št. Lipša pod vodstvom Pepce VVeiss. Folklorna skupina iz Globasnice pod vodstvom Marice VVautsche. Tamburaški ansambel iz Slovenjega Plajberka pod vodstvom Pavla Lau-seggerja.
Moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Aleša Schusterja.
Povezuje: dr. Reginald Vospernik
Vovbre
Visok življenjski jubilej praznuje te dni čil in zdrav naš dolgoletni bralec in ud Mohorjeve družbe v Celovcu Peter UKOVVITZ v Št. Jakobu pri Vovbrah. Jubilantu in njegovi ženi, s katero bo praznoval tudi te dni 40-letnico poroke, iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svojcev.
Kazaze
Minulo nedeljo je v Tinjah obhajal svoj srebrnomašniški jubilej župnik v Kazazah, Flori Zergoj. Pred petindvajsetimi leti je imel v Št. Lipšu novo mašo, letos pa, ko obhaja svoj mašniški jubilej, bo imel prav tako v Št. Lipšu novo mašo Jože Marketz.
Osemnajst let skrbi vedno nasmejani Florij Zergoj za vernike v Kazazah. Preden je prevzel to delo, je kaplanoval v Št. Jakobu ter v Šmihelu. Vsa leta se neumorno prizadeva za mladino, otroci in mladina so mu prirasli k srcu. Florij Zergoj pa je tudi priden dopisnik NT ter skrbi za širjenje slovenskega tiska. Pri svojih „ovči-cah“ je zelo priljubljen, kar kaže, da zna dobro fajmoštrovati.
V Tinjah se je zbralo mnogo prijateljev in znancev, da so skupno s srebrnomašnikom primerno praz-
novali. Iz Kazaz je prišel cerkveni zbor in svojemu župniku v zahvalo za njegovo delo zapel nekaj pesmi, otroci pa so svojemu župniku deklamirali. Spregovorili so šmihelski dekan Kristo Srienc, prošt Franc Brumnik ter domačin prof. Jože Ropitz.
Šrebrnomašnik se je zahvalil svojim sorodnikom, dobrotnikom in prijateljem iz šentlipške fare ter iz Kazaz. Posebna hvala pa je veljala otrokom in cerkvenemu zboru iz Kazaz.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in upa, da bo šrebrnomašnik še dolgo časa zvest dopisnik našega lista!
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri MIKLAVŽU v Bilčovsu Čas: sobota, 10. 7. 1982, ob 20.30 uri
ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV IN UČENK GLASBENE ŠOLE ŠMIHEL IN GLOBASNICA
Prireditelj: Glasbena šola Šmihel in Globasnica
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 4. 7. 1982, ob 16. uri
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
PLANINSKO SREČANJE Z ZILANI
v nedeljo, 11.7. 1982, ob 10. uri dopoldne na Poldniški planini (Polud-niger Alm, 17.00 m). Na programu je tudi vzpon na bližnji razgledni vrh Poldnik, 1999 m). Na planini je gostišče. Do Poldniške planine je vozna pot za avtomobile.
Domačini Zilani nas bodo seznanili z njihovimi naravnimi lepotami in njihovim življenjem.
Da bomo lažje dosegli cilj, se bomo iz oddaljenih krajev zbrali ob 8. uri na parkirišču v Ločilu/Hart (VVurzen-paBgrill) in skupno nadaljevali pot.
Pliberk
Po dolgem času je bila Schvvarzlnova dvorana v Pliberku zopet nabito polna. V bližini Pliberka je bilo več drugih prireditev, zato je bilo tem bolj razveseljivo, da so domačini — staro in mlado — prišli minulo soboto na koncert „svojega“ zbora, MPZ „Kralj Matjaž".
Matjaževci so vabili na svoj prvi koncert, poleg njih pa je nastopil še mladi suški oktet ter domač ansambel. In kdor je prišel in prisluhnil, mu ni bilo žal. Številne goste, med njimi konzula SFRJ v Celovcu, Alfonza Naberžnika, viš. hladnega svetnika dr. Pavla Apovnika, podpredsednico Krščanske kulturne zveze, Micko Demšar, zastopnika Zveze slovenskih organizacij, dipl. inž. Franca Einspielerja, podpredsednika Slovenske prosvetne
Velika vas
Pred kratkim je v Veliki vasi pri Št. Jakobu za vedno zatisnil svoje oči Jože Tavčar. Bil je mož, ki ga je spoštovala vsa soseščina. Leta 1942 je moral Jože Tavčar v izseljenstvo. Čeprav je moral pretrpeti v izseljeništvu mnogo gorja in krivice, se je vedno in povsod zavedal, da ga je mati položila v slovensko zibelko. Rajni je bil dolga leta ključar podružniške cerkve v Veliki vasi. Pred 12 leti je hudo zbolel, odtlej je bil hrom.
Hanzej Dersula je opravil pogrebne obrede. Naj bo pokojnemu lahka slovenska zemlja! Sorodnikom pa izekamo še naše iskreno sožalje.
Podjerberk
Še ni dolgo od tega, ko je v Pliberku iztrgala smrt iz Kotnikove družine mladega Riharda. Minuli teden pa se je za vedno ustavilo srce 18-letnega Hanzija Maierho-ferja iz Podjerberka pri Št. liju. Mi-
zveze, Jožkota Hudla, podžupana mestne občine Pliberk, Mirka Kumra ter domačinko Milko Hartmanovo, je pozdravil predsednik MPZ „Kralj Matjaž", dr. Matevč Grilc. Posebno je predsednik pozdravil suški oktet, ki so ga ustanovili pred letom dni.
Matjaževci, pod vodstvom Hanzej a Košutnika, so nudili poslušalcem zares lep kulturen užitek. Zelo dobro pa je pripravil nastop tudi Engelbert Logar s svojim oktetom. Med posameznimi pesmimi je povezovala Sonja Mandl, v kratkem odmoru pa je zaigral nekaj viž odlični domači ansambel (Hanzej in Štefan Košutnik, Hanzej Zdouc ter Milan Kopmajer).
Ko se je „Kralj Matjaž" poslavljal od svojih poslušalcev in prijateljev, aplavz ni hotel prenehati. Pa so Matjaževci „vrgli“ še eno navrh, da je bila pot domov bolj lahka ...
nuli četrtek, na dan sv. Janeza Krstnika, ko je imel mladi mož svoj god, je zatisnil svoje oči.
Ogromna množica ljudi je spremila rajnega Hanzija v nedeljo na njegovi zadnji poti. Ogromno mladine se je zbralo in se poslovilo od dragega prijatelja, kolega. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Lovro Petričič, cerkveni zbor pod vodstvom Mirota Kernjaka pa je Hanziju zapel v slovo. Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Žitara vas
Vabilo na sejo žitrajskega občinskega sveta, ki bo v torek, 6. julija 1982, ob 19.00 v Domu gasilcev v Miklavčevem. Nekaj važnih točk dnevnega reda:
— Izredni proračun za leto 1982 — Otroški vrtec v Žitari vasi — Šolske zadeve — Goriška voda — razsodba deželne vlade — Personalne zadeve
Seja je javna.
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je
SPREJEMNI IZPIT za 1. razred 3-letne Strokovne šole za ženske poklice v zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
v petek, 9. julija 1982, ob 9.30 uri
Interesentke naj prinesejo s seboj pisalne potrebščine in zaključno spričevalo.
