Št. 81.
V Gorici, v soboto dne 8. oktobra 1904.
Iahaja dvakrat na teden, In sicer t sredo in loboto ob 11. uri prodpoldne ter stane z iarednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti   prejoraana ali v Gotici   na dom poSiljana:
Vso leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........  6 , 60 ,   „    ,   3-30
d-fltrt let«.......3 , 40 .   ,     ,    170'
PosamiCne Številke stanejo 10 vin.
Naroflnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici tv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSor; ob nedeljah pa cd'-' 9. do IS. ure. Na naročila brei doposlane naročnico te ne oziramo.
Oglasi In paslaalea so raounijo po petit-vrstah 2e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ar., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta.«.-*-.. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
i ccaj jijiaiv.
»Vse za omiko, svobodo in napredekU    Dr K. LmuH
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Ctorlol v I. nadstr, Z urednikom ja mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gospoiki ulici St. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plaeatl ioco Gorica Dopisi n«-J se pošiljajo le uredništva. NaroCnina, reklamaoije in druge reSi, katere ne »padajo v delokrog uredništva,  naj  se  pošiljajo le - apraruiStvu.
„PBIMOBEC"
(shaja noodvlsno od «SoBe» vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Bo8a» In »Primoreo* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sob.warz v Šolski ulioi «n Jellerait« v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenoiS na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarna. A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Interpelacije, vprašanja in predlogi
deželnega poslanca dr. H. Turne. VIH.
Vprašanje na Nj. Eksceleneo ministra za poljedelstvo.
Visoka vlada je s hvalevrednim zanimanjem jela zadnja leta podpirati različna podjetja, ki imajo namen, pospeševati sad-jerejo, trtorejo, mlekarstvo, živinorejo in druge panoge deželne kulture.
Dotične podpore, kolikor so naklonjene potom političnih oblasti I. instance, so tudi vsaj deloma pravično in razmerno razdeljene ; ne pa take podpore, katere visoka vlada daje potom c. kr. kmetijskega društva v Gorici. To društvo se smatra za zgolj italijansko društvo ter pripisuje članom italijanske narodnosti zaslugo, da se to društvo vzdržuje, da ima ugled in premoženje. Po tem principu pa tudi stavlja predloge na visoko vlado za podpore tako, da pridobi kolikor mogoče podpor za furlansko stran in v drugi vrsti še le za slovenski del dežele. Visoko ministerstvo mora gotovo priznati, da je deliti podpore 1.) po principu večje potrebe, 2.) po principu boljšega uspeha. Kot upravna oblast mora biti ministerstvo za poljedelstvo gotovo poučeno, da obsega ozemlje, na katerem prebiva slovensko prebivalstvo, % tal cele provincije, in da se peča to v planinskem delu pretežno ž živinorejo, po Vipavski dolini, v dolenji Soški dolini, vBrdih in na Krasu pa s sadjerejo in trtorejo; do-cira se v furlanski nižini prebivalstvo v prvi vrsti peča s poljedelstvom.
Iz statističnih podatkov o stanju živinoreje in vinoreje, katere je izdala statistična državna komisija, pa tudi iz poročila, katero je predložila tukajšnja trgovska-obrtna zbornica za petletjc 1891/1895. trgovinskemu mi-niaterstvu, izhaja, da je glavna ekonomična moč dežele v rokah slovenskih delov dežele, in da isti glede produkcije, posebno vini, sadja in mlekarstva po večkrat nadkriljujejo furlanski del iste. Kot javni upravi raini-sterstvu za poljedelstvo tudi ne more biti neznano, da je bil slovenski del dežele, odkar obstaja c. kr. kmetijstvo društvo, vedno
zanemarjan, in da so se vse podpore prejšnjih let odkazovalc le furlanskemu delu dežele ali pa posestnikom v slovenskem delu dežele, ki so bili furlanske narodnosti, in da se je še le zadnja desetletja, odkar se je ustanovila deželna avtonomija, oziralo tudi na potrebe slovenskega prebivalstva, da so vsled tega slovenski deli dežele zanemarjeni v vseh panogah deželne kulture. Poljedelski upravi tudi ne more biti neznano, da vsled tega slovenski del dežele nima nabranega obratnega kapitala, dočim furlansko nižino obdelujejo ponajveč veliki posestniki, ki imajo sami dovoljno kapitalno moč.
Vkljub temu pa poljedeljska uprava nakazuje podpore, in to velja posebno za podpore živinoreji — tako, da določa skupen znesek za furlansko Vi m za slovenske 3/4 ''ežele po enakih deležih. Posebno krivično utegne postajati to nakazovanje pod-porščin vsled novega zakona za pospeševanje živinoreje od 13. V. 03. št. 24. deželnega zakona.
Raditega si podpisani usojajo staviti vprašanje:
Ali je V. E, voljna odkazovati podpore v prospeh sadjereje, vinoreje in živinoreje po onem razmerji, kakor to odgovarja potrebam dotičnega gospodarskega kraja in intenziteta dotične panoge kmetijstva?
IX. Vprašanje na Nj, Eksceleneo naučnega ministra.
Podpisani je takoj po vstopu v deželni zbor leta 1896. potom obširne interpelacije grajal neznosne razmere učiteljišča v Kopru in ponovil isto v seji 17. I. 01. Od naučne oblasti se je v tej zadevi poizvedovalo, in tudi dognala resničnost grajanih nedostat-kov, kakor tudi potreba, da se učiteljišče premesti iz Kopra na drug primernejši kraj. Vkljub temu, da vsi grajani nedostatki še danes obstajajo, in da z učiteljiščem v Kopru mora biti nezadovoljna naucna uprava sama, da se pritožujejo učno osobje, učeča mladina in stariši, vkljub temu, da morajo rezultati tega učiteljišča biti skrajno nepovoljni, ne glede na važnost dobrega izobraženega učiteljskega naraščaja,   visoka vlada pušča
učiteljišče na mesta, kakor je, ne da bi imela za to le en opravičljiv razlog. Kakor že v interpelaciji 1. 1896. povdarjano, ni ga bolj pripravnega kraja za napravo učiteljišča, nego je to mesto Gorica, ki ima vse predpogoje glede na zdravost mesta in kot središče provincije, ki je vedno dajala učiteljišču največ naraščaja. Vkljub temu se visoka vlada po-mišlja, storiti neobodno potrebni korak, da se slovenske možko učiteljišče premesti iz Kopra v Gorico. Podpisanemu se je od rae-rodajne strani že ustno zagotavljalo, da se spravi to vprašanje v najbližjem časa v tek. Ker pa se zdi, da je naučna uprava zopet pozabila na južno našo provincijo in to važno, za učiteljske razmere vitalno vprašanje, dovoljujem si vprašati:
1) Kaj je naučna uprava od zadnjega odgovora vladnega komisarja v seji 2. VII. 01. v tej zadevi ukrenila?
2.) Ali je Vaša Eksc. voljna, nemudoma ukreniti, da se slovensko učiteljišče premesti iz Kopra v Gorico?
X.
Vprašanje na preblagorod-nega deželnega glavarja Alojzija dr. viteza Pajerja pl. Monriva.
Imenovanje ravnatelja in uradnikov za deželni hipotečni zavod je bilo predmet razpravljanja mestni govorici in tukaj izhajajočim laškim in slovenskim listom, ter se je pri tem 1.) očital deželnemu odboru favori-tizem, 2.) pa se je zatrjevalo, da dotični sklep za imenovanje -avnatelja deželnega hi-potekarnega zavoda ni bil storjen pravove-Ijavno, ker iso bili pri sklepanju navzoči vsi deželni odborniki.
Vsledtega si dovoljujem vprašanje:
1.) Ali je sedaj službujoči ravnatelj deželne hipotečne banke res v kakem sorodstvu ali soktvstvu s kakim deželnim odbornikom ali deželnim glavarjem, in v katerem kolenu in rodu?
-2.) Ali je res, da pri imenovanju istega niso bili navzoči vsi deželni odborniki, oziroma da so se odstranili pred pravilnim sklepom, oz. da se o imenovanju ni napravil pravilen sklep?
Vprašanje na preblagorod-nega deželnega glavarja Alojzija dr. viteza Pajerja p 1. Monriva.
