SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Za U
Po polti prejeman relja: leto predplaSaa 1« fld., ta pol leta 8 fld., ta Četrt leta 4 fld., sa jede« mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: leto II flt, ca pol leta C fld., ta Četrt leta S fld., ca jeden mesec 1 fld. V Ljmbljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. ti( na leta Posamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (l a s e r a t e) »sprejema apraTnlltvo la ekspedicija v „JLatel. Tiskarni" Kopitarjeve ulice »t. 3.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma bo vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeiitlklk ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan. Imtmii nedelje in pnunike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telef6n - itev. 74.
&tev. SOS.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. septembra 1899.
Letnik: XXVII.
Anarhija.
Dan na dan prihajajo iz raznih krajev države vedno bolj vznemirljiva in vedno bolj reBna poročila o anarhističnih pojavih v naši monarhiji. Posrečilo se je anarhiji, da je onemogočila delovanje zakonodavnega zastopstva; sedaj je zašla že na ulico, da tudi tam odpravi razmere, kakoršne morajo vladati v civilizovani državi. V Celovcu se skoro ne sme pokazati več na ulico katolišk duhovnik. V Celju ni več varno življenje niti imetje poštenega domačina. Na Dunaju so ustanovili nemškonacijonalni dijaki nekake patrolje, ki oprez-vajo po ulicah, ako bi si upal kak Čeh stopiti na e«ato, da ga potem hitro napadejo, in kdor se jim ne pridruži, ga skušajo na vse mogoče načine terori-zovati. Policija poseže vmes navadno še le tedaj, ko je že prekasno, da bi pa zgrabili zlo v njegovih koreninah, na to nihče ne misli.
Drugod je pa še mnogo slabše, ko na Dunaju. Po mestih, kjer gospodarijo anarhijo zastopajoče stranke, uporabljajo občinsko avtonomijo v to, da odtegnejo napadenim in preganjenim vsako pomoč. Meščanom, ki niso zakrivili druzega, kakor da ne pripadajo prekucuski nemškonacijonalni večini, se gode nasilstva celo s pomočjo policije. Tudi poštene, Bicer čisto pristne Nemce napadajo, ker ne pripadajo k omenjeni stranki. Slovan pa, on je prepuščen milosti in nemilosti podivjanih in nahujskanih nasprotnikov. Te dni, ko se mudi cesar na velikih vajah na severnem Češkem, je nastal v Reichenbergu pod zaščito mestne poli-licije pravi upor proti tamošnjim Čehom.
To anarhistične razmere so posledica napačne politike, katera je skušala že več desetletij sem pripomoči nemškoliberalni stranki do trajnega go-spodstva, dasiravno zastopa ta stranka jako majhno manjšino prebivalstva. Da se to doseže, so oktro-
irali volilni red in ga storili neizpremenljivim, s čimer so silno oškodovali vse Nenemce in tisti del nemškega prebivalstva, ki noče trobiti v rog omenjene stranke. Porabili so vsa nasilna sredstva, da bi se za vedno obdržalo nemškoliberalno gospodstvo; razpolovili so celo monarhijo ▼ dva dela, da dosežejo svoj namen vsaj v jedni polovici, če že ne v celi državi. Toda vsa ta sredstva niso zadoščala, kajti avstrijski narodi in tudi večina nemškega naroda niso bili zadovoljni s tem gospodstvom. Od tega Časa naprej se govori — o zatiranju nemštva. Toda mesto da bi pokazali opozicijonalni stranki, da so bili vsi njeni poskusi jalovi in malovredni, so jo tako rekoč vsi povprek odpuščanja prosili, da ne morejo pri najboljši volji zadovoljiti vsem njenim zahtevam. Kar tekmovali so med seboj, kako bi potolažili slabo voljo tega avstrijskega zmaja. Zastopnike avstrijskih narodov, ki so delovali v interesu države, so žalili na najbolj surov način, ako so le upali, da bode zadovoljna s tem nemško-liberalna stranka. Z avstrijskimi narodi se je ravnalo kakor s pobalini, ki naj bi trpeli kazen, katero so drugi zaslužili.
Ta zistem prinaša sedaj svoje sadove. Ker niso hoteli poprej vedeti o nobeni ravnopravnosti Čehov in Slovencev, je čisto naravna posledica, da nemški radikalni krogi tudi sedaj nečejo čuti niti besedice o kaki pravičnosti do Slovanov. Boj proti narodnim in političnim nasprotnikom, katerega so poprej hladnokrvno opazovali, tudi če se je vršil z nezakonitimi sredstvi, se obrača sedaj tudi proti temeljem državnega obstoja, proti nerazdelji vosti in nezavisnosti monarhije. Najnovejši dogodki v Reichenbergu, ki so se vršili takorekoč v cesarjevi navzočnosti, so pokazali, da so bili vsi poskusi državnih oblastev proti nadaljnim izgredom doslej
brezvspešni. Pač dokazujejo pa ti dogodki, da temelje pojavi na severnem Češkem na organizaciji, katera naj bi terorizovala državno oblast. Državna uprava se Bicer boji uporabljati resna sredstva v takih slučajih, ker se to godi v mnogih krajih. Toda s to svojo slabostjo in popustljivostjo ne bode dosegla nikoli svojega namena, pač pa bo dala s tem povod fte večjim nemirom. Mirno, toda odločno postopanje državne uprave bi storilo konec tem najnovejšim anarhističnim pojavom!
Povsod, kjerkoli se vlade umikajo razgrajačem na cesti, konečno podležejo in anarhija obhaja svoje zmagoslavje. Vlada naj pazi, da i zanjo ne velja beseda: Vlada, tvoje ime je slabost I
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. septembra.
„ TAtuter Volkablatt« o poloiaju. Kot nekaka priprava na sestanek kluba katoliške ljudske stranke, ki se vrši v nedeljo, 10. t. m. je objavil zgoraj imenovani list izpod peresa odličnega člana nemške katoliške ljudske stranke nastopni članek: Z vseh stranij se naglaša, da je notranji položaj izredno zamotan in da je rešitev nujno potrebna. Predlagajo se v dosego tega uspeha vsa mogoča sredstva. Najpreje govore nekateri o spremembi poslovnega reda poslanske zbornice s pomočjo § 14. To sredstvo se nam zdi nezadostno in neprimerno. S tako eneržijo, kakoršne je potreba v tem slučaju, so spremeni lahko tudi ustava. Znano pa je, da smo mi prijatelji oktoberskega diploma in da se bo v Avstriji mutatis mutandis še jedekrat poseglo v tem oziru nazaj. Zelo dvomljivo pa je, jeli sedanji trenutek narodne, politiške in verske razburjenosti primeren za tako nasilno državnopravno spremembo, in sicer samo zaradi
LISTEK.