Ker je v 1. razredu 3-letne strokovne šole za ženske poklice in v 1-letni gospodinjski šoli prostih še nekaj mest, imajo možnost prijave tudi še tiste, ki so rok vpisovanja zamudile.
Vodstvo šole
Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu in MPZ „Podjuna" v Pliberku vabijo na
koncert sakralnih pesmi
ki bo v soboto, 10. julija 1982, ob 20.30 v farni cerkvi v Šmihelu.
Nastopata svetovno znani „Wiener Madrigalchor" z Dunaja pod vodstvom F. Xaverja Meyerja in mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka pod vodstvom Toneta Ivartnika
Na ta edinstveni koncert ste prav prisrčno vabljeni!
Žužnik Alojz Nadrag v Škofičah te dni praznuje 85. rojstni dan in 60.-letnico mašniškega posvečenja. Čestitamo!
Johan Sec na Selu praznuje svoj 50. rojstni dan. Čestitamo!
Ana Korpič iz Kršne vasi pri Dobrli vasi praznuje svoj 53. rojstni dan. Čestitamo!
Hanzi Schaunik, pd. Zmrzla-kov oče v Podsinji vasi pri Bistrici v Rožu obhaja te dni svoj 80. rojstni dan. Čestitamo!
Pavl Štefan s Komlškega vrha pri Pliberku slavi svoj 80. rojstni dan. Čestitamo!
Pavla Ogris, pd. Smrtnikova mama praznuje svoj 76. rojstni dan. Čestitamo!
Svoj študij psihologije in sociologije je na dunajski univerzi zaključila Štefka Vavti iz Šmihela pri Pliberku. Iskreno čestitamo!
Bilčovs-Kajzaze
V soboto, dne 19. junija, je EL Bilčovs vabila na ples pri Korenu v Kajzazah. Slabo vreme ni motilo dobrega razpoloženja in nad 300 obiskovalcev se je imenitno zabavalo. Prišli so tudi igralci Drabos-njakovega Pasijona. Med gosti sta bila tudi predsednik Koroške enotne liste Karel Smolle in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Filip VVarasch. Tombola — glavni dobitek je bilo športno kolo — in drugi zadetki so privlačili skoraj vsakega. ..Planinski seks-tet" je skrbel za veselo razpoloženje, gostilničar Koren pa za jedačo in suha grla.
Preteklo soboto pa je bilčovska Glasbena šola vabila na zaključno prireditev. Šolarji so pokazali, kaj so se v preteklem šolskem letu naučili. V sredo, 30. junija, pa bodo izpiti pred komisijo in učenci bodo sprejeli spričevala.
Bilčovs
V Moščenici pri Bilčovsu te dni obhaja svojo 80-letnico Jože Reichmann, pd. Linčej. Slavljenec je že v rani mladosti izgubil očeta in tako že kot mlad fant moral krepko prijeti za delo na kmetiji. S svojo ženo si je ustvaril pridno in zavedno družino. Danes živi še štiri otrok, eden pa je pustil življenje v 2. svetovni vojni.
Slavljenec je bil dolga leta vesten član bilčovskega pevskega zbora, zelo rad pa je zahajal tudi med domače godce. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT in slavljencu kliče še na mnoga leta!
Škocijan
Minulo soboto je SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabilo na Kresni večer pri Tedlnu v Zgornjih Žamanjah. Ob krasnem vremenu se je zbralo okoli tisoč ljudi — domačinov in gostov. Prireditev je uspela zelo dobro. Pevski zb oj' ..Edinost" iz Pliberka, „Trta“ iz kitare vasi in škocijanski pevski zbor „Vinko Poljanec" so prepevali lepe slovenske pesmi, Pep Prunč pa Je skrbel, da se prašiček na ražnju n' zasmodil. Nastopile so tudi družine Lojze Čik, Tonči Rutar in Peter Kassl, ki so spored še popestrile-Gostje in domačini so se odlično zabavali ter uživali ob slovenski pesmi. Za razsvetljavo je skrbe Jožko Igerc.
» t
naš tedniki
»Če čutiš, da si zaljubljen, ti je Bog zelo blizu«
Današnji gost v Našem tedniku je doma v Hanči vasi pri Pliberku, že kot deček je sanjal o svetu, sanjal je o tem, kako bo nekoč prepotoval in doživljal tuji svet. Njegova največja želja je bila, da bi zaključil vajensko dobo, nato pa se bi zanj začelo veliko potovanje po svetu, roda še preden je lahko zaključil vajensko dobo, se je pri prometni nesreči hudo poškodoval. V bolnici so mu morali vzeti levo roko, desna je od nesreče naprej na pol hroma. Kljub temu pa se je velika želja Ožbalta Hafnerja izpolnila. Prepotoval je skoroda že vso Evropo, bil je že v Afriki . . .
1. julija pa se bo s kolesom odpeljal iz rojstnega kraja v nad 2000 km oddaljeni Lurd v Franciji.
Občni zbor Koroške dijaške zveze
(Nadaljevanje z 2. strani)
Hanzi Gastl, Hanzi VVuzella (blagajnika), Marjan Fera, Krista Grilc (časnikarska referenta), Milan Miki (Politični odsek), Regina Lesjak (kulturni odsek), Benjamin VVakou-nig (športni odsek), Magda VVernig (oder mladje), Pavel Zablatnik (lutke mladje), Silvo Kumer, Branko Kolter, Lovro Kumer (nadzorni odbor), Janko Kulmesch, Franc We-denig, ki je tudi vodil občni zbor, dr. Pavel Apovnik (sosvet), Ludvik Lesjak, Jurij Perč in Pavel Zablatnik (razsodišče).
Ob koncu občnega zbora so še spregovorili dr. M. Grilc, dr. J. Mal-le, Marija Jurič ter dr. M. Messner.
Dr. Grilc je v imenu NSKS čestital novemu odboru, obljubil KDZ vso Podporo ter pričakuje od naših dijakov več sodelovanja z osrednjimi organizacijami. Dr. Grilc: „Prav je, da se zavzemate za plodno sodelovanje z drugimi mladinskimi organizacijami ter s podeželsko mladino. Vendar pogrešam učinkovito sodelovanje z domovi in z gimnazi-jo.“
Tudi NT želi KDZ veliko uspeha, hkrati pa pričakujemo, da nam bodo dijaki poslali čim več dopisov. Radi jih bomo objavili in prepričani smo, da jih bodo tudi bralci radi brali.
DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD
Franc VVutti, Ločilo 15.—; Johan Miki, Ločilo 20.—; Franc Miki, Šent-lenart 30.—; Rudi Pichler, Gorpiče 30-—; Elizabeta Schnabl, Drašče 100.—; Peter Mešnik, Gorje 20.—; Frančiška Pipp, Bistrica na Žili 50.—; Kati Pipp, Bistrica na Žili l Alojz Zvvitter, Bistrica na Žili 20.—; Johan VViegele, Zahomc 50- I Ignac VViegele, Zahomc 20.—; Niko Kriegl, Zahomc 150.—; Hans Millonig, Drašče 20.—; Milica Hrobath, Šentlenart 40.—; Ludmila Ožgan, Stari grad 15.—; Franc Ojcl, Zg. Breg 20.—; Johan Mertel, Zmo-tiče 40.—; Ada Gallob, Vodiča vas 20.—; Johan Miiller, Vodiča vas 40-—; Heinrich Miki, Vodiča vas ?0.—; Maks Trunk, Žužalče 20.—;
Naš tednik: Videli ste že veliko sveta, prehodili in prepotovali ste Anglijo, Francijo, Španijo, bili ste v Maroku, v Sovjetski zvezi. Sedaj pa se hočete kljub temu, da ste telesno prizadeti, s kolesom peljati v Lurd. Zakaj ste se odločili za nevarno vožnjo s kolesom?