Pri napravi deželnega hipotečnega zavoda se je izkazalo na upravnih troških preko 16.000 K. Iz dotičnega poročila deželnega odbora sledi, da so se vsa dela oddajala italijanskim tvrdkam. Če bi se tudi utegnilo trditi, da se je izdal natečaj, isti gotovo ni bil objavljen tako, da je prišel na vednost tudi obrtnikom slovenske narodnosti, da bi isti utegnili staviti ugodne ponudbe. Pri deželnih zavodih prihaja vsekakor v poštev tudi ozir na obrtne moči obeh narodnostij tembolj, ker je to vprašanje vitalnega pomena za slovenski živelj v deželi, in ker pri tem ni gledaH zgolj na kak vinar pri ceni, marveč tudi na podporo obrtnega podjetja, ki je izkazalo vitalnost in potrebnost. Ker se v kratkem ustanovi deželna norišnica in se utegne ponoviti to, kar se navadno dogaja v deželnem odboru, da se vsa dela oddad6 laškim ali tujim tvrdkam preko domačih obrtnih podjetij, dovoljuje si podpisani staviti vprašanje:
1.) Ali se je natečaj za oddajo del pri hipotečni banki objavil slovenskim obrtnikom dostopnim potom in posebej potom krajevnih listov P
2.) Ali se misli deželni odbor ozirati pri oddaji del, ki se imajo izvršiti pri deželni umobolnici, na gori navedene razloge ter vabiti obrtna podjetja v deželi primernim potom in posebej potom krajevnih listov obeh narodnostnih strank?
XII. Predlog.
Z ozirom na odgovor visokorodnega g. deželnega glavarja v seji 21. sept. na mojo interpelacijo glede prepozno predloženega poročila deželnega odbora, usojam si staviti sledeči predlog:
Visoki zbor skleni: .Nalaga se deželnemu odboru, da predloži vsakoletno poročilo o svojem delovanji najdalje do konca maja vsakega leta; tiskane razpravne zapisnike pa najdalje do meseca po sklepu dotičnega zasedanja:
— 13 —
Brez dogma
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Kako močno je že razvita v meni živčna bolezen! Naj-poprej me je pretreslo sočutje do Angeliee. Vse to, kar sem čutil še pred nedavnim do nje, kar je bilo nekako zakrito v tajnosti moje duše, je dospelo na-krat, nalik sopari, na površje. Odpotovati, pomiriti jo, pritisniti jo na prsi in jo osrečiti, to je bil prvi nagon srca, še sicer oddaljen od točno upodobljene volje, toda nenavadno močan. Ali ko sem si predstavil njene solzne oči, njene roke v mojih rokah, je vstal ta nagon občutkov, ki sem jih začutil do nje, z vso močjo od mrtvih. Na to mi je prišlo na missl, primerjati An-gelčico z Lavro, katera primera pa je morala skon« čati neugodno za Lavro. Ob enem mi je tudi tako življenje, kakoršno sem živel tukaj, postalo prava kost v grlu. Začutil sem potrebo čistejšega zraka, nego je bil ta, ki sem ga m dihal, ter tišine in miline in zlasti : pristnosti občutkov. Ob enem me jo prevzemalo veselje, da tu Še ni nič izgubljeno, da se še vse da popraviti in da je to odvisno le od moje volje. Nakrat mi je prišel v glavo Kromicki in Angeličinamati, katera mi ni zaupala ter je očividno stala na njegovi strani. Pri spominu na nju se me je polastila jeza, ki je Čimdalje bolj naraščala ter potlačila vse druge občutke. Čim bolj je moj razum priznaval, da ima gospa
Celina prav, ker ne računa na-me, tembolj sem se čutil razžaljenega radi tega, da si je dovolila verjeti kaj takega. Končno se me je polastila nekaka obupna jeza na samega sebe in na druge. Vse, kar sem mislil in čutil, se je dalo zagrniti s temi kratkimi besedami:
»Prav, naj pa bo tako!«
Pismo je dospelo včeraj: danes sem mirno analiziral svoje duševno stanje, zato pa trdim naravnost z začudenjem, da se mi J9 to razžaljenje tako globoko ugreznilo v dušo, da je v tem hipu rajše večje nego manjše.
Ima me v popolni oblasti. Pripovedujem si vse, kar si more trezno misleč človek povedati, ali vendar tega Kromickega ne morem odpustiti ne materi, ne Angeliei. Saj Angelica bi mu mogla z eno samo besedo zapreti pot v Plošev; ako pa tega ne stori, je to od njene strani ustrežljivost do matere; ona žrtvuje mene njeni migreni. V ostalem, ta Kromicki ponižuje v mojih očeh Angelico; on jo pači ter jo vede do plitkega tipa gospodične, pripravne za možitev. Ne morem o tem govoriti mirno-
Mogoče, da modrujem in čutim kakor preveč razdražen človek; mogoče, da je moje saraoljubje že zraslo črez mero; priznavam, vidim, znam zreti na se kakor tuj človek, toda kaj mi to pomaga ? Razgrevam se in jezim čimdalje huje. Že samo pisanje tega muči moje živce — zato prekinem pisanje.
Dne 1. majnika.
Ponoči sem si mislil: »Morda bom jutri mirnejši !« Kaj še! V meni se poraja naravnost jeza na Angeličino mater, na Angelico, na teto in samega sebe.
Treba je znati prilagoditi veter jagnjetovi volni, tu pa so se všteli v tem, da so pozabili, da je moja volna nenavadno fina. Ali se mi morda ne godi dobro tu v Peli? Lavra je kakor gruča marmorja. Pri njej se vsaj ne mučim, kajti razun lepote nima ničesar v sebi. Toda dovolj že imam teh prerafiniranih, ganljivih duš. Naj jih tolaži Kromicki.
Dne 2. majnika.
Sam sem odnesel danes pismo ua pošto. Vsebina pisma je bila taka-le: želim gospodu Kromickemu sreče z gospodično Angelico in gospodični Angeliei z gospodom Kromickim. Teta je hotela imeti odločen odgovor, zato ga ima.
Dne 3. majnika.
Prišlo mi je v misel, če morda pripomnja o Kro-mickem v tetinem pismu ni bila le ženska diplomacija, ter bi imela biti za me le ostroga? Ako je tako, pa čestitam teti na njeni spretnosti v poznavanju ljudij.
Dne 10. majnika.
Teden je pretekel. Nisem pisal, ker sem hodil kakor zahlipnjen naokrog. Čimdalje bolj se me polašča tuga in žalost. Prihajajo mi na misel besede Hamleta : »Ljubil sem Ofelijo, kakor bi je ne ljubilo štirideset tisoč bratov!t Samo da bi spremenil ta.klic tako-le: Ljubil sem Angelico bolj nego štirideset tisoč Laver U Ali je res treba, da naj iz mojih rok pade zlo na njo! Časih se tolažim s tem, da njeno združenje s takim človekom, kakor sem jaz, bi bilo še večje zlo — kar pa ni res. Ko bi jo enkrat imel, bi bil tudi dober ž njo. Zastruplja me samo sum, da ji bo morda zadoščeval tudi Kromicki.
V svrho prelaganja spisov iz Iaščine v slovenščino in obratno naj se naj me stalnega sposobnega prelagatelja." XIII. Predlog.
Predlagaje v prilogi resolucijo starešinstev občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Sv. Lucija, Ltvek, Kred, Breginj, Log in Črez-Soča, glasečo se:
.Starešinstvo občine povdarja nujno potrebo zgradbe lokalne železnice od mesta Idrije na Kranjskem do Sv. Lucije, in odtod preko Kobarida do italijanske meje in do Bovca, oziroma Loga, ter pooblašča župana, da to resolucijo sporoči deželnemu poslancu dr. Henriku Turni kot zastopniku slovenskih trgov*
predlagam:
Visoki zbor skleni:
--------Nalaga se deželnemu odboru, da stiz-
posluje pri visoki vladi koncesijo za predhodno proučevanje za zgradbo krajevne železnice z normalnim tirom od postaje bohinjske železnice Sv. Lucija do mesta Idrije na Kranjskem in od iste postaje mimo Tolmina in Kobarida do italijanske meje in od Kobarida do Loga pod Predelom, da napravi glavni načrt in proračun z vso potrebno nujnostjo.
S) Odkazuje se deželnemu odboru v pokritje stroškov najvišji znesek 20.000 K ter pooblašča deželni odbor, da potrebne zneske zalaga iz blagajnikih preostankov deželnega zaloga oz. da dotično svoto zajme pod najugodnejšimi pogoji pri kakem kreditnem zavodu.
Deželni zbor.
IV. seja dne 6. oktobra 1.1.
Seja prične ob 5V« pop. Deželni glavar naznani dopis ministerstva, s katerim se dovoljuje porabiti ostanke nekd. šol zaloga v penzijski fond učiteljski, ako se napravi v to svrho poseben deželni zakon.
Čitanje zapisnika zadnje seje se zopet opusti. Deželni tajnik prečita došle peticije. Na to se naznanijo predlogi in interpelacije.