Parabole.
Spisal J. JOrgensen.
Eritis sicut Deus.
Pismo mladomu možu in objednem predgovor.
Ljubi prijatelj!
Če že ne iz detinskih naukov, se bodeš pa gotovo spominjal iz Goethejeveaa Fausta besedico: »Postati morate kakor Bog«. To je stara in na videz prav neznatna beseda. In vendar obsega — kakor je sprevidel že Heine — vse novejše, najnovejše in prav najnovejše modroslovje.
Ljubi prijatelj — Ti bi bil prav gotovo rad tak kakor Bog. Ta želja je opravičena, da, najbolj opravičena izmed vseh želja, kajti mi živimo prav za prav le za to, da postanemo Bogu jed-naki. Vendar ne pojdi — če Ti smem svetovati — k doktorju Faustu vprašat, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se to doseže.
Kakor nam je namreč razodel Goethe, je vrgel dobri Faust svoj doktorski plašč raz sebe ter oblekel galantne nogovice in ostre čevlje. In ta, ki sedi na častitljivi doktorjevi stolici in ki ima doktorski klobuk globoko na obraz potiš-
K * * ^ X '
njen, je — kakor tudi od Goetheja veš — satan sam. In nasveti, katere Ti daje, niso dobri — kar vendar sam prizna, kadar je sam.
Kajti, ko ga je zapustil mladi Baccalaureus ves omamljen, da okusi vse žareče sadove zlatega drevesa življenja, tedaj se Mephisto glasno zasmeje in zavpije zasmehljivo:
Staub solist Du essen und mit Lust
Wie meine Muhme, die berilhmte Schlange!
Prav hudo in neprijetno je plaziti se po trebuhu kakor kača in jesti prah, in človeku ne pomaga veliko, če tudi se zraven počuti, da je hudičev bratranec in peklenski rojak. Kajti kdor leži v blatu na trebuhu, spozna slednjič, da na vsem tem prav za prav ni veliko, in pred vsem se spomni na zgubljenega sina, ki je hrepenel nasititi se od tega, kar so žrle svinje, — kar pa za rojenega človeka ni posebno redilno.
Ne vprašuj torej rajši prav nič dr. Mephistofela.
Toda — oprosti, da ti hočem še nadalje svetovati — ne pojdi niti k profesorju Wagnerju! Saj se ga spominjaš — prejšnje čase je bil dr. Faustov famulus, toda odkar je odpeljal hudič doktorja na vinski sod, je imel suhi plazilec lepe dnove. Zdaj je on jedna izmed najbolj bli-ščečih lučij modernega sveta.
« Kajti dočim Ti podaja doktor Mephisto ča-rovno pijačo, po kateri uzreš v vsaki ženski, ki jo srečaš, lepo Heleno, Te uči profesor Wagner najpogubnejše vseh umetnostij — umetnost, s katero se proizvaja homunculus.
Homunculus je, kakor veš, majhen človek, ki se izdeluje umetno v kaki retorti ali posodi. To so bile sanje vseh srednjeveških zlatarjev in najvišje upanje vseh alkimistov; toda še-le profesorju Wagnerju se je posrečilo, resnično ho-muncula izvršiti — tega malega umetnega človeka v stekleni posodi, ki jo v vseh svojih delih prav kakor resničen človek, in vendar umetnost, skozi in skozi umetnost . . .
Ali nisi, ljubi moj mladi prijatelj, še nikoli srečal tacega homuncula ? Na svetu jih je dosti, ne vidi se pa vedno posode, v kateri žive. Če pa kdo seže z roko, da bi se ga dotaknil, zadene ob steklo — mrzlo, gladko steklo, katero jih obdaja . . .
Jaz poznam skrivnost, kako se homunculus izdeluje, obiskal sem namreč laboratorij profesorja Wagnerja. »Kdor hoče biti resnično božji, Bogu podobena, je govoril večkrat s svojim raztresenim glasom, »mora v sebi ustvariti homuncula — mora se spremeniti v homuncula«.
malostnega uspeha. Cela vrsta deželnih zborov bi temu ugovarjala, drugi bi posegli po radikalnih sredstvih in na Štajerskem bi bili na primer naši izročeni na milost in nemilost svojim nasprotnikom. Poleg drugih neprilik pa moramo računati celo z voljo konservativnega prebivalstva. To se je že tako privadilo ustavi, da bi mu gotovo ne bilo ljubo, če bi se mu s spremembo ustave odvzela volilna pravica v državni zbor in bi se volili zastopniki potom deželnih zborov. Za tako spremembo še ni ugoden trenutek in bi se konečno sploh ne vedelo, kaj početi s peto skupino. Konečno bi pa bila volitev po deželnih zborih za radikalce v mnogem oziru še ugodneja. Tudi s tem nasvetom toraj ni nič. Več vzrokov bi bilo nadalje za razpust parlamenta in uvedbo splošne jednake volilne pravice. Tem načinom bi zginil s površja marsikak stari liberalec in bil nameščen z radikalno silo ; nekaj mandatov bi zgubil tudi bržkone mladočeški klub. To sredstvo bi bilo gotovo najuspešneje, akoravno bi se pri nižjih slojih ne šlo v prvi vrsti za narodnostno, marveč za socijalno vprašanje, kar bi bilo v nekem pogledu še najumestneje, toda sedanji čas splošne razburjenosti za splošne volitve gotovo ni primeren, ker bi bile volitve povsem podobne meščanski vojski. Samo iz tega razloga se ne moremo odločiti niti za to sredstvo. Ne preostaja toraj ničesar druzega, nego to, kar je že davno predlagala katoliška ljudska stranka, namreč sporazumljenje mej nasprotnimi si strankami. Morda bi bilo umestno, takoj ob sestanku državnega zbora v sporazumu z vsemi parlamentarnimi strankami proglasiti nekako politično premirje in izvoliti nekak spravni odsek. To je nujno potrebno, kajti vsi hrepenimo po delu v parlamentu, najbolj pa ljudstvo. Binkoštni program nemških opozicijonalnih strank, katerega smo že takoj spočetka smatrali za sposobnega za podlago nadaljnim spravnim dogovorom, naj bi ne ostal tako neo-pažen. Tega predloga ne stavimo vsled tega, ker smo morda v strahu pred novimi volitvami. Zadnje dopolnilne volitve so nam porok, da se nam ni bati ničesar. Ravno vsled tega naj bi se pa naše besede tem bolj upoštevale kot izraz odkritega hrepenenja po miru. — Tem besedam bodo gotovo pritrdili vsi treznomisleči krogi, vprašanje pa je, ali bo tem potom sploh mogoče doseči za-željeno spravo. Kar zahteva nemška brezobzirnost, to je Slovanu v kvar, in kar želi ta, ni po volju Nemcu. To je dejstvo, ki ga nihče ne utaji. Kar se pa tiče primernega trenutka za splošne volitve v parlamentu, dvomimo, da bodo duhovi manj razburjeni pozneje, kakor so sedaj, čimdalje se bo v tem oziru čakalo, tem slabeje bo.