Ožbalt Hafner: Kljub temu, da sem izgubil levo roko in da je desna deloma hroma, se vožnje v Lurd ne bojim. V zadnjih letih, ko sem bil pretežno doma, sem imel velike in hude težave. Tedaj sem si rekel, da bom, če bo vse poteklo gladko, v zahvalo s kolesom obiskal Lurd. In res je vse poteklo dobro in kar sem obljubil, bom izpolnil.
Naš tednik: Potovanje v Lurd ni prvo Vaše potovanje. Obiskali ste že skoro vso Evropo. Bi nam lahko povedali, zakaj spoh hodite v tujino?
Hafner: Res, videl sem že veliko sveta. Nikoli pa nisem šel v svet samo zaradi tega, da bi doživljal pustolovščine. V prvi vrsti potujem zaradi tega, da se srečavam z drugimi ljudmi, da spoznavam njihovo življenje. Vedno
imam pri sebi svinčnik in papir, da si lahko zapisujem pomembne stvari, poleg tega pa zelo
rad fotografiram. Ko se vrnem domov, pa kažem slike in sosedje seznanjam z življenjem ljudi v drugih državah. Ker sem zaradi omenjene nesreče nesposoben za skoraj vsakršno delo, se prav rad ukvarjam s fotografiranjem.
Naš tednik: Zadnjih pet let ste bili pretežno doma. Prej pa ste skoraj neprekinjeno deset let preživeli v tujini. Kje vse ste že bili in kdaj?
Hafner: Drži, da sem bil zadnjih pet let doma. Med tem časom sem večkrat bil v raznih bolnicah na zdravljenju, sicer pa sem doma risal, ker je tudi moja skrita želja, da bi lahko kdaj razstavljal svoja dela.
Leta 1961 sem imel torej nesrečo in moral sem naslednjih pet let „bivati v bolnici". Leta 1966 sem bil za mesec dni v Italiji, leto navrh sem se odpeljal v Francijo, kjer sem bil v StralJ-burgu do leta 1969. Od tega leta naprej pa do leta 1975 sem
bil v Angliji, kjer sem študiral teologijo; študij sem zaključil z diplomo.
Leta 1975 sem odpotoval v Španijo. Kratko časa sem bil za vratarja na Dunaju. Nato sem bil v Sovjetski zvezi, v Moskvi. Nato sem se v Ljubljani učil slovenščine. Kratko časa sem bil tudi v Maroku. Nato sem bil na zdravljenju na Madžarskem.
Naš tednik: Sedaj pa je zopet prišel čas, ko čutite, da morate v svet?
Hafner: Pravzaprav gem v svet zaradi tega, ker se mi zdi nesmiselno sedeti doma in gledati skozi okno. Na drugi strani pa se na potovanjih zelo rad srečujem z ljudmi verskih skupin in sekt. Zelo rad se pogovarjam z ljudmi, ki so druge vere kakor jaz. Zdi se mi tudi, da imajo ti ljudje več časa za sočloveka, več časa za pogovor. To osebno doma zelo pogrešam. Ne srečavam se s temi ljudmi zaradi tega, da bi se jim priključil in prestopil v drugo vero. Zanima me Bog. Hočem ga srečati, doslej sem ga iskal zaman. Nekoč mi je dober prijatelj — škof v Malagi — dejal, „če čutiš, da si zaljubljen, potem veš, da ti je Bog zelo blizu." Zato še vedno iščem in čakam in upam, da bom nekoč srečal tistega, ki je tako čudovito ustvaril svet, naravo, človeka.
Naš tednik: Potovanje v Lurd vas bo gotovo tudi precej stalo. Kako si boste vožnjo financirali?
Hafner: Dobivam invalidsko rento, ki ni visoka, toda veliko gotovo ne bom porabil. Seveda pa bi bil zelo vesel, ako bi se kdo kje našel, ki bi me lahko podprl. Zelo bi bil hvaležen za vsako podporo.
Naš tednik: Gospod Hafner, želimo Vam srečno pot in se Vam prav prisrčno zahvaljujemo za pogovor.
PS.: Podpore lahko prenaka-žete na RAIKA-Pliberk, Kto. 23028.
Letošnja novomašnika
Na praznik sv. Petra in Pavla je škof Kapellari posvetil letošnje novomašnike, med njimi tudi dva Slovenca.
Jozej Marketz, rojen 1955 v Železni Kapli je doma v Kršni vasi. Po ljudski šoli v Št. Lipšu je bil najprej tri leta na velikov-ski gimnaziji, leta 1975 pa je maturiral na Plešivcu. Po zrelostnem izpitu je vstopil v bogoslovje v Salzburgu. Tretji let-n‘k je zaključil v Ljubljani, nato prehodil Indijo in po krajšem studijskem premoru odšel v Ekvador v Latinski Ameriki, kjer je spoznal probleme te države in tudi Južnoameriškega kontinenta. Nato je v Salzburgu zaključil bogoslovne vede kot magister m bil pol leta diakon v Šmarjeti v R°žu. V soboto, 3. julija, bo novega mašnika ob 19. uri sprejela šentlipška fara, v nedeljo bo ob 9. uri slovo od doma pri adarju v Kršni vasi in ob 10.
uri bo Jozej Marketz daroval svojo prvo sveto mašo.
Stanko Olip, rojen leta 1955 izhaja iz znane Užnikove družine. Že njegov starejši brat Ivan je duhovnik. Po obisku ljudjske šole v Selah je prišel na Slovensko gimnazijo, kjer je maturiral leta 1971. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v bančništvu in pri Katoliškem delovnem odboru. Vstopil je v bogoslovje v Salzburgu in bil eno leto v Ljubljani. Kot magister je zaključil študij teologije v Salzburgu. V soboto, 10. julija, popoldan bo v Selah sprejem novomašnika, v nedeljo, 11. julija, bo ob 9. uri slovo od doma, ob 10. uri pa bo pred cerkvijo v Selah nova sveta maša. Hoteli smo objaviti sliko o posvečenju naših dveh novomašnikov, pa je cerkvena oblast zabranila vsem fotografom (razen svojim) slikanje med posvečenjem.