Deželni glavar povzame na to besedo, čita § 35. deželne ustave ter hoče glede predlogov tako postopanje, da se jih predloži deželnemu glavarju, kateri jih izroči deželnemu odboru, in ta naj bi še le odločil, kaj da pride v deželni zbor na dnevni red in kaj ne. To je bilo vendar odveč, to je kazalo na tako samolastno tolmačenje paragrafov, da se je postavil proti temu tudi dr. Gregrčič, rekoč, da hoče uvesti deželni glavar nekaj novega. Prejšnji glavarji so vse drugače postopali. § 35. nima tistega pomena, kateri mu hoče dati deželni glavar, za to tudi ni opravičen, izročati predloge še le dež. odboru. Deželni glavar nima pravice spreminjati. Držati se moramo ustave, ustava nam je dana, zato pa se moramo protiviti z vsemi   sredstvi  proti   takim   nakeiam.  Dr.
Turna zakliče: Bravo, Gregorčič! Pajer nekam jezno odgovarja ter tolmači, da se razume pod besedo giunta le giunta provinciale, to je deželni odbor. Dr. Turna razjasni, da je za državne zakone merodajen nemški tekst. V nemščini je govora o »einem Ausschuss" ne pa o wLandesausschuss*. Deželni glavar končno, ugnan, reče da nima nič proti temu, če ostane pri dosedanji prak3t. Umakne svoje napačno tolmačenje. Na to se oglasi dr. Marani, ki reče, da Jiaj pridejo na dnevni red najprvo one točke, ki so ostale z zadnjega dnevnega reda, in med njimi so nujne reči. Dr. Tuma pravi, da so res razne reči dež. odbora važnejši nego event. utemeljevanja predlogov. Sklicuje se pa pri tem "prav na to; da če sprejmejo njegov že znani predlog, ki je četrti na dnevnem redu, bodo vršili nalogo hitro, ker prav meri na okrajšanje razpravljanja. Vsak predlog pride le enkrat v sejo, pri interpelacijah se resigeira na čitanje, naznani se le naslov in vprašanje. Ali treba se je držati konstitu-cije sine ira et studio. Pojasni tudi laško.
Tako pride sedma točka kot prva v obravnavo, in sicer predlog za podporo iz deželnega zaloga akcij proti malariji, započeti od vlade v F u r 1 a ni j i. Poročevalec dr. Venuti predlaga svoto 5800 K v imenu dež. odbora. Dr. Tuma pravi, da bi se ne protivi), aH ni nikakega pregleda finančnega položaja, in ne ve se, koliko se ima še dati letos. Kakor zadnjic, hoče tudi sedaj, naj se nakaže podpora iz tekočih troškov. Vsa akcija je le poskus, privatne osebe se pečajo s tem vprašanjem, četudi pod varstvom politične ob-iasti. Boj proti take vrste bolezni spada v delokrog vlade, ona mora delati proti njej. To tudi priznava, ker je nastavila svojega zdravnika. Te bolezni ni le v Furlaniji, marveč obsega celo avstrijsko obrežje. Vsa akcija mora biti enotna. 5.800 K je za nas veliko. Zablatene lagune provzročajo malarijo. Vlada mora lagune očistiti, drugače ne bo nič. Jako problematično sredstva so mreže, s katerimi se hoče živalice, ki provzročajo bolezen, loviti. Očistiti treba lagune, drugače ne bo nič, pa če še toliko kinina povžijejo v Furlaniji. Lagune se tudi pogojzdujejo, ali dočim se po eni strani to dela, se po drugi trdi, da prav to vzreja nevarno golazen. Najboljše sredstvo so morski vetrovi, ali te se hoče izključiti s pogozdovanjem. Vlada naj skonča poprej svoje poskuse, potem se ne bo protivil nikdo podpori. Dr. Verzegnassi nekaj ugovarja, se sklicuje na zdravnike itd., ali dr. Tuma mu pove po laško, da ima več zaupanja v navadnega Furlana, kakor v | marsikoga drugega. Ko je prepotoval Furla- j njjo, je govoril s prostimi ljudmi, ki so kazali prav na te nedostatke, katere je on navedel. , Faidutti je hvaležen dr. Turni za dobro voljo in nasvete, ali se pridružuje predlogu, da se da takoj predlagama svota. Povdarja tudi potrebo regulacij hudournikov. Dr. Tre o konštatuje, da je imel ubožni zaklad denar,
ki je preostal iz obreatij. Načeloma nima nič proti tej podpori, ali kadar pride slovenska strau s takimi predlogi, da se ne poreče, da ni denarja. Sprejme se predlog 5.800 K.
Gledti poviška prispevka iz deželnega zaloga ktroškom za pogozdovanje Krasa so cddali predlog kmetijskemu odseku. Dr. Tuma je pri tem poživljal vlado, naj stori svojo dolžnost. Veliki deli pogozdovanja so uničeni, večinoma jih uničujejo požari, krivca pa se nikdar ne dobi..
Preko predira zveze bolniških blagajn v Trstu glede" na ob-vez no za varovanje za slučaj bolezni kmetijskih in gozdnih delavcev se je prešlo na dnevni red.
Zakonski načrt glede" pobiranja deželne davščine aapovžitek p i v a je bil sprejet en bloc brez debate.
Zakonski načrt glede" zatiranja poljskih misij je šel v kmetijski odsek. Grča je omenjal, da predloženi zakon nalaga občinam troške, naj se torej postava prej dobro pretrese, naj gre v odsek. Pridruži se tudi Jakončič.
Predlog za resolucijo gledč zemljiško-knjižnega vpisa lastninske pravice do javne imovine in stvarnih pravic tretjih oseb do istih se sprejme ter pozove vlado, da to ukrene.
Sprejme se tudi prememba § 10. statuta za deželni hipotečni zavod gledč zastavnih pisem.
Občinarjem v Ložah se dovoli za gradnjo vodnjaka iz deželnega zaloga podpora v znesku 400 K.
D. Tuma je rekel, naj gre ta zadeva prej v kak odsek, kakor stvar glede* vodovoda v Ajdovščini. Marani pove hitro, da gre tu že za dognano stvar, na kar se svota seveda dovoli.
Na to prično utemeljevanja zadnjič stavljenih predlogov. Holzer utemeljuje obširno svoj predlog glede" varstva domačih pridelkov pri sklepanju novih trgovinskih pogajanj, oziraje se podrobno na naše domače pridelke, zlasti še na posebne, katere imamo v deželi, in kako treba varovati naše pridelke nasproti novim trgovinskim pogodbam.
Dr. Tre o je utemeljeval svoj predlog glede" ustanovitve melioracijskega zaloga za izpremembo pašnikov na krasovitih tleb v pašnike. Namen mu je izzvati akcijo, in sicer skupno akcijo v to svrho o<? strani vlade in dež. zbora potom nagrad in brezobrestnih posojil. Za vzgled je navedel tržaški dež. zbor, ki je z dobrim pogozdovanjem dosegel res že lepe vspehe. Predlog naj gre v kmetijski odsek, ki pa naj poroča o tem še v tekočem zasedanju. Se odda kmetijskemu in finančnemu odseku.
Š t r e k e 1 j je utemeljeval svoj predlog, ki meri na to, da začne vlada racijonelno izvrševati zakon proti ponarejanju vina. Pravi, da imamo dober zakon, ali ta se no izvršuje, Vlada doslej še ni poskrbela, da bi se izvrševal. V zakonu je jasno povedano, da se ne sme točiti pod imenom vino tako ,vino«, ki ni iz čiste trte. Nadzorstva ni, zato pa se točijo ponarejena vina, ki provzročajo razne bolezni. Umetno vino je huda konkurenca in škodljivejše od trtne usi, nevarnejše od vinske klavzule. Umetno vino je strup, ki zastruplja zlasti nižje sloje. Vinogradarji, zlasti južnih dežel, kličejo vlado na pomoč. Z velikim trudom dela vinogradnik, ali umetno vino mu dela tako konkurenco, da včasih v istini pri polnih sodih gladuje. Ni treba nobene nove postave, vrši naj so dosedanja. Vlada ima potovalne učitelje kmetijstva, okr. zdravnike, kemična po-skuševališča, ti bi morali nadzirati. Iz izkustva ve, kako je nehalo z razpečavanjem umetnega vina, ko se je le omenilo, da pride do nadzorstva. Vlada naj torej stori svojo dolžnost ter izvršuje zakon. Predlog naj se odkaže kmetijskemu odseku, ki pa naj poroča • še v tekočem zasedanju. Sprejeto.