Baron CMumecky in liberelno vele-posestvo. Minulo soboto se je že pokazala posledica Chlumeckega avdijence pri cesarju. V stanovanju poslanca dr. Baernreitherja se je vršilo v soboto posvetovanje liberalnega veleposestva, oziroma njegovega izvršilnega odbora. Seje so se udeležili tudi zastopniki liberalne stranke v go-spodski zbornici. Sploh so bili pri posvetovanju prisotni tile možje: dr. Baernreither, grof Stiirghk,
Najprvo se je bilo treba skrčiti, kolikor mogoče zmanjšati se. V ta namen je priporočal profesor najmočnejše kise in najbolj privijajoče kisline moderne literature. Treba je bilo zbrati se v sebe samega, osredotočiti se v samem sebi, postati jaz, nič druzega kakor jaz.
In potem je trebalo spremeniti svojo posodo v steklo, napraviti se prozornega, a tako, da se mu ne more nihče približati — fin in kompliciran stvor, ki se kaže pod steklenim pokrivalom . . .
Tako se je postalo — in tako se postane — to, kar imenuje \Vagner homunculus in kar se imenuje tudi umetnik, un artiste pur, za katerega ne biva ničesar druzega kakor notranjost steklenega zvona — jaz . . .
Ne bodi tudi noben homunculus, ako hočeš biti podoben Bogu!
Ne daj, da bi te vodil doktor Mephisto, da bi te poučeval profesor \Vagner — o ne ! pojdi pa v šolo — h komu? h komu drugemu kakor k ubogi, zapeljani Margareti . . .?
Pač res —
doktor Faust, njen duhoviti in nezvesti ljubimec. Njena nadarjenost je celo bolj srednje vrste, toda njeno srce je zlato. Njena ljubezen je kakor dra-
baron Schwegel, dr. Grabmayr, grof Dubsky, baron Ludwigstortf, baron Spens, Eltz, grof Osvvald Thun in baron Chlumecky. liazgovarjali so se možje o vprašanju, kako priti v zbornici zopet do mirnega, resnega dela. Razgovor je trajal tri in pol ure; o uspehu se popolno molči. Vendar pa se govori v političnih krogih, da je bil na dnevnem redu predlog, naj se odpravijo sedanje jezikovne naredbe in mesto njih potom § 14. uveljavi nov jezikovni zakon, in da so se možje tudi že posvetovali o načrtu za tak zakon. Od sklepa liberalnega veleposestva pa je odvisno, ali se povabijo k nadaljnim razgovorom o tem zakonu tudi ostale opozicijske in slednjič nekatere desniške stranke. V istih krogih se dalje tudi trdi, da se prihodnjo nedeljo tudi nemška katoliška ljudska stranka bavi s tem vprašanjem. Baron Chlumecky je odpotoval takoj nato zopet v Aussee. — Ta način rešitve jezikovnega vprašanja, s kakoršnim so se pečali zastopniki liberalnega veleposestva, pa bržkone ne bo našel potrebne naklonjenosti pri onih strankah, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo. Posebno pa s tem ne bo zadovoljna mladočeška državnozborska delegacija, ki pride pri rešitvi tega vprašanja v prvi vrsti v poštev. Ako se izda tak zakon, s katerim bodo zadovoljni Nemci, bodo Čehi gotovo v opoziciji.
Pruska vlada proti državnim urad nikom. Grožnja, s katero je pretil državni kancler knez Hohenlohe, je postala vendar le dejstvo, akoravno o tem oficijelno še ni nič objavljenega. Odstavljenih oziroma začasno upokojenih je večje število državnih uradnikov, ki so ob jednem zastopniki ljudstva v parlamentu. Pa še nekaj drugega se pripravlja za take vrste neubogljivcev. Vodja konservativnih protikanalskih prijateljev, znani grof Limburg-Stirum je že črtan iz dvorne liste in njemu sledi še več mož, ki so njemu jednako bili tako neuljudni in glasovali proti vladni predlogi. Jednaka usoda je svojedobno zadela grofa Kanitza, poznatega glavnega agrarca, ko je z besedo in peresom agitoval proti trgovinski pogodbi z Rusijo. Seveda tudi v tem oziru še manjka oficijelnih izjav, vendar je pa prav lahko verjetno, da bo vlada poskusila vse, kar koli bo moglo količkaj ohladiti prvotno nejevoljo.
Razgled po slovanskem svetu.
O izdauju glagoljskega migala.
Žalostno je, ako se začne državna politika mešati v cerkvene in verske zadeve — in izrabljati vero in cerkev v svoje strankarske namene. Godilo se je to že od nekdaj, a žalibog da tako ravnajo še dandanes bolj po imenu katoliške države, in tudi nekatoliške, zlasti razkolne. Od enih in drugih mečejo se sv. Stolici klipovi na pot in ovirajo jo v njenih sv. namenih ker si državniki domišljujejo, da se isti križajo z njih politiko.
Sledeči list kaže nam nekaj takega. — V njem se toži na sv. Sinodo v Petrogradu — in tudi na našo vlado, kateri je tudi glagolica trn v peti. Kako vse drugače ravnala je naša vlada pred 250 leti — takrat je sama darovala Rimu gla-
goceno mazilo — ki se izliva po nevrednih nogah .. .
In to je njen način, po katerem se postane Bogu podobnim — kraljevi način trpeče ljubezni. Ona se mnogo pokori, zato ji je mnogo odpuščeno. Ona trpi mnogo, zato je mnozega očiščena. Skozi vice globokih bolečin vodi Margaretina pot k Bogu.