Bekanntmachung AnschlulJpreise (Baukostenzuschusse) fur Tarifabnehmer der Karntner Elektrizitats-AG giiltig ab 1. Juli 1982 Sovveit die Verordnung des Bundesministers fur Mandel, Gevverbe und Industrie vom 12. Dezember 1980, Zl. 36.894/34-111-7/80, die Verrechnung von Pauschalbetragen vorsieht, vverden hiefur gemaB § 5 dieser Verordnung mit 1. Juli 1982 nachstehende Preisansatze festgesetzt:				
	direkte Versorgung aus		Versorgung aus dem	
	der Transformatorstation		Niederspannungsnetz	
Tarife	ohne Umsatz-	mit Umsatz-	ohne Umsatz-	mit Umsatz-
	steuer	steuer	steuer	steuer
	S	(13 %) S	S	(13 %) S
Tarif I (fur Haushaltsstromverbrauch) je VVohnungseinheit bis zu 5 Tarifraumen	5293,70	5981,88	9002,30	10.172,60
je zusatzlichen Tarifraum	176,90	199,90	300,90	340,02
Tarif II (fur gevverblichen und sonstigen Stromverbrauch) je angefangene 0,5 kW SummentarifanschluBvvert	882,30	997,—	1500,40	1695,45
Tarif lil (Landvvirtschaftstarif) je angefangene 0,5 kW der einem Landvvirt zustehenden AnschluBvverteinheit	882,30	997,—	1500.40	1695,45
Tarif V (fur elektrische Raumheizung) 1. Direktheizung einschlieBlich nicht gevverblich genutz-ter Saunaofen je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert	882,30	997,—	1500,40	1695,45
2. Nachtstromspeicherheizung je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert	882,30	997,—	1500,40	1695,45
3. VVarmepumpe je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert1	882,30	997,—	1500.40	1695,45
Tarif VI (Versuchstarif fur HeiBvvasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder VVarmepumpen zur Brauchvvasserbereitung) je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert1	882,30	997,—	1500,40	1695,45
Tarif Vil (Schvvachlasttarif/Nachtstromtarif) je angefangene 0,5 kW AnschluBvvert2	293,30	331,43	498,70	563,53
1 Je Abnehmeranlage vverden bis insgesamt 2,5 kW AnschluBvvert dieser Gerate (Tarif V Pkt. 3 und Tarif VI)				
keine Pauschalbetrage verrechnet. 2 Je Abnehmeranlage vverden fur HeiBvvasserspeicher und Futterdampfer bis insgesamt 2 kW AnschluBvvert				
(bei 8-stundiger Aufladedauer) keine Pauschalbetrage verrechnet.		KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT		
70-letnica petja pri Danici
z zanosom v osmo desetletje
Po vojni je Andrej Mičej predal delo v roke tedaj 18-letnega Hanzeja Kežarja, Lekšovega iz Horc. Skozi 37 let že sedaj on vodi zbor oz. zbore Danice — razen Mladinskega, ki ga vodi njegova hčerka Danica —, poleg tega pa ima še Trio in tudi ostalo društveno delo nosi njegov pečat. Pod njegovo taktirko je pevska ravan zbora dosegla zavidljivo višino in kot je dejal podpredsednik Krščanske kulturne zveze, dr. Janko Zerzer, danes gledamo „koroški Slovenci s ponosom na pevsko dejavnost ,Danice' in se kar ne moremo načuditi, česar zmore krajevno društvo, če se vodstvo in člani angažirajo s takšnim idealizmom. Tako je nam vsem, ki smo na tem področju aktivni, .Danica' v svetel zgled. Kar se tiče pevske ravni, zlasti mešani zbor sodi s svojimi svežimi glasovi in disciplino med najboljše pevske ansamble na Koroškem, ne samo slovenske".
Tem besedam ni treba kaj pristaviti. Delo obeh dirigentov je premočno zapisano v srcih ljudi, posebno pevcev, tako zbor
Pripravil Franc Wakounig
Andrej Mičej, letos novembra bo praznoval 90-letnico, je že v mladih letih oslepel in je zato moral obiskovati šolo za slepce v Celovcu. Tam se je poleg šče-tarstva naučil tudi orglanja in kot je povedal v razgovoru z Našim tednikom, 3. 12. 1981, je že med velikimi počitnicami orglal v cerkvi. Ko se je leta 1912 vrnil iz šole, je dokončno prevzel or-glanje in še letos vigredi je orglal „Bogu v čast in ljudem v veselje". Andrej Mičej — slepi organist — je zbral okoli sebe takoj pevce in tako je on ustanovitelj organiziranega petja v šentviški okolici. Seme, ki ga je on zasejal v ledino, ki jo je tudi on oral, je obrodilo sadove. Samo mraz in sovraštvo vojnih viharjev sta zadušila slovensko pesem. Ti viharji pa so njega prav hudo bičali, saj so mu nacisti začetek 1945 obglavili v
Gradcu prvo ženo in hčerko. Strlo pa ga to ni — poročil se je ponovno, njegovi otroci sodelujejo pri Danici in orgel v šentviški cerkvi pa si domačini brez slepega Andreja — tako ga Iju-beznjivo kličejo — ne morejo predstavljati.
kot tudi društvo „Danica“, ki je bilo ustanovljeno 1914, sta neizbrisno povezana s kulturno dejavnostjo šentviškega kraja, škocijanske občine in koroških Slovencev. Pomen „Danice“ je v svojem pozdravnem govoru potrdil tudi župan škocijanske
IA nedeljo, 27. junija, je slavila «Danica» 70-letnico pevskega zbora. Ker danes delujeta pri Danici mešani in mladinski zbor, v preteklosti pa je bii še moški zbor, je proslava organiziranega petja bita upravičena in pravšna. Dvorano Kulturnega doma so napolnili prijatelji, gostje Danice, in tu je treba poudariti, da so domačini prišli v velikem številu, kar ponovno dokazuje, da je Danica povezana s prebivalstvom tega kraja in da jo ta zavest krepi ter pospešuje njeno delovanje. Proslava 70 let pevskega zbora Danice je bila posvečena tudi dvema zaslužnima in delavnima možema — ustanovnemu članu Danice in njenemu prvemu dirigentu, 89 letnemu Andreju Mi če ju ter drugemu, sedanjemu dirigentu Hanzeju Kežarju. v imenu zbora se je predsednik Danice Stanko wakounig obema prav prisrčno zahvalil, v imenu Zveze kulturnih organizacij pa je Martin Zakonjšek izroči! pozdrave in pohvalo za bogato in obširno delovanje.
Domačnost na naših kulturnih prireditvah najbolj navduši poslušalce in gledalce. To sta nazorno prikazala uspeha „Družinskega petja“ in „Srečanje koroških vižarjevTudi krajevna kulturna društva se čedalje bolj zavzemajo za izoblikovanje posebnega domačega vzdušja v kraju, kjer delujejo. Kulturno društvo „Peter Markovič“ (Rožek) je npr. priredilo preteklo nedeljo v gostilni pri Kosi na Ravnah tak koncert, ki bo ostal vsem poslušalcem in tudi nastopajočim še dolgo v spominu.
Prireditev je sestavil mag. Aleš Schuster, povezovala sta Gerti Valentinič in Tonej Sticker v obliki duhovitega dvogovora v domačem narečju, zagodli so bivši „Veseli študentje“ (Janko Zvvitter, Janez Tratar, Marjan in Aleš Schuster ter Miha Zablatnik), zapeli pa obnovljeni „Baški fantje“ (glej sliko) in domači „Podhumški kvartet“ (Dorica Lepuschitz, Zofka in Gerti Valentinič in Aleš Schuster).
Za vsakega je bilo na programu nekaj, razveseljivo pa je dejstvo, da je uspelo obnoviti in pomladiti „ Baške fante“ s pomočjo novega zborovodje Aleša Schusterja. Nastopili bodo spet 10. julija v Vrbi, na Ravnah pa sta solista Albin Pečnik in Karli Krautzer močno ugajala.
občine dr. Albert Holzer. Dejal je, da je „Danica“ velik dejavnik prijateljstva med narodi. Z veseljem so vsi navzoči sprejeli na znanje, da je občina podprla delovanje Danice z lepo vsoto. Predsednik Slovenske prosvetne zveze, Valentin Polanšek, je podaril Danici plaketo in ji izrekel za njeno delovanje vso priznanje. Milka Hartmanova pa je napisala posebno za 70-letnico zbora pesmico, ki so jo brali pevci — dijaki Slovenske gimnazije. Dijak gimnazije, Kristijan Sadnikar, pa je napravil scensko obeležje za 70-letnico zbora.