Dr. Tuma je utemeljeval na to svčj že zadnjič priobčeni predlog gleddna formalno obravnavanje predlo-t ženih predlogov in prečitanje in-j terpelaci j, stavi j enih po posameznih poslancih, v smilu§§10., 18., 21.,in 2 2. deželnozborskega opravi nika. Pojasnjeval je to reč tudi v laškem jeziku. Predlog se je izročil pravnemu odseku soglasno. S tem predlogom se olajšuje delovanje dež. zbora, ker »ne bo treba, stavljati predloge na dnevni red druge seje ter jih tam na široko utemeljevati, marveč se predlogi stavijo takoj na dnevni red ter le kratko utemeljijo, prav kakor zahtevajo določbe poslovnika za dež. zbor.
Predlogdr. Turaegledč zgradbe krajevnih železnic Sv. Lucija-Idrija, Sv, Lucija-Kobarid do laške meje in Kobarid-Log se odda železniškemu odseku. Berbuč predlaga namreč železniški odsek, ker je več rečij, ki tičejo v tak odsek. Dr. Tuma se temu pridruži, ker so še druge reči, o katerih bode treba razpravljati, tako n. pr. gledč dovoznih cest; še vedno je odprto vprašanje, ali se sme siliti občine, da bi morale delati drage dovozne ceste glede" nove železniške zveze. Odsek se na predlog Berbuča izvoli tako-le: Tuma, Berbuč, Marani, Venuti, Holzer. Torej trije Lahi, dva Slovenca.
Poslancu Nag losu se je videlo že nekaj časa, da sedi nestrpno na svoji stolici in ker je vstajal in hodil ven, se ni bilo čuditi, da je zopet vstal ter predlagal konec seje. Sprejeto.
Peta seja bo danes pop. ob 5. uri. (Dalje v prilogi.)
Kadar mislim na to, se sedenja znovič vse v meni vpirati, in skoro bi bil pripravljen odposlati drugo tako pismo.
Zgodilo se je! — to je edina tolažba za take ljudi, kakor sem jaz, kajti jaz morem prekrižati roke in lenariti kakor nekdaj. Morda je to dokaz izjemne slabosti, toda jaz čutim nekako olajšavo v teh besedah.
Misliti morem že mirnejše.
Trkam se po glavi in se vprašujem, na kak na-*in je prišlo do tega, da človek, ki se. ne le ponaša z nenavadno razvito samozavestjo, marveč jo zares ima — je nekoliko dni deloval le s pomočjo kembelja. čemu torej služi človeku samozavest, ako se pri prvem večjem uporu živcev zateče v nekake možganske za-gibe ter ostane pasivna priča kembelfskih činov? ' Radi raziskovanja samega sebe pos*festum ? Ne vem, kaj dobrega mi pride iz tega, ker pa mi ne preostaja nikakega dragega dela, naj imam vsaj ta užitek. Torej čemu sem postopal tako, kakor sem postopal ? K večjemu radi tega, ker sem človek res razumen, morda celo zelo inteligenten (naj me strela udari, ako imam namen poveličevati se ali se hvaliti!) — toda jaz nisem razumen človek. Nimam zlasti mirnega moškega razuma. Svojih živcev ne držim na uzdi, sem preob-čuten; ranil bi me — po besedah pesnika — celo listek rože, preganen na dvoje. V moji inteligenciji se nahaja nekaj ženskega. Mogoče, da ne delam v tem obziru izjem, in da dokaj ljudij, ki nosijo hlače, zlasti pri nas, pripada prav istemu tipu.
Toda v tem nahajam le slabo tolažbo. Razum te vrste more razumeti moje reči, toda težavno se je ž njim ravnati v življenj^; zaganja se semtertje, omahuje, preveč precenjuje vsak namen, končno pa se izgubi na križpotja. Radi tega pa tudi pomanjša sposobnost do dejanja ter dovoljuje razvijati se slabostim
značaja, katera napaka je pri nas prirojena in splošna. Evo, vprašam se na primer zopet: ko bi v tetinem pismu ne bil omenjen Kromicki, ali bi se bila v tem slučaju ta stvar drugače razvozlala? Res, ne smem odgovoriti: da! Rešitev bi ne bila tako nagla — to je gotovo — toda kdo vč, če bi bila ugodnejša? Slabi značaji potrebujejo brezkončnih olajšav; le krepke duše dobe" vspodbujanje v oviri. Lavra je bržkone razumela to, in morda radi tega bila tako --ljubezniva.
Končno, kaj sledi iz tega ? Ali sem gostobesed-než ? Nikakor! človek, ki sam sebi ne privošči resnice, ne privoščil bi si tudi tega priznanja — toda nikakor!... Čutim, da bi mogel odriniti brez vsakoršnih pomislekov k severnemu tečaju, ali postati misijonar ter odriniti v globeli Afrike; čutim neko vročino, neki prirojen pogum, in bil bi sposoben za vsakovrstne drzne nakane in nevarna podjetja. Narav imam živo, moja gibčnost ni tako velika, kakor na primer Snia-tinskega, vendar pa je neizmerna.
Samo kadar gre za rešitev kake naloge življenja, me' dela moj skepticizem onemoglega, moj čut se izgubi v opazovanjih, izvajanjih, volja se nima na kaj opreti — in moja dela so odvisna večinoma od vnanjih slučajev.
Dne 12. majnika.
Lavre nisem ljubil nikdar, dasi sem se nahajal in se nahajam še sedaj pod vplivom njene mičnosti. Morda se zdi to komu čudno na prvi pogled, v istini pa je vendar to dovolj vsakdanja prikazen. Mogoče je celo ljubiti in ne imeti rad. Kolikokrat se mi je že pripetilo videti ljubezen grenko, bridko, polno razžalitev, prav radi tega, ker nima za podlago ljubljenja. Zdi se mi, da sera že omenil, da se Sniatinska ne ljubita samo, marveč da se imata zelo rada, radi tega
se tudi počutita dobro. Bolje je ne govoriti o tem!... Kar se Lavre tiče, je mogla videti mnogo ljudij, ki so se zaljubili na smrt v njene črne lase, v njeno mično postavo, v njene obrvi, v njen glas, poglede, kretanje itd., vsekakor pa sem gotov, da je nihče nikdar ni imel rad. Ta posebna ženska te na vso moč miče ter oddaljuje ob enem od sebe. Rekel sem že, da razun njene lepote ni v njej nič drugega, kajti tudi njen nenavadni razum je le suženj, klečeč pri njenih nogah, ki veže njene obrise. Pred tednom dnij sem videl Lavro, ko je dajala miloščino otroku onega ribiča, ki je pred kratkim utonil, in mislil sem si: ako bi vedela, da bi bilo lepše, ko bi iztaknila oči temu otroku, pa bi mu jih iztaknila z mirno vestjo in milino. Take reči se čujejo o njej — in evo, radi česa je mogoče vsled te Ženske priti ob pamet, toda ni mogoče imeti jo rad. Ona pa tudi razume vse, razun tega.
Toda kako lepa je! Ko je pred nekoliko dnevi korakala po stopnicah iz vile na vrt, ter se zibala na svojih bujnih bedrih — sem si mislil, da padem, kakor je dejal Siovacki.
Nahajam se pod vplivom dveh močij, 0d katerih me ena vleče k sebi, druga pa peha od ei»be. Hočem potovati v Švico, obenem pa se hočem vrniti v Rim. Kako to skonča, še ne vem. Ribot prav pravi, da hočem, to je samo stanje zavesti, ne pa še dejanje voljo, tem manj pa je dejanje voljo dvojnoteri: hočem. Prejel sem pismo od svojega beležnika, ki me vabi v zadevi moje dedščine v Rim; treba je namreč izvršil!, nekatere formalnosti, ker se bo končno dalo opraviti tudi brez mene, ako le nočem iti tjekaj... Toda vedno ta pretveza... Že nekaj časa ne ljubim več Lavre. Ona sama tega ni prav nič zakrivila, kajti ona je vedno jednaka; zgodilo se je samo to, da sem svojo nezadovoljnost prenesel od sebe na njo. Ob času mojih
Priloga )tSofte" it. 81. z dne 8, oktobra 1904.
Dopisi.
Is Dornberga. — »Gorica« in »Primorski list" imata po vrsti več dopisov iz Dornberga. Po slogu in vsebini bi sodili, da ves ta smrdljivi strup spufiCa iz sebe naša Črna glista, in da ne bi to domišljavče mislilo, da stno pred njegovo grozno učenostjo zlezli pod klop, oglasimr se, {da nekoliko pojasnimo nekaj stvari, o katerih škriplje ta Črni Ščurek.