In ko se bliža ubogemu doktorju Faustu poslednja ura — ko je dosegel svoj namen, ki obstoji v najvišji posvetni sreči, in ko je ravno radi tega (tako uči Goethe) padel hudiču v roke — tedaj je odrešen na priprošnjo one, kateri je nekdaj stri srce, in katera potegne sedaj — bela in sveta — pogrezajočo se dušo proti nebesom . ..
Goethejev Faust ni mogel postati sam Bogu jednak. Mephisto je lagal, kakor vselej laže. Toda po ljubezni in trpljenju je šla Margareta pred njim in dosegla namen, po katerem je on zaman hrepenel — dosegla ga je po skritem krajšem potu . . .
In najti to skrivno pot, to tajno pot do namena — to je naloga nas vseh — zlasti za tistega, ki ima še mlado kri in čisto srce.
Tvoj prijatelj
J. Jorgensen.
golske črke za tisek misala in brevirja — a danes bi rada vse te starodavne privilegije vničila in z vso silo pritiska na Rim. Zagriznjenost naše vlade proti glagoljici šla je zadnje dni tako daleč, da je izposlovala dovoljenje, da sme v Črni gori v hiši našega poslanstva blagosloviti neki dalmatinski kanonik novo kat. kapelico. Čudno je vendar, da se naša in ruska vlada v tem strinjata — in katoliški stvari ovire delata. Presvetli nadbiskup barski bi bil rad sezidal sam v Cetinju kat. cerkev na čast sv. Antonu, ali v Petrogradu so drugih misli, in na Dunaju tudi. Dva vplivna Poljaka, eden na Dunaju in eden v Rimu, sta velika nasprotnika staroslovenščini — temu našemu starodavnemu privilegiju v cerkvi. Naši visoki državni dostojanstveniki poprašujejo naše biskupe na jugu, ako bodo kmalu odpravili glagoljico? Moj Bog, kako so slepi! Namesto da bi si pridobili in pomnožili simpatijo Hrvatov in pravih katolikov, jo s tem še uničujejo. Res protikatoliška in proti-slavenska politika je to. Kakšne težave je imelo izdanje novega glag. misala kaže sledeči spis nadb. Milinoviča — obelodanjen v nekem cerkvenem listu v Rimu.
V pogodbi mej sv. Stolico in Cmogoro 18. avg. 1886 je bilo vstanovljeno, da se ima molitev za kneza »Domina salvum fac Principem« peti pri službi božji v slavonskem jeziku. Ko je pa 1. 1887 došel v Bar novi nadškof Milinovič, bil je povsod navdušeno sprejet, ne samo od naroda ampak tudi od kneza in dvora, in še celo od razkolnega metropolita, pri katerem je tudi odšel. Navdušenost je pa še posebno narasla, ko so ga čuli peti imenovano molitev za kneza in pridigati v domačem jeziku. Katoličani in razkolniki hodili so ga z veseljem poslušat. Te okolščine poslužil se je presvetli gospod, da skuša sprijazniti in spoznati tamkajšnje kristjane mej seboj. Oslanjajoč se na encikliko »Grande munus« — v kateri sv. oče Leon XIII. tako lepo govori o staroslov. liturgič-nem jeziku, kateri bi mogel biti kot pripomoček zjedinjenja — prosil je nadškof v dogovoru s knezom sv. Stolico 19. febr. 1887 za vpeljanje staroslovenskega jezika v barsko škofijo. Mej drugimi navaja v listu sledeče uzroke:
»Ko je namreč v pretečenem veku sedel na barskem nadbiskupskem in primacijalnem prestolu nepozabljivi Vincenc Zmajevic, posluževal se je staroslovanske liturgije ter si s tem tesno pridobil tamkajšnji nedolžni narod in njih vladike ; zavoljo tega gledali so v njem odkritosrčnega prijatelja in stopili ž njim <f najtesniši dotikljaj. Ali s temnim očesom je to gledala turška vlada, in velečislani prelat moral je pobegniti, postal je potem nadbiskup v Zadru. Po zadobljeni skušnji hotel je on to nadaljevati tudi na svojem novem prestolu Z dovoljenjem in pomočjo papežev Benedikta XIII. in Benedikta XIV. ustanovil je znameniti »slavenski seminar« v Zadru. V njem naj bi se dobro vzgojevali mladeniči, kateri naj bi bogoslužje obavljali v staroslavenskem jeziku in razširili se kot misijonarji po Bosni, Srbiji, črni-gori in Bolgariji in izveli od njega tako lepo za-početo delo. Ali naj bo že da iz političnih ali katerih drugih vzrokov, prava svrha semenišča bila je proti prvotnemu namenu gorečega nadpaetirja popolnoma premenjena, iz katerega so vendar izšli znameniti možje. Semenišče se je uporabljalo za vse kaj druzega, kakor je bilo ustanovljeno.
Iste potrebe, kakor tedaj, obstojijo še dandanes in jaz Bam sem se prepričal, da z vpeljavo slavonske liturgije upoznali bi pravoslavni, katerim je k srcu prirasla, v Vaši Svetosti prijatelja, in njih srca bi se približala sveti Stolici. Zatorej tolmačeč misli in želje slavnega kneza in tega ljudstva in navdan z edino željo, da čim bolj vzvišim presveto Ime božje in pospešim zveličanje duš, in da se razlije posvečujoča milost božja in da nebeška luč razsvetli pameti teh, ki sedijo v temi, sledeč nadalje tudi namenu izraženemu v nepozabljivi encikliki »Grande munus«, proBim, da blagovoljno dovolite barski nadbiskupiji vpeljavo staroslavenske liturgije v rimskem obredu, kakor se ista rabi po Dalmaciji, na Hrvatskem in v Istri «
Na to vprašanje odgovorila je sveta stolica dne 5 aprila 1887 kakor sledi:
»Da se izpopolni dogovorjeni konkordat s presvetlim knezom črnogorskim, sveti Oče zadovoljuje želji Vaše presvetloBti. Zato dovoljuje, da se obnovi davni privilegij papežev, zlasti Be-
nedikta XIV., da se namreč smejo služiti katoličani v barski nadškofiji s staroslavenskim jezikom v liturgiji.«
Komaj je bilo dano to dovoljenje, vzdignila se je strašna nevihta. Nekatere vlade in zelo odlične cerkvene in civilne osebe so se predrznile vtikati v stvari, ki jim niso bile prav nič mari, ker to je bila izključljivo svete Stolice, presvetlega kneza in nadbiskupova zadeva, kakor je on večkrat to povdaril, komur je bilo treba.