Stanko VVakounig je pozdravil tudi vrsto odličnih gostov kot predsednika deželnega zbora Josefa Gutenbrunnerja, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca s soprogo, podpresednika ZSO Ludvika Ogrisa, avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Georga VVeissa, avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Sterna s soprogo, konzula SFRJ v Celovcu Alfonza Naberžnika s soprogo, škocijanskega župana dr. Alberta Holzerja, dv. sv. dr. Valentina Inzka s soprogo, predsednika SPZ Valentina Po-lanška, podpredsednika K KZ dr. Janka Zerzerja in tajnika Nužeja Tolmajerja, zastopnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Martina Zakonjška in skladatelja Radovana Gobca, predsedni-
ka Združenja staršev na Slovenski gimnaziji dipl. trg. Janka Uranka in bivšega predsednika ZSO, dr. Francija Zvvittra.
Avstrijski kulturni ataše v Beogradu, dr. Zdravko Inzko, je poslal zboru svoje iskrene čestitke.
Skupaj z Daničani pa so proslavili 70-letnico tudi zbori SPD „Vinko Poljanec" iz Škoci-jana, moški zbor „Trte“ iz Žitare vasi, mladinski zbor Danice, mešani zbor iz Šoštanja in moški zbor iz Šentjurja. Iz Zreč je prišla delegacija.
Zastopnik ZKOS profesor Radovan Gobec pa je podelil pevcem Gallusove značke v bronu, srebru in zlatu.
Proslava 70 let organiziranega petja je izzvenela v prijateljstvu in veselju, je pa tudi prikazala, da bodo Daničani še nadaljnja desetletja peli slovensko pesem, prilično ali neprilič-no, pri koncertih in tudi v cerkvi, kjer velik del pevcev vsako nedeljo prepeva v cerkvenem zboru, ki ga vodi Hanzej Kežar.
Zato kličemo Danici, naj njeni zbori samozavestno in z zaupanjem stopajo v osmo desetletje, da bo drevo, ki ga je vsadil Andrej Mičej in ga je gojil s svojimi pevkami in pevci Hanzej Kežar, rodilo bogate sadove še nešteto let. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
50.
»Natanko sem to reč premišljal, tega pa nisem menil, da ti bo tako do srca šlo. Kajne, da sem jaz pravzaprav vzrok?"
„Jaz ne bi nikogar dolžila. In tudi ko bi bil ti res vzrok, vem, da si nedolžen in ne moreš ničesar predrugačiti. Pa prosim te, ne govori o tej reči."
Zopet nastane malo časa molčanje.
„Kajne, Manica, da mi ne zameriš! Ko jaz ne bi bil s Kvasom na Skalah, vsega tega ne bi bilo. Pa ko bi še enkrat tako prišlo, ravnal bi drugače, že zaradi tebe. Pokoro sem storil ..."
„Prosim te še enkrat, govoriva o čem drugem," dejala je deklica. ,,Zameriti ne morem, nimam kaj."
„Pa prijateljica ostaneva, kajne?" pravi Marijan.
,,Od moje strani gotovo!"
,,Ali veš kaj, kam so šli moj oče?" vpraša čez nekaj časa mladenič.
,,0 tem ti pa ne morem ničesar povedati. Zadnji večer so bili pri nas. Oče ali mati ti bodo morda utegnili kaj razjasniti."
,,Ali ni to čudno in žalostno zame, ki nimam nobenega človeka rezen očeta, da me na smrtni postelji pusti in gre, da nihče ne ve kam, morda po majhnih opravkih? Tebi lahko povem, da mi je prav hudo, drugemu bi ne mogel."
„Ni prav, da tako misliš. Gotovo je imel tvoj oče imenitne opravke, da te je pustil."
Zdajci je prišel graščak Benjamin iz veže in, opa-zivši Marijana, pozdravil ga je vesel in se usedel k njemu, izpraševaje ga to in ono. Manici je bilo pogodu, da ni bila več sama z Marijanom, dasiravno je z veseljem sprevidela, da se je mladi sosed po svoji bolezni nekako spremenil, kakor ji je bilo prav. Porabila je prvo priliko, da je pustila očeta in Marijana sama.
Nista se dolgo menila o navadnih rečeh. Marijana je skrbelo poizvedeti, kje je oče in zakaj je odšel od doma.
,,Ali mislite, da ste popolnoma zdravi?" vpraša graščak.
,,Zakaj to vprašate?"
„Pismo vam imam dati od vašega očeta. Dejal je> da naj vam ga izročim, kadar boste popolnoma trdni. Mislim, da ga danes že smete brati, in zvedeli boste več, kakor vam morem jaz povedati. Zakaj, da vam resnico povem, tudi jaz ne urnem vašega očeta."
„Prosim, dajte mi brž pismo," pravi Marijan.
,,Hladno je tukaj. Utegnilo bi vam škodovati. Stopite z menoj v sobo. Tam vam bom izročil pisanje-
Oba sta šla potem v grad.
Hlastno je Marijan debeli šop razpečatil. Našel je veliko papirjev denarne vrednosti, katere je odložil-Zraven njih je bil list še vdrugič zapečaten, napis je bil kakor zunaj: „ Moj emu sinu Marijanu."
Naglo je mladenič pismo odprl in prebral. Kar je v njem našel, to menda ni bilo posebno tolažilno, zakaj položil je prebrani list po mizi, obraz z rokami pokril in se na komolce naslonil. Graščak je mislil’ da je še od bolezni slab in mu ravno zdaj ni dobro-Vprašal ga je, kako mu je, če potrebuje časa. Namesto odgovora vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gor in dol.
„No, ste kaj zvedeli iz pisma? Kam so šli oče? vpraša graščak.
naš tednik
od petka, 2. julija 1982
do četrtka, 8. julija 1982
1
PETEK, 2. julija 1982: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Ninoška
—	12.20 „M“ — 13.00 Poročila — 13.15 lz parlamenta — 17.00 Am, dam, des
17.30	Mat in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Cribb — 21.10 Jol-'y joker — 22.05 Nočni studio — 23.10
Poročila.
SOBOTA, 3. julija: 9.00 Poročila — 9-05 Italijanščina — 9.35 Francoščina
10.05	Ruščina — 10.35 V vrtu Alaha ~ 12.15 Koroška v sliki — 11.00 Južna Tirolska — 11.45 Balet — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.30 Dekla iz Heiligenbluta — 16.00 Iz parlamenta ~~ 17.00 Žvižg — 17.30 Flipper — 17.55 ža lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem ~~~ 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Lahko se prične —
22.05	Šport — 22.25 Mož pleše okoli sveta — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 4. julija: 11.00 Ura tiska ~~ 15.15 Tarzan — 16.45 Risanka — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kakor je Bogu všeč - 21.15 Glas islama - 21.20 Carmen — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 5. julija: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Koroška kuhinja — 10.00 Telefrance — 10.30 Ob deveti uri se bo pogreznil svet —
12.00	Iz parlamenta — 13.00 Poročila
15.00	Obala falotov — 15.15 Maroc-
co ~ 16.35 Od večera do jutra — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bil je nekoč ... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 7- kontinent — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki —
20.15	Šport ob ponedeljkih — 20.15 SP v Španiji — 22.45 Poročila.