Tik pred volitvami se je glista zadrla v našega župana g. Brceta, očitajoč mu, da je zapustil klerikalno stražo ter prestopil v napredni tabor. Zakaj to ? Odgovor je lahek. Samo za to in edino zato, ker je g. župan spoznal hinavstvo, hudobije in podlosti s v e t e k 1 e r i kalne b a n d e, spoznal je pobeljene grobove, spoznal deroCe volkove v ovčji obleki, vse to se mu je pristudilo, in obrnil je hrbet 1
Na vprašanje: »Alt ste sedaj zadovoljni?* lahko odgovorimo z »da* in to po vsej pravici, saj smo z razmerno malim trudom vspeli in slabega nismo nič storili. Ti pa, vrtava glista, bleda od same nekršča frake zavisti in vražje hudobije, bi tako ne mogla odgovoriti, ker si zdaj pro-pala in ker uganjaš reci, ki ti nikakor ne pristojajo 1
Radi »sleparij* pri volitvah čakamo rešitve rekurza prav hladnokrvno, ker res ne vemo, da bi se bilo kaj tako groznega pripetilo, vsaj cd naše strani ne!
Dopisnik ima na žolču tudi g. Križmana. To pa ni Čuda! Saj prav g. Križman je bit oni težki kamen, ki se je že večkrat zavalil na to. ubogo glisto, in tega glista ne more preboleti, zato le vrta in vrta, a le naj vrta, dokler še kaj drugega ne zvrtal Naj le ve to predrzno, nehvaležno človeče, da vemo tudi marsikaj zanimivega iz njegovega privatnega življenja, in če ne bo miru, dobi kako sliko »Izza prošlih dni.....*. Ej, žalostni junak, dobili smo dober košček sveče, da ti lahko posvetimo tje nazaj do tvojih dijaških let!
Glista se je zavrtala tudi v gospoda Bu-dina, ali kratkovidna glista ni videla, da se je g. Buditi Ž njo le neusmiljeno šalil, ko mu je pravil, da se bori za krivico itd. Gosp. Budin je smatral glisto za nezrelega, nekom-petentnega človečeta, s katerim ni resno govoriti.
Zagrizla se je glista tudi v gosp. Orla, iraenujoč ga mladeniča in učiteljčka. O ti sveta katoliška ponižnost, */.aj si pa vendar ti XII nisi ti mladič, m vrhu tega do skrajnosti obsovraženo bitje posiljene karijere, kar pa slednje g. Orel vendar le ni, paC pa je dobra in poštena duša, ki nikomur nič zalega ne stori.
Napredno stranko zbada glista z laži-liberalno, poje jeremijade o naših lažeh, obrekovanju, cvaduštvu, žuganju, žrtju, pitju, o sovraštvu. O ti, grda, nizka glista! Zasukaj stvar ter zapiši »laži- katoliški* in vse drugo obrni na se in na svojo stranko, da
dobiš potem resnično podobo svojo in svoje stranke, izrodka tvojega paganskega dela I Kakoršen si sam, tako misliš o drugih. Fej, grda zavitarija ! In to naj bodo potem naši božji namestniki, Kristusovi nasledniki, in ko-nečno hočejo biti še naši voditelji in poglavarji v naših rečeh! Grozno! Ti kričati rigajo potem, da je vera v nevarnosti. Seveda je, pa ne zaradi nas, marveč zaradi-vas, ne-po1:l^n1r,Tif«Cen1kif -ki-Hne--držite veva^za vero, ampak jo imate le za prosto bararitijo, ob kateri tako lepo živite! Vam ni za božje kraljestvo, vam je le za posvetno mogočnost in oblast. Kristus je rekel: »Kraljestvo moje ni kraljestvo tega sveta, ampak moje kraljestvo je v nebesih*, Vi pa, njegovi nezvesti namestniki, delate prav narobe! Vi hočete že na tem svetu ukazovati in vladati, vi ste si v s t varili novo vero, ki odpada od zlatih Kristusovih naukov, in zato mi, stari kri-stijani prave stare svoje vere, smo in bomo proti novi klerikalni veri in njej pripadajočim krivoverceml Dol z novimi krivo-vercil                    Naprednjaki v defenzivi.
Domače in razne novice.
»Kažipot* dobe brezplačno tudi vsi občinski uradi, ki nam oskrbe popravke na doposlanih od tiskih. To delo vzroča županu ali tajniku le majhno delo, ker spremembe od leta do leta so navadno prav neznatne. — Enako dobe to koristno knjigo brezplačno tudi uradi, ki nam oskrbujejo popravke.
Ker dobivajo »Kažipot* tudi vsi naročniki »Soče* za novoletno darilo, je razvidno iz tega, da je knjiga takoj ob izidu že jako razširjena. In ker je ta »Kažipot* postal v deželi živa potreba, ga ljudje tudi veliko rabijo skozi celo leto, zato je pač naravno, da imajo oglasi v našem »Kažipotu* resnično vrednost za inserente. — Cas za oglase je sicer še do srede novembra, toda najbolje je, ako se vsakdo požuri, kdor želi oglas v »Kažipotu*.
Pevsko In glasbeno društvo opozarja na občni zbor, kateri bode jutri ob 1% pop. v društvenih prostorih v Marzinijevi hiši I. nadstropje.
Cesarjeva zahvala. — Ko je zboro-rovalo deželno učiteljsko društvo 21. pr. m. v Gorici, je poslalo Njeg. Veličanstvu brzojavno udanostno izjavo. Na to je sledila z Dunaja Najvišja zahvala na omenjeno dež. učit. društvo.
Deželni zbor. — Na dnevnem redu današnje seje je 28 točk, med temi 8 utemeljevanj predlogov, in sicer dr. Turne gledž ustanovitve pravnih poizvedovalnih uradov za male obrtnike, gledč sistemiziranja mesta ' "   zemljemerca, glede postopanja s peti-
dež.
cijami po dež. odboru, gledč posebnega poročila o akciji obnovitve fdoks. vinogradov, gledč ustanovitve dež. melioracijskega zaloga, glede" sestave novega cestnega zakona, predlog dr. Gregorčiča glede postopanja v obč. in cerkv. raC. zadevah. Med drugim je na | dnevnem redu zakonski  načrt  glede občin-
skih naklad in davščin ter dovolitev brezobrestnih posojil za obnovitev vinogradov, poškodovanih po trtni uši.
Dobrodelnost t Gorici. — V našem mestu stori odbor gospa v zimskem času mnogo dobrega revežem, ker jim daje les za kurjavo, moko in druge reči. V tako svrho se osnuji; tudi letos odbor, ki priredi najprvo v korist revežem v tukajšnjem gledališču veselico z raznovrstnim, vsporedom...*........
Koncert Jarosiara Koclana se bo vrši v ponedeljek zvečer ob 8. uri v gledališki dvorani. Sodelovala bo g.Cna Margareta Volavv. Vspored: l. Ernst »fis mol* koncert, Jar. Kocian; 2. a. Schumann arabeska, b. Chopin Valae ,a-dur* - Volavv; 3. a. Dien-zel — »pesem pri preji*, b. Wagner »list iz dbuma«, c. W;eniawsky, »scherzo-tarantella*, J. Kocijan; 4. Schutt »carneval mignon", Volavv, 5. Paganini — »I Palpiti*, J. Kocian. Sedeže in vstopnice prodaja knjigar Woku-lat v Raštelu.
Kako lepo nabirajo 1 — Za pelagro 4000 K, za malarijo 5800 K, za kal v Vilesu 500 K, za vodnjak v Ložah 400 K. To je še le pričetek! Počasi nabirajo laški poslanci za Furlanijo, in vsi so edini pri tem, liberalci in klerikalci. (Faidutti in Falconer sta vendar zastopnika klerikalnih teženj!) Naberejo naj-brže še dosti, saj so v večini, in nabirati znajo, zadostnega odpora proti temu pa ni
niti od daleč!-------Pa  pri nas? Pri nas
romajo razne reči v odseke, slov. kmetijsko šolo pa hočejo naši klerikalci izročiti v varstvo Huguesu! Kje smo?! Kakor en mož bi morali stati proti Lahom!! Tako pa....
Stari lisjak, naš preljubeznivi dež. gla\'ar, se je pokazal v četrtek v seji dež. zbora v vsej svoji luči. Za lase je privlekel v zbornico g 35. dež. ustave ter hotel opehariti ž njim i z v es t n e poslance za važne predloge. Kakor je razvidno iz poročila, bi odločeval on v dež. odboru, kak predlog ima priti na dnevni red in kak ne. Joj, če je obveljala njegova, potem bi se bil smejal v pest, ker bi metal v koš, da bi bilo veselje, vse take predloge, ki bi merile na Slovence. Sovraštvo do Slovencev ga vede celo do popolno samolastnega tolmačenja zakonskih določebl Kaj zasluži tak človek? Takega miru od slovenske strani^ kakoršnega ima, gotovo ne!