(Konec prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. septembra.
(Občinske volitve v Vipavi) 2. sept. Danes je -v Vipavi narod govoril, in sicer precej drugače, kakor je želela liberalna klika. Dobro znani, po svoji zlobnosti in prav liberalni zagrizenosti že smešni dopisnik »Sl. N.« je že pred nekaj dnevi raztrobil v svet, da je zmaga na vsi črti zagotovljena liberalcem. Toda prišlo je — drugače. V tretjem razredu so pogoreli liberalci popolnoma, dobili so komaj eno šestino oddanih glasov, a še to šestino le vsled nečuvenega terorizma. V drugem razredu sta dobili obe stranki enako število glasov. Odločeval je žreb, ki je spravil od vsake stranke tri može v odbor. Tudi ta vspeh je za liberalce, doslej neomejene gospodarje, kar sramoten, ako pogledamo sredstva, katerih so se posluževali. Trgovcu B. je grasčak Mayer zagrozil, da ga takoj vrže iz hiše, ako ne gre liberalcev volit. Tudi z orožniki je liberalna klika terorizo-vala volilce. V prvem razredu so liberalci zmagali, a politična oblast bo morala volitev v prvem razredu razveljaviti, ker je volilna komisija pro-tipostavno zabranila oddati dva pravilna glasova. Čudimo se vipavskemu uradništvu, da se je dalo ostrašiti grožnjam »Narodovega« dopisnika, ki je žugal, da bodo liberalci uradnikom ogrenili življenje in jih spravili iz Vipave, ako ne volijo na liberalno komando. Sicer pa upamo, da se do prihodnjič premislijo in da ne pojdejo več na li-manice liberalni kliki, zakaj prepričali so se lahko, da izgube s takim postopanjem zaupanje ogromne večine prebivalstva, ki je tako sijajno pokazalo, da se je naveličalo paševanja liberalnih mogotcev. Tudi v Vipavi je liberalcem odzvonilo za vselej, celo Ivan Grozni jim ne more več pomagati z vsem svojim spletkarskim talentom, še manj tolpa upijanjenih mladoletnih fantov, ki so na povelje liberalcev razgrajali in izzivali po trgu.
(Shod) napravi katoliško politično društvo za Dolenjsko dne 10. oktobra ob treh popoludne v Žužemberku.Na shodu poročata poslanca vodja Povše in dr. Žitnik.
(V katoliško vero) je prestopil protestant, dobro znani ljubljanski tovarnar g. Avg. Drelse z jednim sinom - ženinom. Storil je slovesno obljubo danes v župni cerkvi sv. Petra. Drugi njegovi otroci prestopijo v katoliško cerkev drugi teden.
(C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani) veliko zaupa Slovencem v ljubljanski okolici. Meni, da morajo vsi Slovenci okolu Ljubljane biti vešči blaženi nemščini, zato je v veži okrajnega glavarstva pribita starodavna deska z zamazanim napisom »Kanzley Gang«, okrajni glavar pa ima nad svojimi vrati samonemški napis ! Mnenja smo, da bi 1. 1899 bila dolžnost ljubljanskega glavarstva nad svojimi prostori imeti vsaj dvojezične napise!
(Občni zbor slovenskega katoliškega političnega društva za kamniški okraj) bo v nedeljo dne 17. oktobra po krščanskem nauku v Katoliškem domu v Kamniku. S tem vabimo k obilni udeležbi meščane in okoličana.
(Otvoritev slovenske planinske koče na Planici.) Včeraj je otvorila vrla in marljiva radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva zopet jedno kočo. To pot dala je romantični Planici velepotrebno turistiško zavetišče. K slavnosti je došlo nad 20 turistov iz Ljubljane. Radovljiška podružnica pozdravila je na radovljiškem kolodvoru člane osrednjega društva z godbo, katera je igrala Foersterjevo »Planinsko« in »Naprej zastava slave«. V Lescah prisedlo je blejsko pevsko društvo. Ko so izletniki izstopili v Ratečah, pozdravil jih je učitelj gospod Goričan v imenu občine, za kar se mu je zahvalil g. Roblek. Burni živio-klici so spremljali oba govora. Vrla slovenska rateška občina poslala je na postajo
brezplačno dvanajst voz, ki so izletnike peljali na Rateče. V Ratečah pozdravljalo je ljudstvo slovenske planince z živio-klici in zastave so vihrale raz hiš. Tu so izvršili planinci pijetetno dolžnost. Podali so se na grob ponesrečene turistinje dunajske učiteljice Ste in, ki je neumorno delala in agitovala za kočo na Planici. G. Roblek je v imenu radovljiške podružnice spominjal se blage ranjke in končal: »Akoravno si nam bila tujka po jeziku, a vendar si ljubila naše slovenske gore in bila si našemu slovenskemu planinskemu društvu res dobra in odkritosrčna prijateljica. Slava Tvojemu spominu!« Na to je govoril odbornik osrednjega društva gospod Mandelj, na kar so položili planinci venec na grob ranjke, potem pa so blejski pevci zapeli tako milo narodno pesmico »Kadar jaz umrla bom . . .«, da se ni mogel noben udeležnikov zdržati solza. Po tej pesmi za-donela je še »Blagor mu, kdor se spočije«. Vreme planincem ni bilo milo. Ko so po dovršeni pije-tetni dolžnosti po petčetrturni hoji prikorakali k koči na Planici, vlit se je dež. Sveta maša, katero je daroval preč. gospod župnik Lavtižar, morala se je vršiti vsled tega v koči. Ko je prenehalo deževati, otvoril je predsednik radovljiške podružnice gospod Roblek kočo. Povdarjal je, kako moramo težiti za tem, da ohranimo slovenske alpe našim potomcem, in vzbujal je slovenske planince k neumornemu delu. Slavil je preč. gospoda župnika Lavtižarja kot pospeševalca slovenske turistike ter se mu iskreno in prisrčno zahvalil za neprecenljiv trud. G. župnik Lavtižar je največ pripomogel, da se je mogla staviti ta prepotrebna koča, katero bo radovljiška podružnica drugo leto precej povečala in založila s provijantom. Govornik je vsem udeležnikom za-klical krepek »živio«. Radovljiški gospod sodnik slavil je Gorenjce kot izvrstne narodnjake in je zaklical: • »Dokler imamo za seboj tako vrlo in ljubo ljudstvo, kakor so naši Gorenjci, se nam ni bati ničesar, zatorej: Bog živi gorenjsko ljudstvo!« Iz nad 400 grl zadoneli so dolgo trajajoči živio-klici. Izletniki so se na to dali slikati. Začela se je prosta zabava. Veliko izletnikov je šlo k izviru Nadiže. Bilo je zelo živahno. Gospod župnik Lavtižar je pokazal izletnikom zvon, ki jo že do 400 let star. Neumorno je svirala radovljiška godba. Blejski pevci očarali so s svojim preciznim petjem vse občinstvo, po pesmi »Nazaj v planinski raj« ni hotelo ponehati ploskanje. Vse je bilo očarano Da, gospod učitelj Rus je lahko ponosen na svoj zbor in čestitamo mu, kakor tudi vsem pevkam in pevcem. Ob tem petju je pričelo sijatt solnce, ki je ob našem odhodu pregnalo megle ter obsijalo Ponco, Jalovec in Mojstranko. Le težko smo se ločili od tega planinskega raja. Srčno se je poslovilo tudi ljudstvo od izletnikov. Ko se je začel pomikati vlak raz rateškega kolodvora, za-gromeli so živio - klici rateških mož, dekleta in žene pa so pošiljale za odhajajočim vlakom pozdrave z robci. Slava temu ljudstvu ! Slava radovljiški podružnici in njenemu načelniku!