TOREK, 6. julija: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Šolska TV
10.30	Party — 12.10 Klub seniorjev ~~ 13.00 Poročila — 15.00 Obala falotov — 15.50 Gibati se — 16.25 SP vče-taj — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč —
8-00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-1 ~ 20.15 Šport — 20.35 Argumenti ~ 21.35 Videoteka — 23.20 Poročila.
q r?7- julija: 9.00 Poročila — ■°5 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja — 10.35 arzan — 11.40 Roke kvišku, mojster
prihaja — 12.00 Argumenti — 13.00 Poročila — 15.00 Obala falotov —
15.50	Gibati se — 16.25 Narodna glasba Avstrije — 17.00 Znani gosti —
17.30	Pinocchio — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 20.35 Kriminalka —- 22.45 Poročila.
ČETRTEK, 8. julija: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Grof iz Monte Christa — 13.00 Poročila —
15.00	Obala falotov — 15.50 Vrnitev kneza — 16.35 Risanka — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Šport —
20.50	Polfinale SP — 22.45 Poročila.
PETEK, 2. julija: 14.30 SP včeraj —
15.00	Tenis — 17.05 SP v Španiji —-20.20 Poročila — 20.30 Studio SP —
20.50	SP v Španiji — 22.45 Samosojenje — 0.15 Pg roči la.
SOBOTA, 3. julija: 14.30 SP včeraj —
15.00	Športno popoldne — 19.00 Trai-ler — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Sluga dveh gospodov — 22.25 Vprašanja kristjana —
22.30	Kavbojka — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 4. julija: 15.00 Tenis —
17.05	SP v Španiji — 19.00 Tenis —
20.50	Poročila — 20.55 SP v Španiji —
22.45	Kavbojka — 23.55 Poročila.
PONEDELJEK, 5. julija: 16.35 SP včeraj — 17.05 SP v Španiji — 19.00 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Onedin — 21.05 Dežela generalov —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Zelena ptica — 23.45 Poročila.
TOREK, 6. julija: 18.00 Orientacija — T8.30 Perspektive — 19.00 Risanka —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Alfred na potovanju — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 7. julija: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Kulturni žurnal ob sredah —
21.15	Življenje za jazz — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 0.20 Poročila.
ČETRTEK, 8. julija: 17.05 SP v Španiji — 19.00 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Clovvn & Co — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Jour fixe — 23.20 Poročila.
1
PETEK, 2. julija: 16.00 Poročila —
16.05	SNP — 18.05 Pihalni orkestri — 18.35 Obzornik — 18.45 Pot v prihodnost — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja —- 20.00 Včeraj ... za jutri — 20.35 Propagandna oddaja — 20.40 Ne prezrite — 20.55 Tragedija v Gvajani — 22.25 Spremljajmo, sodelujmo — 22.35 Nočni kino: Tretja generacija — 00.20 Poročila.
SOBOTA, 3. junija: 11.25 Poročila —
11.30	Avtomobilske dirke za VN Nizozemske — 14.00 Tenis — 15.45 Poročila — 15.50 Vesna — 17.15 Mednarodni plavalni miting — 18.50 Naš kraj —
19.05	Zlata ptica Račko in Lija — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Življenje in zgodba — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 Zrcalo tedna — 21.35 Zabava vas Biljana Ristič — 22.35 Poročila.
NEDELJA, 4. julija: 9.00 Poročila —
9.05	Živ žav — 10.00 Zbor rezervnih vojnih starešin Jugoslavije — 11.30 TV kažipot — 11.55 Proslava ob 40-letnici bitke na Kozari — 13.50 Pojo „Franko-lovčani" — 14.25 Dimitrije Tucovič —
16.00	Poročila — 16.05 SNP — 18.05 Športna poročila — 18.15 625 — 18.40 Opera narave — 19.10 Risanka —
19.23	TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.50 Vreme — 19.58 SNP — 21.45 Prva slovenska partizanska brigada — II. grupa odredov — 22.10 Športni pregled — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 5. julija: 16.00 Poročila — 16.05 SNP — 18.00 Dekleta z imenom Arna — 18.30 Obzornik — 18:45 Jazz na ekranu — 19.10 Risanka —-
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Nocoj bomo improvizirali —
21.30	Kulturne diagonale — 22.15 Reportaža z atletskega dvoboja Jugoslavija : Kanada — 22.45 V znamenju.
TOREK, 6. julija: 17.45 Poročila —
17.50	Zgodbe o prismukih — 18.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu —
18.30	Obzornik — 18.45 Mostovi Hidak
—	19.00 Knjiga — 19.15 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Aktualno — 20.45 Franziska Reventlovv — 21.40 V znamenju.
SREDA, 7. julija: 17.55 Poročila —
18.00	Gusarji kapitana Gancha —
18.30	Obzornik — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Film tedna: Nahla — 22.55 Poročila.
ČETRETEK, 8. julija: 16.00 Poročila — 16.05 SNP — 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami — 18.30 Obzornik —
18.45	Stara skopska Čaršija — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.50	Vreme — 19.58 SNP-Sevilla —
21.45	Dragi Miha — 22.10 V znamenju.
PETEK, 2. julija: 14.00 Tenis — 19.00 TVD — 19.30 Znanost — 20.00 Resna glasba — 20.45 Poročila — 20.55 Dokumentarna oddaja — 21.45 Nočni kino: Malteški sokol.
SOBOTA, 3. julija: 9.00 Oddaja za JLA — 14.00 Tenis-Finale — 17.40 Rokomet — 18.55 Človek in pol — 20.00 Radenci 82 — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Morje, ljudje, obale
—	21.40 Športna sobota — 22.00 Potopljeni zaklad.
NEDELJA, 4. julija: 13.55 Tenis —
19.00	TVD — 19.30 V iskanju prejšnjih časov — 20.00 Velikani jazza — 20.45 Poročila — 20.55 Koncert za klavir —
21.30	Iz sporeda TV Skopje — 21.55 Bogastvo Rougonovih.
PONEDELJEK, 5. julija: 18.15 Lutkarski pogovori — 18.30 Ljudske pripovedke — 19.00 TVD — 19.30 Matematika in umetnost — 19.50 Ali ste vedeli
—	20.00 Po poteh spoznanj — 21.00 Poročila — 21.10 Srečanje sorodnih duš — 22.10 Reportaža z atletskega dvoboja: Jugoslavija : Kanada.
TOREK, 6. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Palčki nimajo pojma — 19.00 TVD — 19.30 Čas knjige — 20.00 Koncert narodne glasbe — 20.45 Spomeniki revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Iz koncertnih dvoran.
SREDA, 7. julija: 18.15 Padla z neba
—	19.00 TVD — 19.30 Pesem, ki traja
—	20.00 Umetniški večer — 21.30 Poročila — 21.40 Kultura v objektivu.
ČETRTEK, 8. julija: 18.15 40 Zelenih slonov — 18.40 Dašenka — 19.00 TVD
—	19.25 O kibernetiki — 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe — 21.45 Dracu-la, gospodar teme.
Darovi za tiskovni sklad
Jože Partl, Bistrica 50.—, Franc Vrhnjak, Dvor 20.—, Johan Koreš-nik, Bukovje 20.—, Tomaž Nimec, Plešivc 20.—, Johan Ogris, Kotma-ra vas 20.—, Jožko Pak, Trabesinje 20.—, Katarina Leutschacher, Kot-mara vas 20.—, N. N., Kotmara vas 20.—, Avguštine Schelander, Čahor-če 20.—, Frančiška Krušic, Novo selo 20.—.
Petek, 2. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinsko petje II.
Sobota, 3. julija:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 4. julija:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 5. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik. — Solistična glasba.