Dvojna mera. — Za poskuse glede pelagre in malarije, za kar je pravzaprav dolžna skrbeti vlada, so že šli tisočaki, za osušenje kala je bil denar na razpolago, za vodnjak v Ložah tudi — le za vodovod v Ajdovščini je moralo zopet v odsek! Dr. Marani je povdarjal glede Lož, da je že vsa stvar preštudirana in dognana ter da treba samo potrditi. To slednje se je zgodilo. AH glede vodovoda v Ajdovščini je bilo tudi vse dognano, že zdavnaj, ali vendar so pahnili to nujno reč znova v odsek. Dvojna mera! — Kaj bomo tako početje vedno hladnokrvno prenašali ?!
Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. — Pišejo nam z bližnjega Kranjskega: V poslednjih letih je na Kranj-
skem nastalo silno pomanjkanje ljudskih učiteljev. Ker ni dobiti usposobljenih učiteljev, se podeljujejo sedaj učiteljske službe upokojenim uradnim slugam, radi nesposobnosti iz službe odpuščenim dacarjem, bivšim frančiškanskim kozlom. Da celo v Novem Kotu (Kočevski okraj) seje šolskovoditeljska služba podelila bivšemu ovčarskemu pastirju. Torej celo to je mogoče na Kranjskem, da postane priprosti ovčarski pastir brez nadaljnih študij ljudski učitelj. Dobri učitelji zapuščajo Kranjsko in po ljudskih šolah sedaj taki elementi, kakor smo označili, preobračajo kozle.
Samo ob sebi je umevno, da so take razmere v veliko škodo ljudski izobrazbi, da v škodo celokupni Sloveniji. Kako li bodo nas drugi narodi upoštevali in cenili, ako vidijo, da se v središču Slovenije tako malo skrbi za ljudsko izobrazbo. Narod, kine skrbi za ljudsko izobrazbo, se bliža svojemu propadu.               _____  ..___ _.___________
Da so na Kranjskem postale tako žalostne ljudske šolske razmere, je kriva največ klerikalna stranka, katera s svojo brezvestno deželnozborsko obstrukcijo zavira povišanje plač ljudskih učiteljev. Klerikalci so breznarodni in nasprotniki ljudske izobrazbe ; ker le ako je ljudstvo nevedno, potem je tudi dovzetno za klerikalizem.
Deželni htpoteent zavod. — V predzadnji seji dež. zbora je omenil dež. glavar tudi poročilo dež. hipotečnega zavoda, iz katerega je razvidno, da je dal ta zavod v prvi poslovni dobi posojil 1,200.000 K in dovolil še 450.000 K posojil. Kakor se vidi, zavod dobro deluje. — Ob tej priliki opozarjamo Slovence, da naj govorijo v tem zavodu le slovensko, ker cujemo, da so nekateri prosilci Uko nespametni, da se v tem deželnem zavodu silijo z laščinol
Malo ventilacije bi prav nič ne škodilo deželnozborski dvorani, ker'toliko lučij, užganih v dvorani, daje veliko toploto, in Ce traje zborovanje par ur, je bivanje v tem starinskem prostoru naravnost neznosno. — Kakor Cujemo, so res končno začeli misliti na dež. odboru na ventilacijo! Počasi pa gotovo — gre pri nas vse !!
Roparji In zver. — 45-letni A. Pahor iz Opatjegasela je imel opravilo v Pierisu, Ronkih in drugih krajih v Furlaniji. V Četrtek zvečer se je ustavil v Foljanu v Vinzijevi gostilni. Pravijo, da je bil malce vinjen ter je zadremal. Ko so drugi odšli, je šel tudi on. Spremljali so ga štirje mladeniči, stari 19 do 21 let. V bližini Acquarolijeve strojarne pa so ga napadli, pretepli in vrgli na tla ter mu vzeli 244 K. Potem so šli. Ko je Pahor šel s trudom naprej, ga je napadel Angelo Peteani, ga vrgel na tla, mu s silo odprl usta ter zadostil svojemu živinskemu nagonu l Potem je pretepal Pahorja s tovarišem. Končno sla ga prijela za nogo ter vrgla v jarek. Ali Pahor ni bil mrtev, kakor sta mislila, marveč se je zavedel ter šel v Zagraj. Roparje in zver so zaprli. Nekaj strašnega!
Na pošti v Bubljah imajo za poštarja nekega zagrizenega Germana, ki noče poznati slovenskega imena trga Tržič. Vedrih prilika poleg Monfalcone, dasi tega ni treba. V slovenske kraje s pošto v Tržiču dohajajo redno vse pošiljatve s slovenskim naslovom, samo oni v Rubijah dela komedije. Imamo v rokah ovitek s slovenskim naslovom, pošta zaznamovana Tržič (Primorske), ali iz Rubij je poslal slavni German to na Kranjsko v Tržič. Takemu neopravičenemu postopanju mora biti konec! To je škandal, to je žalje-nje Slovencev.   Ob   jednem   zahtevamo na
notranjih razdorov sem iskal pri njej le miru, obenem I pa kakor nalašč ponižanje; sedaj pa čutim do nje nekako mržnjo. Za to ona niti ni poizvedela. Kaj ji jo moglo biti -o mar, ker ji to ni moglo služiti v lepo-tičje? Opazila je sama, da sem nekako vročekrven in bolj zdražljiv nego drugekrati; povpraševala me je nekoliko po vzroku, toda nadležna pri tem ni bila.
Mogoče, da zmaga naklonjenost, ki jo gojim do nje, toda na vsak način ji povem jutri, ali morda še danes, da moram odpotovati. Radoveden sem, kako sprejme to novico — tem bolj radoveden, ker si ne morem tega dobro predstaviti. Slutil sera, da navzlic vsem občutkom do mene, ki so morda podobni mojim do nje, me tudi ona ne ljubi — naravno, ako se sploh trudi, da bi koga ljubila. Najini duši sta si močno podobni, imata pa tudi v sebi na tisoče nasprotij.
Jako sem vtrujen. Ne morem niti misliti na vtis, kakoršen je napravilo moje pismo v Ploševu. Neprestano mislim na to, celo tedaj, ko se nahajam pri Lavri; neprestano vidim Angelico in teto. Kako je ta Lavra z večnim svojim mirom srečna! Ali meni je tako težavno, premagovati se...
Radujem se pri misli na premeno bivališča. Dasi so tukaj morske kopeli, je Peli zelo dolgočasen. Vročina je nenavadna. Morje je leno, valovi se ob obrežju skoro ne gibljejo, kakor bi več ne mogli dihati radi opekline. Oasih nastane veter, toda soparen, prinašajo oblake belega prahu, kateri pokriva na debelo listje palm, fig, mirt ter prodira skozi zaprte šaluzije celo v hiše. Oči me bole\ kajti od vsega zidovja se tako rezko odbija svetloba, da po dnevi skoro m mogoče odpreti oči.
Bodisi že v Švico, ali v Rim, samo da odidem od tod. Zdi se mi, da bo povsod bolje, nego tukaj. Končno so tudi vsi ravnamo na pot. Davisa že kakih
štirih ali pet dni j nisem videl. Slutim, da zdajpazdaj j popolnoma zblazne. Zdravnik mi je dejal, da ga ne-i prestano vabi, naj se gre metat ž njim. To je baje zelo slabo znamenje.
Rim, Časa Osoria, dne 18. inajnika.    j
Potreben sem bil očividno samote. Počutim se! tako, kakor sem se počutii takoj ob svojem prihodu v Peli, nekako otožno in dobro ob enem. Godi se mi celo bolje nego v Peli, ker ne čutim tega nemira, ki mi ga je prozvročala od početka družba Lavre. Hodim semtertje po osamljeni, temni hiši, naletim na tisoč posebnosti], spominjajočih me očeta, in spomin na njega se obnavlja v mojem srcu. Ta spomin mi je bil že nekoliko pobledel, sedaj pa še pri vsakem koraku čutim njegovo nekdanje, realno življenje. Na mizi v njegovi delavnici leže" povekševalna stekla, skozi katera je ogledoval rudnine; bronaste igle, s pomočj o katerih je izkopaval posušeno prst iz odkopanih vrčev; barve, čopiči, pričeti rokopisi, notice, tikajoče se zbirke, z eno besedo: na tisoče drobnostij. Časih se mi zdi, da je samo odšel ter da se zopet vrne k svojemu vsakdanjemu delu; ko se pa to omamljenje razprši, pa čutim za njim pravo, globoko žalost, In ljubim ga ne le v spominu, marveč ljubim ga tudi spavajo-čega sedaj vočno spanje na Oampo Santo.