(Celjski občinski očetje) so se v petek v javni seji zahvalili vsem, ki so v burnih dneh 9. in 10. avgusta stali ob strani celjskega nemštva. Posebno se je župan Stieger v svojem govoru zahvaljeval Celovcu in celovškemu županu, da je z dejanjem prihitel na pomoč Celju ter odposlal »delat mir« — svoje policaje. Posebna zahvala se je izrekla delu celovške in celjske policije, ki je bila z »Amtsvorstandom« Furstbauerjem »muster-giltig«. Občinski svet je dovolil, da se občni zbor »Siidmarcke« vrši v mestnem gledališču. Pač naj-pripravnejši prostor za hajlovce 1
(Vzgojevališče za deklice) [internat] čč. šolskih sester v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v Št Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredna ljudska šola; v njej se posebno goje ženska ročna dela. Šolsko leto se začne dnč 16. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca meseca kimovca čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vojaška vest.) Včeraj sta došla v Ljubljano dva bataljona domobranskega polka štev. 4. Sedaj je v Ljubljani ves polk. Združen polk odkoraka k vojaškim vajam.
(Hrvatski vojaki v Ljubljani.) V soboto popoludne so se vstavili hrvatski vojaki iz Banja-luke na poti k vojaškim vajam nekaj trenotkov
v Ljubljani. Na kolodvoru navzočni Slovenci so jih srčno pozdravili. Zanimivo je bilo videti, da katoliki in mohamedanci kolikor mogoče strogo pazijo na to, da ne občujejo mej seboj več, nego je nujno potrebno. Čakaje vlaka so mohamedanci sedeli na tleh, na drugi strani pa so katoliki naredili svoje taborišče. Dva hrvatska Žida, ki sta bila tudi v transportu, sta bila povse osamljena ter ju niso pogledali ni mohamedanci ni katoliki. Zanimivi prizor je gledalo mnogobrojno občinstva.
(Napad na Slovence v Ljubljani.) V petek po noči zašla je družba Slovencev v ljubljansko ka-zinsko kavarno. Družba se je vedla povse mirno, a vender se jim ni hotelo dati zahtevane pijače. (V »Narodni kavarni« se pa Nemcem postreže nemški ! Opomba stavčeva.) Ko so navzočni Nemci zapazili slovensko družbo, pričel se je ropot. Slovence se je hotelo s silo vreči na cesto in se je le posredovanju mestnega stražnika zahvaliti, da Nemci niso prišli z dejanji a Iži Celje. Pri tem omenjamo, da bi bil pač že čas, da bi nekateri Slovenci opustili pohajanje nemške kazinske kavarne. Sosebno nekateri slovenski prvaki v Ljubljani naj bi si zapomnili, da se ob njihovem za-hajanju v kazino škandalizuje slovensko občinstvo.
(Neprevidna žena.) V soboto dopoludne je neka Ižanka na tukajšnjem Mestnem trgu pred Schantlovo vežo s silnim vriščem privabila okolu sebe nebroj radovednežev. »A ga nej s tabakam«, kričala je v jednomer. Po dolgem času je šo-le vsa zasopla pojasnila, da je v glavni tabakarni nakupila dva zavoja tabaka. Pred vežo srečala jo je potem znanka, katero je hotela na vsak način spremiti po mestu Ob veži je stal mož in temu možu je za jeden groš naložila dolžnost paziti na zavoja s tobakom, da se povrne. Izročeno nalogo je neznani mož tako vestno izvršil, da je nesel zavoja na svoj dom. Ižanka je pa morala domov brez »tabaka«.
(Dnevni red) občinskega sveta redni seji, katera bo v torek, dnč 5. septembra 1899, ob petih popoldne v mestni dvorani. 1. Naznanilo predsedstva. 2. Čitanje in odobrenje zapisnikov zadnjih sej. 3. Personalnega in pravnega odseka poročila: o imenovanju druzega razsodnika v zadevi ljubljanske plinove družbe proti mestni občini; o imenovanju jednega člena v deželno obrtno komisijo; o prizivu Josipine Selanove proti magistrat -nemu odloku z dne 18. julija 1.1. št. 22975 zaradi naprave proračuna za stavbna dela pri njeni hiši na Starem trgu št. 28 ; o pritožbah Gustava del Cotta in drugih zaradi povračila troškov za napravo hodnikov ob desni strani Poljanske ceste. 4. Stavbnega odseka poročila: o županovem dopisu, da bi se uvrstil Vodmat v notranji stavbni okraj; o zadevi Ivan Godčeve stavbo in pekovske obrti; o ponudbah za gradnjo poslopja gr^fovske Stubenbergične ustanove v Gradišči; o napravi dveh kapnic poleg mestne šole na Barji. 5. Policijskega odseka poročilo o volitvi četvero členov v dvoje zdravstvenih komisij. 6. Kuratorija Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole poročilo o popolnitvi druzega učnega mesta na tej šoli.