Torek, 6. julija:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Pojmo s ptički. — Otroci, poslušajte!
Sreda, 7. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže. — Cerkev in svet.
Četrtek, 8. julija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja.
ka.
Marijan pade na stol nazaj, pokrije lice in se zjo-
»,Mrtev je! Nikdar ga ne bom več videl,” odgovori Marijan čez nekaj časa.
Graščak se je ustrašil. Tega ni mislil. Marijan mu Porine pismo in pravi: „Berite!”
Gospod Benjamin je vzel list v roke in je bral:
Sin moj!
Kadar boš ti to v roke dobil, tvojega očeta že ne °' Živel sem dolgo, predolgo. Moje življenje ni bilo ako kakor drugih ljudi, ne tako, kakor bo tvoje. Do življenja mi ni bilo v poslednjem času nič; živel sem zaradi tebe. Od tega hipa pak, ko to pišem, nočem ravno zaradi tebe več. Nočem, da, ko bode morda Jutri svet poznal tvojega očeta, da bi se tega ti spo-mjal v poznih letih. Dokazi mojega prejšnjega živ-Jenja so v drugih rokah in, dasi ne vem zagotovo, ^ pridejo v ljudske roke — da, celo ne vem, če je en vmes, ki bi me na stara leta osramotil: ognem Se vendar tako, da bode vse nemogoče.
sem
, 'azloge boš imel iz naslednjega. Mislim, da s zen razložiti svojo nekdanjost, tebi samemu, u ln sP°znaj nekoliko tistega, ki ti je bil oče. Spozn §a moreš le nekoliko. Popolnoma bi ga umel le, !mel življenje za seboj, kakor sem ga imel jaz. §a pak ne želim nikomur, tebi najmanj. Ko bi :
hotel umeti, umeti bi moral svet in samega sebe. Tega pa ti ne boš nikdar, tudi ne skušaj. Srečnejši boš ko jaz.
Beri, poznavaj me, pa ne sodi me! Pozabi, pa ne kolni me!
Rodil sem se v majhni vasi na Gorenjskem v revščini in pomanjkanju. Revščina je bila moja nesreča, ne sama po sebi, temveč po svojem nasprotju.
Zbudila mi je željo po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno strast, ki ne loči pripomočkov v dosego zaželenega namena.
Študiral sem. S trudom sem dokončal svoje učenje in sem postal doktor.
Moje in tvoje pravo ime je Kaves ali, kakor se rod piše, Kvas. Vendar želim, da ostaneš pri tem imenu, ki si ga imel do zdaj. Ime je prazen glas, človek vse.
Oženil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do ženske, temveč do njenega premoženja. Ko sem sprevidel, da sem se motil, pustil sem jo v ubožnosti in nesreči in sem šel iz domovine v glavno mesto cesarstva.
Iz tega mojega prvega zakona imaš brata. Človek, ki je kot berač hodil tod okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega si ti v svojem nesrečnem pretepanju ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravja — on je moj sin in tvoj brat. On je imel več pisanj v rokah, ki zoper mene pričajo. Zdi se mi, da je nekaj vmes, kar bi mi sitnosti napravilo. Drugega ni ko zdravilski recept. Vse to je prišlo v tretje roke, v ro-
ke človeku, ki se piše kot jaz — Kvas in kateri je mojega brata sin, kakor sem zvedel danes. Zaradi tebe je zaprt in dokumente ima pri sebi. Lahko se zgodi, da, ko bodo njega preiskovali, pridejo oni listi na dan. Tega pa ne počakam. Živel sem dolgo dovolj.
O tvoji materi nekoliko.
Prišel sem na Dunaj. Kmalu sem bil znan. Kakor se je širilo moje ime, toliko več posla sem imel. Dohodki moji so rasli. Kmalu sem si pridobil premoženje, katero ti tu v priloženih papirjih pustim.
Toda ko sem imel, po čemer sem hrepenel, ni me veselilo. Srečen nisem bil. Spomin moje prve žene, katere sem v nadlogi pustil, pekel me je vedno in strašno. Sin, ohrani čisto vest, varuj se strasti!
Spoznal sem ubožno deklico, h kateri sem bil poklican v njeni bolezni. Ta je bila tvoja mati. Podobo njeno najdeš v moji sobi na steni viseti. Videl boš podobo tiste ženske, katero sem jaz ljubil s strastjo, s strastjo sovražil. Mati je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, če hočeš in moreš. Vendar ti moram povedati vse.
Vzel sem jo v zakon. Ljubil sem jo jaz in mislil sem, da tudi ona mene ljubi. Kadar sem mogel svoje prve in prave žene, o kateri si nisem upal pozvedati, če še in kako živi — kadar sem nje mogel pozabiti, bil sem zadovoljen.
m
veselje s poročnimi


»11
pari
_______:
lil
Letošnja, 15. ohcet v Ljubljani, je bila spet velik družbeni in turistični dogodek. Glavna je vsekakor bila sobotna poroka 22 parov iz celega sveta. Poroka je bila v mestni hiši v Ljubljani. Od srede prejšnjega tedna pa je bil za poročne pare pripravljen obširen program. Ogledali so si zanimivosti Slovenije, bili gostje različnih podjetij, tako, da bo vsem parom bivanje v Sloveniji in Ljubljani ostalo nepozabno.
Poročni pari so prišli, kot že povedano, iz najrazličnejših držav. Seveda ni manjkal par iz Slovenije, pa celo iz Daljnega Vzhoda, iz Japonske je prišel
par. Iz Koroške sta prišla Slovenca, Katica Uršič iz Loč in Slavko Sticker iz Št. Petra pri
Št. Jakobu. Drugi par, Sabine Bachmann in VValter Millonig pa sta prišla s Čajne.
Že zgodaj zjutraj so se začele zbirati na Gospodarskem razstavišču folklorne skupine iz vse Slovenije, iz Jugoslavije in držav, iz katerih so prišli pari. Koroško sta zastopali folklorna
Športno društvo DSG Sele vabi na
selsko žegnanje
v nedeljo, dne 4. julija 1982, v šotoru v Selah.
Svečanost otvori ob 14. uri en bogat kulturni program, pri katerem sodelujejo:
akademska folklorna skupina „FRANCE MAROLT" iz Ljubljane
obirski ženski oktet trio ORAŽE iz Borovelj domači mešani zbor ter domači moški zbor
Od 17. ure naprej igra za ples mednarodno znani ansambel
»LOJZETA SLAKA"
V ponedeljek, od 20. ure naprej se nadaljuje žegnanje s plesom, pri katerem igra
»TRIO SEASONS"
iz Gradca.
Na Vaš cenjeni obisk se veseli Vaše
ŠPORTNO DRUŠTVO DSG-SELE
skupina Srce iz Dobrle vasi in folklorna skupina Trta iz Žitare vasi. Ob tolikih in tako različnih narodnih nošah in skupinah je razpoloženje vseh bilo na višku. Pa tudi vreme je dodalo svoj delež, saj tako lepega vremena okoli ljubljanske ohceti le malokrat pomnijo.
Povorka, ki je od razstavišča krenila skozi Ljubljano pred mestno hišo, kjer je bila poroka, je bila dolga, da ji ni bilo mogoče videti na konec. Saj je nad 2000 ljudi šlo samo v povorki. Kočije, ki so peljale pare, so bile razkošno ovenčane. Med poroko v mestni hiši pa se je zunaj odvijal kulturni program. Koroški slovenski par, Katico in Slavka so Ljubljančani prav prisrčno pozdravljali. Posebno presenečenje pa jima je pripravil njun zbor „Rož“. Ko sta prišla iz poročne sobe, so jima so-pevci zapeli zilsko hojsetno pesem.