Od tod izvira moja žalost, toda ta občutek je za toliko Čistejši od vseh drugih, ki so ravnali moje korake v poslednjem času, kakor so hoteli, da se počutim dobro, da, čutim se celo boljšega in vsaj ne tako popačenega, kakor se mi je zdelo. Opažam takisto, da nikako celo najbolj obupno dokazovanje ne vzame Človeku tolažbe, kakoršno ima ob navzočnosti ka-koršnih si bodi plemenitih prvin. Odkod izvira ta neznana in z nobeno refijo nepotlačena težnja ljudij po dobrem ? Oasih, kadar jamem snovati nit iz tega klob-
čiča, zaidem zelo daleč. Naša pamet je vendar odsev logične pravilnosti splošnega obstanka, torej je tudi naš pojem dobrega takisto odsev nekakega absolutnega blaga. Ko bi bilo tako, pa bi človek mogel končati nakrat vse svoje dvome ter zakričati ne le »eu-reka«, marveč tudi »alleluja!« Bojim se pa, da bi se mi ta stavba ne podrla, kakor se je že toliko drugih, in radi tega je ne smem dalje staviti. To so v ostalem poprej moji občutki nego modrovanje, toda sčasoma se brezdvomno vrnem k njim, kajti to smatram za vprašanje o izdiranju, trna ne sicer iz noge, marveč iz duše. Sedaj sem za to preveč vtrujen, preveč otožen, ob enem pa se počutim preveč tihega in dobrega.
Zdi se mi, da od vseh bitij na svetu zna samo človek postopati pogostoma proti svoji volji. Pokazalo se je, da sem imel že davno voljo zapustiti Peli, toda mineval je dan za dnevom, jas pa sem le sedel in sedel. Še na večer pred mojim odhodom sem bil skoro prepričan, da ostanem, kar mi je nepričakovano dospela sama Lavra v pomoč.
Povedal sem ji o pismu beležnika in o odhodu, ali to samo radi tega, da bi videl, kak vtis napravi to na njo. Bila sva sama. Pričakoval sem, da na to glasno zakriči ali kako drugače pokaže svojo ginje-nostv izreče svoj »veto« — toda nič.takega ni bilo!
Ko je cula to novico, se obrne k meni, zarije rahlo prste v moje lase, potegne moje lice blizu k svojemu ter me vpraša:
»Ali pa se vrneš, kaj ne?«
(Dalje pride.)
poštnem pečatu v Rubijah slovensko ime Rubije! Rubije so Rubije in ne Rubbia!
Ii Št. Andraža. — Pišejo nam: »Pretekli teden se je obhajala v Št. Andrežu pet-dnevnica, kar se pri nas prav redkokedaj kaj takega godi. Vsaki dan smo imeli priliko poslušati 3 govore, t. j. kakor nekak misjon. Vprašanje pa je, ali kaj tega semena pade na rodovitna tla?
Vsaj želeti bi bilo kaj takega, da Št. Andrež ne postane druga Sodoma in Gomora 11*
Občinsko volitve t Gradišču ob Sodi. — V četrtek, včeraj in danes so se vršile v Gradišču ob Soči občinske volitve. Boj je bil trd zlasti v tretjem razredu, ker , si stojita nasproti dve stranki, Beltrarainijeva, klerikalna, Finettijeva, liberalna. V tretjem razredu je zmagal z veliko večino Beltramini. Tudi v drugem razredu je zmagala klerikalna stranka. Med izvoljenimi klerikalci je tudi dež. poslanec F a 1 c o n e r!
Za kaptana v farno cerkev na Trav-
____niku v„ Gorici pride baje neki Piculin, Fur-
lan, ki službuje sedaj v Ločniku. — To diši po tisti politiki, ki hoče pregnati vse slov. duhovnike iz mesta, kakor so namigavali tudi že po »Gorici* in^»Prim. listu!«
Želeisnlca Gorica - Cervinjau. — V dež. zboru je bilo naznanjeno, da je železniško ministerstvo zavrnilo peticijo glede železnice Gorica-Červinjan, katero hočejo imeti Laji t glavnem iz političnih ozirov, katere smo sToječasno obrazložili v posebnem članku. Radi tega pa so sk enili v seji mestnega sveta v ponedeljek predložiti novo peticijo na deželni zbor, da se vendar izposluje ta politična železnica.
Župan Venuti je res že stavil predlog glede železnice Gorica-Červinjan. Predlog bo utemeljeval danes.
Tukajšnjega   trgovea   Ktthnela   je hotel njegov hlapec okrasti preteklo noč. — | Zvedel je, da ima okolu 2000 gld. v blagajni j v pisarni; splazil se je natihoma sinoči v \ njegovo spalnico pod posteljo. Ko je Kuhnel zaspal, mu je izmaknil ključe  iz žepa ter ! ušel ž njimi do stopnic, tukaj ga je zasačil ' njegov sohlapec ter poklical gospodarja, da j sta ga prijela ter izročila stražarju. Uzmo-viča ima policija pod ključem.
Plesne vaje. — Cenjene gospice in gospode, ki so bi i že s posebnim vabilom vabljeni, vabimo danes ponovno, da se ju-trajšnje vaje polnoštevilno udeleže, ker prične že poduk »Češke besede". Torej jutri^nasvidenje. — »Plesni klub goriške mladine".
Pod voz je padel nad 60 let stari Franc^Prerorl iz Št. Vida na Vipavskem, ki je prišel v Gorico z vozom mobilij v družbi z Josipom Fabčičem. V ulici Dogana je padel pod voz ter so mu šla kolesa čez roki in ga poškodovala na glavi, Prenesli so ga v bolnišnico.
Sleparja zaprli. — Zaprli so 48 letnega Franca Koglota iz Bilj. Napravil  si je sam razna pisma s podpisi nekaterih veljav- I nejših mož ter šel okoli iskat ž njimi denar. J Pri trgovcu Franu Jakilu v Rabatišču se je oglasil s ponarejenim pismom A. Savnika iz j Bilj, da si izposojuje 42 K, pri trgovcu Or-zanu v Gosposki ulici se je oglasil s pona- j rejenim pismom Avguština Perica iz Bilj ter « dobil 60 K, pri udc.iFaganelovi v Mirnu je J dobil na tak način 40 E, pri krčmarju Ahacu I v ulici Sv. Ivana je nabral  na   tak   način j 12 K, pri K. Nanutu v Št Andrežu 20 K. j V Zdravščini   je hotel oslepariti   tako ne- I kega trgovca za 120 K, 160 K pa je mislil j dobiti na ime biljenskega župana od blagaj- J nika Dovgana na železniški postaji v Trstu. To pismo   so našli še pri njem, ko so ga j aretirali. Ujel je Koglota redar Čehovin napoti s kolodvora proti Slracicam, kamor je hotel J ubežati.                                                          j
Vabilo na zborovanje učiteljskega I društva za sežanski šol. okraj  dne 20. j vinotoka 1904. ob 10. uri predp. v Dutov- j Ijah. — Dnevni red: 1. Predsednikovo po- I ročilo. 2. Overovljenje zapisnika zad. zbora, j 3. Učiteljski konvikt A. M. 4. Odborov predlog o gmotnem stanju. 5. Referat:   Ljudski I učitelj in kmetijstvo F. V. Predlogi (glej § 23.) in petje-(pesmarice seboj!)   Na   obilno udeležbo uljudno vabi -— odbor.                    j
Tržaška   podružnica   ,S1ot.   plan. droStva" priredi jutri 9. t. m. izlet na Sv. I Goro. Po vrnitvi v Gorico si ogledajo Kostanjevico z grobiščem francoskih kraljev.      I
Nečloveški sto.   —   V Dornbergu je neki sin svojega 70 letnega očeta zapodil cd I hiše, in ko se je vrnil, ga je pretepel s palico I ali polenom, da so morali starčka prenesti v I Gorico v bolnišnico.                                       I
Delavec ponesrečil. — Ivan Lutman I iz Št Andreža je delal pri bohinjski želez- I niči, in sicer v predora v bližini Avč. Ko je I šel v sredo zvečer okoli 6. ure iz Loga pri I Avčah, kjer stanuje, na delo ter pri tem hi- I tel, je padel, ne ve se, ali se mu je spo- j drsmlo, ali kako drugače, po strmini kakih I 40 m globoko. To je videl delavec Fabris, ali I mu ni mogel pomagati. Prišli so na pomoč drugi iz Loga ter so nesrečnega Lutmana I spravili s težavo na cesto, ali bilje tako poškodovan, da je kmalu na to umrl.                I Opekla se je žena Fornazaričeva v I Ločniku tako, da je umrla. Meče jo namreč I božjast. Dne 16. t. m. so imeli v Ločniku I procesijo. Mož jej je rekel, naj nikar ne kuri, predno ne pride on domov. Ker ga pa ni I bilo hitro, je zakurila, prijela jo je božjast, I
i in pri tem je prišla njena obleka z ognjemv I dotiko. Hudo opečeno so potegnili od ognja, i ali kmalu na to je umrla.