(Dirka zveze slovenskih kolesarjev iz Reke v Ljubljano) se je vršila včeraj pri primerno ugodnem vremenu prav povoljno. Od 13 zglašenih je štartalo 9 dirkačev. Dirkači so so odpeljali iz Reke ob 5. uri 16 min. zjutraj. Prvi je došel v Ljubljano na cilj gospod Grassi (klub slov. biciklistov Ljubljana) ob 10. uri 4 min.; prevozil je toraj progo 129 km v 4 urah 48 min. Skoro uro pozneje dospel je kot drugi na cilj gospod Ivane (klub dol. bic. Novo mesto) v 5 urah 43 min. 39 sek.; tretji gospod Bončar (klub Ilirija) v petih urah 44 min. 9 sek. V maksimalnem vožnem času 6'/, ur dospela sta še dva dirkača in sicer gospod Strnad (klub Ilirija) v 5 urah 44 min. 25 sek. in gospod Kubelka (klub Ilirija) v 6 urah 15 min. 55 sek. ter si tako prisvojila časovne kolajne, dočim je dobil prvi (gospod Grassi) kot darilo Sty-ria-kolo v vrednosti 340 kron in častni naslov: Prvak Zveze slovenskih kolesarjev za leto 1899/1900, drugi (gospod Ivane) potno uro budilko v vrednosti 60 kron in tretji (gospod Bončar) tintnik v vrednosti 40 kron. Gospod Grassi Be je pokazal kot izbornega dirkača ne samo na dirkališču, kjer je odnesel že več prvih in drugih daril, ampak tudi pri distančni vožnji. Kdor pozna pot iz Reke do vrh planinskih rid, ta mora lojalno priznati, da ni malenkost voziti tako hitro in skoro 80 km jednomer navzgor z 101 prenosom. Na cilju je
čakalo mnogo radovednega občinstva osobito kolesarjev, ki je došle dirkače navdušeno pozdravljalo. S posebnim zadovoljstvom moramo konšta-tovati, da se je izvršila, dirka brez najmanje nezgode, za kar gre posebna hvala slavnim c. kr. okr. glavarstvom v Voloski, Postojni, Logatcu in Ljub-bljani. ki so dirigirala orožništvo na pot, da skrbijo za red. Želeti bi bilo le, ko bi se tudi skrb-belo, da bi bili vražji psi za tisti čas zaprti ali priklenjeni. Zvečer se je priredil na čast dirkačem v Svicariji zabaven večer, pri kateri priliki so se tudi razdelila pri večeru primernem nagovoru zveznega predsednika gosp. Rud. Vesela dirkačem zaslužena darila. Zbralo se je mnogo šport ljubečega občinstva in »Slavec« je Bkrbel za vsestransko zabavo zapevši mnogo lepih pesmij, za kar mu bodi izražena tem potom najiskreneja zahvala. Posebno je ugajala vsem navzočim v prvič peta pesem kolesarjev (zložil gosp. Bartl, nadučitelj v Šmartnem pri Litiji). Blagajnik kluba slov. biciklistov Ljubljana g. Gombač je razdelil pri tej priliki kolajne, katere so si priborili dirkači na zadnji klubovi dirki na dirkališču. Predsednik kolesarskega in pevskega društva »Slavec« gospod Dražil je napil prvaku »Zveze« gosp. Grassiju, navzočim kolesarjem in kolesaricam ter skladatelju kolesarske himne gosp. Bartel-nu. Sledili so Še razni govori in napitnice, posebno pa je ugajal klobasarski govor znanega humorista gospoda Urbančiča.
(Ponesrečil se je) 29. m. m. posestnika sin Ant. Baje iz Kompolj, ko je precej vinjen pri Hu-dipeči padel raz cesto in se tako pobil, da je v malo urah umrl.
(Nogo je zmečkal) v soboto pri urejevanju Save v Tacnu delavcu A. Vračko velik kamen, ki so ga hoteli vzidati v jez, pa jim je izpodrsnil. Ponesrečenca so precej prepeljali v deželno bolnišnico.
(Ponesrečili.) Anton Selan v Ljubljani se je ponesrečil pri klanju živine. Zavihtel je tako nerodno mesarski nož, da se je namesto v živino, zasadil v njegovo roko. — L Kalmusu je pri delu padla opeka na roko in mu zdrobila palec desne roke. — Pri gradnji »Mestnega doma« si je 14-letni Alb. Cerar opekel s smolo obe roki. Nosil je vrelo smolo, pri tem zadel ob neko desko, padel in se polil z njo.
(Samomor.) Minuli petek se je obesila, kakor poročajo iz Postojine, 72 let stara vdova Marg. Hudež, stanujoča pri mizarju Ant. Slencu v Ilir. Bistrici. Našli so jo mrtvo visečo pod streho. Pravijo, da se ji je zmešalo.
(Na smrt obsojena) je bila v Varaždinu dekla Apolonija Lukaček, ker je vrgla v Dravo nezakonsko svoje dete, kjer se je utopilo.
Društva.
(Ženskakrščanskosocijalnazveza) se je včeraj ustanovila v Ljubljani. Namen zvezi bode razširjati krščansko naziranje v družini in v javnosti, prirejala bode predavanja o socijalnih zadevah, skrbela bode za izobrazbo ženske mladine V pripravljalnem odboru deluje okolu 30 zavednih krščanskosocijalnih žena in gospodičin, da se ustanovni shod v nedeljo 17. septembra kar najsijajnejše izvrši.
(Mengiško kat. slovensko izobraževalno društvo) priredi v četrtek izlet na Brezje in od tam na sv. Višarje. Odhod iz Ljubljane ob 7 05 zjutraj. Prijatelji dobro došli!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 4. septembra. Cesar se je sinoči ob 10. uri povrnil od vojaških vaj pri Za-kopih ter se podal takoj v Schonbrunn.
Dunaj, 4. septembra. Ogerski ministerski predsednik Szell je sinoči dospel iz Ratota.
Dunaj, 4. septembra. Szell je bil danes pri cesarju v avdijenci, kjer je poročal o dogodkih zadnjih dveh mesecev, ker je bil poprej radi bolezni zadržan priti na Dunaj. — Konferiral je tudi z grofom Thunom v zadevi delegacij.
Dunaj, 4. septembra. Misiji barona Chlu-meokega je pripisovati le toliko pomena, v kolikor se tiče pospeševanja spravne akcije pri levici.