Po poroki se je povorka vila naprej skozi mesto pred dvorano Tivoli, kjer je bilo poročno slavje. Paru iz Slovenije in slovenskemu paru iz Koroške pa je na slavju Prekmurski pozvačin, original, ki je dosedaj sodeloval na vseh ohcetih, podaril posebna darila.
Pari so se v nedeljo odpeljali v Dubrovnik na medene tedne. Čestitkam Katici in Slavku se pridružuje tudi uredništvo NT.
V dvorani Tivoli pa je predsednik celovškega sejma dir. Kleindienst predal slovenskim kuharjem zlato odličje GAST 82, „zlatega kuharja za najboljši bi-fet“ — Kmečka ohcet.
Vabilo
Vabimo na nogometno tekmo dvojezičnih učiteljev Rož : Podjuna, ki bo v soboto, 3. julija 1982, ob 18. uri na igrišču v Šmihelu.
Vsi dvojezični učitelji prisrčno vabljeni!
Kot veste, je SRD „Drabos-njak“ lani začelo z akcijo „Za Drabosnjakov dom“. Hočemo popraviti farovški hlev v Zgornji vasi pri Kostanjah. Obračamo se na Vas in Vas prosimo za nadaljnjo finančno pomoč. Svoj prispevek in dar prenakažete na konto 3070 »Drabosnjakov dom“ pri Posojilnici Podravlje.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju
Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) telefon (0 42 22) 51 25 28
Spoštovani starši!
Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot) telefon (0 42 22) 32 5 50
Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer:
od 20. avgusta do 3. septembra
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400.— šil., prevozni stroški 400.— šil.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 20. julij 1982.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor VZGOJITELJICE. Interesenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 20. julija 1982.
Pogoji za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin (prednost imajo učitelji(ce), študentje(ke) pedagoške smeri).
Naš športni reporter
Jurij Perc
V zadnji tekmi 2. skupine na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji, so Avstrijci podlegli ZRN z 1:0. S tem rezultatom sta se obe enajsterici „prikopaii“ v naslednje kolo, kjer bo Avstrija tekmovala s Francijo in Severno Irsko.
Ves svet je po tekmi med Avstrijo in Nemčijo na glasno govoril o „škandalu“. Nekateri so celo predlagali, da bi morali biti
mnenja, da bi bili obe enajsterici neumni, če bi tekmovali z vsemi močmi. Zakaj? Igralci obeh moštev so tako zaslužili lepo vsoto denarja, vrhu tega obe državni nogometni zvezi dobita od FIFA-e vsaka po 10 mil. šil. Te ureditve si gotovo niso izmislili igralci, marveč nekdo drug. Gotovo pa se nam lahko smili Alžirija.
Toda tudi Alžirci bi morali ve-
Škandalki je bil in ki ga ni
obe enajsterici izključeni za naslednja tekmovanja svetovnega nogometnega prvenstva.
Priznam, da sem sam bil zelo nejevoljen, ko sem gledal tekmo, to srečanje lahko imenujemo tudi igro. Reprezentanci nista igrali, marveč sta s e igrali. Po desetih minutah so Nemci vodili z 1:0, rezultat je odgovarjal obema, basta. Da se govori o škandalu, nas sicer ne bi smelo motiti. Moti pa nas lahko, da se govori o škandalu le tokrat, sicer je slišati o škandalih le redko. Sam osebno sem
deti, da so besede „sodelovanje je vse“ že zdavnaj mlatenje prazne slame. Nista pa začeli mlatiti Avstrija in ZRN ...
Večje težave, kot z igralci, pa imajo reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu s sodniki. Pač pa je že tradicija, da sodniki gredo na roko prireditelju, letos torej Španiji.
Leta 1958 je sodnik na svetovnem nogometnem prvenstvu na Švedskem izključil na tekmi med ZRN in Švedsko nemškega igralca Juskoviaka, ko je napravil prekršek nad Flamrinom, le-
ta pa je Juskoviaka pred tem trikrat skrajno nešportno podrl na tla. Švedska je prišla v finale...
Leta 1962 je britanski sodnik Ken Aston zapostavljal Italijane v tekmi s Čilom na vseh koncih in krajih, „spregledal" je strašne prekrške igralca Lionela Sanheza (Čile) in končno je sodniku uspelo, da je Čile zasedel tretje najboljše mesto nogometnih reprezentanc na svetu .. .
Leta 1966 se je dogodilo nekaj sličnega, ko je sodnik dopuščal najgrše prekrške Angležov v tekmi proti Argentini, igralci Argentine so seveda zbesneli, sodnik pa je tako lahko izključil najboljšega igralca Argentine, Ratina; vrata so bila za Anglijo na stežaj odprta ...
Leta 1978 so sodniki pripomogli Argentini kar dvakrat. V tekmi proti Franciji je sodnik Argentini podaril enajstmetrovko, v tekmi poznejšega svetovnega prvaka proti Madžarom, pa so si Argentinci lahko dovoljevali vse, kar so hoteli; Madžari so se po pravici jezili, tedaj pa je sodnik „lahko" poslal Ny-lasija ter Torocsika z igrišča. Argentina je postala svetovni prvak 1978...
Leta 1982 — ista slika. Sodnik je prisodil Špancem po krivici enajstmetrovko proti Flondu-ras, ista v nebo vpijoča krivica se je zgodila na tekmi Španije proti Jugoslaviji. Kam vodi pot?
Španski tisk, ki se je po tekmi med Avstrijo in ZRN tako zelo razpisal in trobil o „največ-jem škandalu“ piše le o „srečni zmagi“ španske nogometne reprezentance ...
Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji tekmuje le še 12 državnih reprezentanc. Med njimi tudi Avstrija, ki pa se že lahko pripravlja na odhod domov. Avstrijci so v ponedeljek tekmovali proti Franciji, ki so skupno s Severno Irsko v skupini, o kateri so funkcionarji avstrijske reprezentance govorili, da je najlažja in da še Avstrija nikdar ni imela na svetovnem prevenstvu tako „lahkih“ nasprotnikov.
No, zgodilo se je obratno. Verjetno Francozi že dalj časa niso imeli tako slabega nasprotnika, kot je bila v ponedeljek popoldan Avstrija. Že v prvem polčasu so Francozi poskrbeli za odločilni zadetek, tekma se je končala z 1:0 za Francijo. Danes, v četrtek pa se bo avstrijska nogometna reprezentanca verjetno že od Španije lahko poslovila po tekmi proti Severni Irski. Tekma v ponedeljek je bila gotovo ena najslabših, ki jih je v zadnjih letih odigrala Avstrija. In gotovo je bila tudi ena najslabših tekem letošnjega svetovnega turnirja.
Kdor med prvo tekmo ni izgubil zadnjega veselja do nogometa, mu gotovo ni bilo žal, če si je ogledal srečanje med državnima reprezentancama Poljske in Belgije. Belgijce so strokovnjaki pred svetovnim prvenstvom šteli med možne zmagovalce svetovnega turnirja, v ponedeljek pa se je tudi njim zaustavila sapa. Tudi Belgijci se že lahko „veselijo“, da se spet lahko vrnejo v domače kraje. Poljaki so jih premagali kar s 3:0! Poljak Bonjek je kar sam poskrbel za vse tri zadetke.