Dr. Laginja na avdienci pri cesarju. Poyedali smo že 7 syojem listn, da sta obljuboyala dr. Lagiuja in dr. Trinajstic ob sklepanju kompromisnega volilaega in deželnega reda, da pridobita SloTanom v Istri prafice posebno na polju šolstva. Povedali smo tudi, da po enoletnem obstanku deželnega zbora, izvoljenega po novem volilniku, ni nobenih pridobite?. Mi 86 nočemo hvaliti, da je ravno toganilo dr. Laginjo, da se je podal 7 avdienco k cesarju, vendar pa objavljamo, da se je pritožil tudi dr. Laginja o pomanjkanju slovenskega šolstva 7 Istri in 8 tem je potrdil tudi on našo prej navedeno trditev. Priznavamo, da so se deželni poslanci mnogo trudili, da zadobe slovanskemu narodu 7 Istri več enakopravnosti, a vendar moramo omeniti, da sta se dr. Laginja in dr. Trinajstic prenaglila ob sklepu kompromisnega deželnega reda; zakaj preden se je sprejel ta deželni red, je bilo potrebno odpra^iti 7se one cokle, ki zdaj zadržujejo delo^anje deželnega zbora. Posebno se je bilo treba zagotoviti zaradi šolstva, ker to, da imajo naši poslanci pravico zausta7iti zboro^anje, ni že do^oljna garancija. Italijani imajo še preyeč ljudskih šol, iz deželnega zaloga se jim 7zdržuje realni gimnazij, licej, kmetijski za^odi, podpira se gimnazij in podpira se zloglasna Lega nazionale, da ložje 7zneyerja s^ojemu narodu slo^anske otroke 7 Istri. Pri takih razmerab malo briga Italijane, ako deželni zbor ne zboruje leta in leta! Briga pa Slo^ane, ki trpe pomanjkanje na 7sem in ki niso enakopmni z Italijani 7 drugem kakor 7 plačeyanju deželnih da7koy, s katerimi se jih zatira iu izne^erja s^ojemu narodu! Vemo, da nam poreče, kritikovati je lahko, a tudi yemo, da je rekel neki učitelj že ob po87etoyanju o kompromisnem dež. redu, da ne more biti za ta red, ker je prepričanja, da na podlagi tega ne bodo Sloyani na šolskem polju nič na boljem, in mi smo tudi piaali o tem 7 14. štey. našega lista 1. 1908. Spinčic in Mandic sta mogoče upoštevala to izjavo in glasovala proti no^emu deželnemu redu. Ako bi bili upošteyali to izjayo še drugi tačasni deželni poslanci, bi ne bi bilo treba rayno sedaj doktorju Laginji prositi pray glede šolstya na aydienci. Kaj pomaga dr. Laginjeva prošnja? Šole 7zdržuje držaya ali dežela. Istrski deželni zbor ne zboruje zato, da mu ni treba dovoliti stroško7 za slo^ansko šolst^o, a drža^ni zbor do7oljuje rajši stroške za ponemčeyalnice y Primorju. Posamezna oseba, pa bodi še tako visoka, y tem oziru ne more nič, ako ima še boljšo 7oljo. Dr. Laginje prožnja ostane torej brezuspešna, le kvečemu bi labko zalegla kot pesek y oči volilcem, česar pa dr. Laginja ne potrebuje. Zaradi tega naj nihče ne misli, da bočemo mi grajati dr. Laginjo. Mi smo še hvaležni, ko vidimo, da se trudi, da li zadobil slovanskemu narodu šol na katerisibodi pošten način, vendar moramo opomniti naše državne in deželne poslance, naj 7edno pojmijo, da so vlada in italijanski poslanci 7 zvezi in da jih gledajo uloviti, da se vrši pritisk še dalje na slo^anski narod 7 Primorju. Dobro yedo, ako bi se dalo sloranskemu narodu priložnost, da se izobrazi in razyije 7se 87oje moči, bi lahko odbil vsak pritisk, in zato so ravno edini 7 zabranjevanju slovanskega šolstva. ,Za7eza a78tr. jugoslo^. učit. društeT" se je že 1905. leta, ko je zboroyala 7 Pulju, zavzela za slovansko šolstvo 7 Istri in glasorala za sledeče resolucije: L slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstro, zbrano 7 Pulju na glayni skupščini BZa7eze a^str. jugosl. učit. društe^" protestuje proti nezakonitemu postopaoju laško gospodovalne stranke glede ^judskega šolst7» hmške in slo7enske narodnosti 7 Istri; II. zabte^a od c. kr. 7lade pra^ično ura7naro hrvaškega ia slo^enskega Ijudskega kakor srednjega šolst7a; III. naroča 7odstyu BZa7eze", da poda slovanskim klubom aTstrijskega državnega zbora jasno sliko 7sega istrskega šolst^a 8 prošnjo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glarno točko slovanske vzajemnosti. Oatalo je 7se to glaa 7pijočega 7 puiča7i, čepra? je BZa7eza" atorila S70J0 dolžnost. Letos 80 se za^zela na iniciati^o tržaškega učit. društ^a ysa primorska učit. društva in dosegla, da so vložile tudi nekatere občine deloma po držaynih poalancih, deloma nara^nost pri ministrst7u aledečo petieijo: Po Ijudskem štetju iz I. 1900. je na Primorskem 75.6546 ljudi, in sicer 30% Slo7ence7, 20% Hnato7, 47% Italijano7 in 3% Nemce7. § 19. drža^nega osno7nega zakona dolo6uje, da se ima dati 7saki narodnosti priložnosti izobraže^ati se 7 S7ojem materinem jeziku. Medtem, ko obstoji na Primorskem za Italijane in Hryate po ena drža^na srednja šola, imajo Nemci celo šest drža7nih srednjib š 0 1 ; a7 očigled zgorej omenjenemu paragrafu ni 7 Primorju nobene državne srednje šole s slorenskim uSnimjezikom. Zaradi tega morajo sloyenski dijaki po 7ečini pohajati nemške srednje šole, kjer got070 ne dobe priložnosti, da se do^oljno izobrazujejo 7 materinem jeziku. Ako je potreba za3% nemškega prebi^alst^ašest drža7. sredn j i h š 0 1, je za 20 % Hmto7 gotoyo premalo le ena državna srednja žola, a S10 venci, ki jih je 30% imajo tudi p r a v i c 0, izobraievati se v stojem materinemjeziku. Da se še nadalje ne krši gori na^edeni paragraf drž. osno^nega zakona, zahteyajo podpisani, naj ae ustanoye na 7seh drža^nih šolah z neslo^anskim učnim jezikom 7 Primorju 7zporednice a slo^enakino, oziroma 7 br^aškem delu dežele s hr^aškim učnim jezikom. * * * Za to petieijo se je mnogo potrudilo »SI07. učit. društ70 7 Istri." Ali je pomagalo to ali kaj drugega, da so se naši držayni poslanci ganili in zahteyali od 7lade, da se ustreže tej akromni zahte^i, to je razburilo Italijane na Primorskem, in učiteljsko društ^o BLega del' insegnanti" je sklicalo protestni shod 7 Trat 28. no^embra 1.1. Politiško društyo ..Edinosf je sklicalo tudi ja^en shod zaradi te zadeye ^ra^no na isti dan 7 Narodni dom 7 Trstu. Cuditi se moramo listu nEdinost", da postavlja slovenskemu učiteljstvu za zgled italijansko učiteljstvo.- Najbrž bi rado imenovano uredništro doseglo, da bi mu zopet napiaali članek 7 album, kakor smo ga priobčili 7 17. štev. našega lista 1. 1906.