Dunaj, 4. septembra. Seja načelnikov levičarskih klubov poslanske zbornice se vrši neposredno pred otvoritvijo državnega zbora, kar se zgodi v času od 10. do 12. oktobra.
Dunaj, 4. septembra. Češki poslanec dr. Engel je izjavil dopisniku „N. Fr. Pr.", da je grof Thun vedel za Chlumeckega poziv in da je še celo sam nasvetoval vladarju, naj se ga pozove. To je storil z namenom, da pokaže levičarjem, koliko mu je do sprave z opozicijo, in da je voljan pri pogajanjih iti do skrajnosti. Ako je s tem grof Thun pravo zadel, je drugo vprašanje, ker ni posebno verjetno, da bi se radikalni elementi pokorili komandi Chlumeckega.
Budimpeita, 4. septembra. Tukajšnji korespondenčni urad izjavlja, da slone vsa poročila o obisku barona Chlumeckega na posestvu ministerskega predsednika Szella v Ratotu na golih kombinacijah, ker je to potovanje brez vsakega politiškega značaja in izvira le iz starega prijateljstva mej Chlu-meckim in Szellom.
Pariz, 4. septembra. Listi poročajo, da se je večina sodnikov v Rennesu tekom razprave prepričala, da je znani bordereau pisal sicer Esterhazy, da pa mu je Dreyfus izročil vse v to svrho potrebne podatke.
Pariz, 4. septembra. Listi poročajo, da je razsodbe v Dreyfusovi pravdi pričakovati šele v petek ali soboto. — Guerin in dru-govi v Rue Chabrol so še vedno za osem dnij preskrbljeni s živežem.
Carigrad, 4. septembra. Vsprejem črnogorskega kneza in njegove soproge pri sultanu je bil zelo prisrčen. Oba kakor tudi nju spremstvo je odlikoval sultan z visokimi redovi. Knez je mej drugimi vsprejel tudi bolgarskega eksarha.
Johannesburg, 4. septembra. Trans-vaalska vlada je odgovorila na zadnjo Cham-berlainovo brzojavko, da je voljna pričeti pogajanje glede volilnega zistema in vsprejeti predloge. S tem se je pomnožila nada na mirno rešitev krize.
tfeprekoslJlTega učinka j«
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrepčajo ln ohranjaj« lasiičo in preprodajo Izpadanja las.
Oena 1 steklenloi z rabllnlm narodom SO kr.
Jodina zaloga	1 666 10
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Besljeva oosta it. 1, polog mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno poito.
Umrli bo:
91. avgusta. Marija Gale, delavca hči, 6 mesecev, Cerkvene ulice 21. črevesni katar.
1. septembra. Rudolf Kovačič, delavca sin, 6 mesecev,. Ulice na Grad 13, črevesni katar.
Cena žitu na dunajski	borzi
dn6 1. septembra 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 54 do	gl.	8 56
» » pomlad . . » 8 84 »	»	8 86
Rž za jesen.....» 6 92 »	»	6-94
» » pomlad . ... » 7-25 »	»	7'26
Turšica za sept-okt. . . » 5*22 »	»	5*24
» » maj-junij. . » 5-41 »	»	54S
Oves za jesen . . . . » 5 53 »	»	5*5&
» » pomlad ...» 5 82 »	»	5'8S
Meteorologlčno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
1	čas epato-Timja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzija	Vetreri	Neb«	ii' 2«.
2	9. zvečer	733 3 j	103	sl. jzah.	nevihta	146
3	7. zjutraj 2 popol.	733 9 7350	180 20 2	al. jug sr. svzh.	megla oblačno	
3	9. zvečer	7400	150	sl. sever	jasno	
4	7. zjutraj 2. popol.	741'8 7413	120 22-1	brezv. sr. jvzh.	megla jasno	160
uiouuja teiupciabui* suuuic lo.u , uuiuibic . id i
Srednja temperatura nedelje 17-1°, normale: 16-6*.
Za Učenje kositernih pred-
vrtptnn bronzovo lmltaoljo, bronzlranje kipov rriVLUV, iz mavoa. bronzlranje ograj pri stop-nioah, vse ▼ najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA. EBEBL v X>1ubljanl, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—5
W Išče se
organist in cerkvenik.
Kj6, pove upravništvo »Slovenca«. 719 3-1
Na posestvo gosp. Avg. Drelse v Črniva« meječi
travniki na barju
pare. št. 597, katastr. občina Trnovsko predmestje, v obsegu 13 oralov 477 kvadratnih sežnjev so zelo po ceni na prodaj.	720 3—1
Več se izve pri gosp. Maksu vitezu pl. Fremerateinu v Ljubljani, Streliške ulice št. 4.
Telefon štev. 135. Knpojo in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišča protokollrana .IMVEiA laksVeršec' v I^JTJBT^J^TVl.	Poštni čekovni promet itev. 847*533. Brečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto), obresti od dnč do dnč po 4l/t%-Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
---HIS D u n a j s k a borza. ^-		
Dni 1. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld. 30	kr.
Skopni državni dolg v srebru.....100	»	15	»
avstrijska zlata renta 4 c/0......117	»	95	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	55	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......117	»	90	»
Ogerska kronska renta 4%, 200 ... .	95	»	20	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	903	»	—	►
Kreditne delnice, 160 gld..............384	»	50	»
London vista...........120	»	57",.
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	90	»
80 mark............11	»	77	»
SO frankov (napoleondor)............9	»	55'/,»
Italijanski bankovci........44	»	45	»
C- kr. cekini......................5	»	70	»
Dne 2. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	25	kr.
5°/„ državne Brečke i. 1860, 100 gld. . .	156	»	60	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	-	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	»	35	»
Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......140	»	20	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	60	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	90	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	215	»	25	»
» » južne železnice 3°/0 .	163	»	40	>
» » južne železnice 6% .	118	»	50	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......196	gld	76	kr.
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165	»	—	-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	90	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	60	»
Salmove srečke, 40 gld........84	►	26	»
St. Gentiis srečke, 40 gld.......84	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......62	»	—	»
Ljubljanske srečke.........23	»	—	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	—	t
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3210	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	437	»	—	>
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	72	»	75	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106	•	—	»
Montanska družba avstr. plan. ....	289	»	25	»
Trboveljska premogaraka družba, 70 gld. .	182	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	37	»
__Nakup ln prodaja ~£Si
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E R C U B
66
I., VVollzeile IG in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
SBJT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekuiaoijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naložonlh glavnic,