Iz Tolmina t Gorico v zapore je I pripeljal orožnik nekega Iv. Levsteka in Iv. j Grudna, ki sta obdolžena, da sta kradla di-I namit pri delu na bohinjski železnici. Oba [ sta iz Kranjske. I          Vojaška uprava kupi za Gorico 2750
kvintalov ovsa, 700 turšice, 700 ječmena, | 930 leče in 1310 grašiee. Razpisan je tudi j nakup takih potrebščin za Gradec, Maribor,
Ljubjano,   Celovec in Beljak.   Ponudbe  je
stavljati do 24. t. m. pri intendenci 3. voja. I Pojasnila daje vojaško prov. oskrbovališče in i okr. glavarstva.
I          Izpred sodnlje.  — Miha Pibernik iz
I Sv. Križa je bil obtožen težke telesne po-j škodbe, storjene nekemu Jakobu Vrhovniku j v Tolminu. Sodnija mu je prisodila 16 me-j secev ječe.
j           Odprti lekarni. —  Jutri pop. bosta
• odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. I        Napačno prebavljanje je vzrok nino-J gftr bolezni. —- Stalno uravnavo  prebavila I uredi uporaba izvrstnega   zdravnika   Rosa I balzama za   želodec  iz  lekarne B. Fragner,
c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva j tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inssrat!      1
Slouo!
Ker se nisva mogla od vseh svojih prijateljev   in   znancev odhajajoča k  vojakom » osebno posloviti, kličeva tem potom presrcni Na zdar! Karol Ferjančič, Viktor Lebaa
Vojna med Rusi in Japonci.
Boji za Port Artnr.
O naskokih Japoncev na Veliko goro se poroča : Eden japonski batalijon, ki seje nahajal v nezaščiteni poziciji v dolini, so ruske granate in šrapneli uničili skoro do sadnjega moža. Končno se je Japoncem posrečilo, nekaj topov spraviti v pozicijo na nekem nasipu. Toda tudi te pozicije Japonci niso mogli držati, ker je bila izpostavljena ognju notranjih forov, in ko so Rusi pričeli z napadom, se je sreča preobrnila proti Japoncem, ki so bili skoro do zadnjega moža pobiti. Nadaljni japonski poskusi, si zopet nazaj priboriji izgubljene pozicije, so se takisto izjalovili.
I          Vso Veliko goro so pokrivala razme-
I sarjena človeška trupla in zemlja je bila pre- ' I pojena človeške krvi,  ki je tekla v  potokih. I V enem edinem jarku je ležalo 300 Japoncev in 200 Rusov.
»Daily Telegraph« zatrjuje, da so bili I zadnji boji pred Port Arturjem najbolj kr-i vavi v celi vojni. 22. in 23. kimavca so Rusi vdrli iz trdnjave in napadli pozicije japonskega polka št. 36., ki nosi ime Kongava. V obupnem boju na življenje in smrt, ki je sledil, je bil ves polk skoro popolnoma uničen. Od 4000 mož je ostalo živih samo 11 mož in eden podčastnik. »Birževija Vjedo-mosii" poročajo iz Gifu, da so Japonci vsled isdnjih bojev strahovito izmučeni in utrujeni. To okolnost je porabil general Steselj in ukazal posadki, da naj za Japonce popolnoma nepričakovano vdere iz trdnjave v smeri proti Golobjemu zalivu. Rusom se je posrečilo japonske voje pregnati iz vseh preje zavzetih pozicij. Ta boj se je vnel 30. septembra in je trajal ves dan. Potem so j poslali h generalu Steselju posebnega odposlanca s prošnjo, da bi jim dovolil nskaj ur premirja, da bi mogli pokopati, oziroma se- J žgati mrliče in obvezati ranjence. General Steselj je ti prošnji ugodil.                             j
Vlborškl polk.
»Berliner Tagblatt« priobčuje poročilo J iz Mukdena, da je dobilo pri Viborisem I polku, čigar imejitelj je cesar Viljem, 97 mož I zaslužne križce za hrabrost, s katero so se I borili v bitki pri Liacjangu.                            I
.    Tlentlng.
Sodi se, da so se Rusi odločili za Tien- J ling kot glavno bazo za vojne operacije ter I v tako svrho že gradijo utrdbe severno od I Tienlinga in Mukdena. Reke pri Tienlingu ni I mogoče prekoračiti. Rusi so utrdili tudi Fu-zan. Trikot Tienling-Mukden-Fuzan bo kmalu I bojišče raznih vojnih operacij.                        I
Port-Artur.                           I
General Steselj je poslal, kakor se po- I roča iz Petrograda, carju Nikolaju brzojavko, I da je portarturška posadka z občudovanja I vredno hrabrostjo odbila štiri dni trajajoči I naval in zadala Japoncem ogromne izgube. I Sovražnik je od 29. pa do 30. septembra I do 6. ure zjutraj neprestano bombardiral I m naskakoval trdnjavo s severa in za- I pada. Vsi naskoki so bili odbiti. V japon- I skih rokah ste ostali samo dve reduti, kateri I so pa naše bombe popolnoma uničile, Zad- I nji naval na Visoko goro je bil odbit 23. I septembra ob petih zjutraj. Sovražnik se je I že polastil reflektorjev ter postiral svoje br- { zostrelne topove, da bi jel streljati na naše I voje.                                                               I
Kakor poročajo angleški listi, so Ja- I ponci, ko so že dobili dovoljenje za pre- I mirje v svrho pokopanja mrličev, prosili še I za novo premirje, ali to jim je bilo odbito I od ruske strani. Nsjbrže so hoteli Japonci I dobiti tak čas za kake svoje nakane,              I
Dne* 24. in 25. pr. m. so Japonci baje ponovili napad na Visoki hrib, ali i.*pet odbiti.
Port-ArtnrSko brodovje je, kakor se zopet čuje, zapustilo pristan ter šlo na visoko morje. Naletelo je na eskadro admirala  Toga ter se  je unela pomorska bitka? t
Zadnje vesti.
Rusi popravljajo z veliko naglico trdnjave portarturske. Pomorske bitke pred Port Arturjem najbrže ni bilo, danes ne ve nikdo nič o njej, pač pa se čuje, da so ruske ladje vsled obstreljevanja poškodovane.
Razgled po svetu,
i          Tržaško slov.  šolsko  vprašanje je
j bilo pred upravno sodnijo včeraj rešeno tako, j da razsodba uničuje odločbi rainisterstva in j namestništva. Predno se osnuje slov. šola, I mora preiskati namestništvo, če so izpolnjeni j predpogoji § 59. glede"   števila slov. prebi-
alstva^ j          V kranjskem dež. zbora je včeraj ua
divjaški način dr. Šusteršič pretil dr. Tav-| carju s pestmi ter mu vrgel spise v obraz! ! Hribar je predlagal pospešitev otvoritve slov. J vseučilišča.
Dalmatinski   deželni   zbor   je   bil otvorjen v četrtek. Ko je hotel govoriti namestnik, mu niso pustili; marveč je najsta-' rejši poslanec  dr.   Gingrija  prečkal   izjavo vseh poslancev, da ne  bodo  sodelovali  v j dež. zboru, dokler bo namestnik Handel,  ki je razždil Dalmatince nečuveno, češ, da ni-I majo častne besede. Namestnik je odšel bled iz dvorane, poslanci so klicali za njim: Ven j ž njim. Zastopnik vLde je  na to zaključil 1 dež. zbor.
Na Opclnah se je ustanovil odbor, na čelu mu Iv. Gorjup, ki ima nalogo, skrbeti z i uravnavanjem   poti,  s  sajenjem  dreves itd. za olepšavo kraja.
V Trstu je po računu mestnega statističnega urada sedaj 191.082 prebivalcev. Od 1. 1900. jih je prirastlo 12.965.
Samomor v Trstu. — V Trstu se izvrši vsak dan kak samomor. Josip Plitnik, j star 22 let, je bil skoro vedno brez dela.1 V j četrtek je šel v neko krčmo ter si naročil */, 1. vina. V trenotku, ko je bil neopažen,Jje prime-I šal vinu 200 gramov karbolne kisline ter potem to zmes hitro izpil. Začel se je zvijati, in j pena mu je tekla iz ust. Pritekli so mu na pomoč, ga prenesli v bližnjo lekarno, ali vse zaman, ko je prišel zdravnik, je mogel kon-štatirati le smrt.
Društvo   slovenskih,   dijakov upodabljajočih umetnosti, Vesna* na Dan aj a bo imelo   svoj I. redni   občni   zbor dne 8. j t. m. ob 7. uri  zvečer v Richterjevi  pivnici (III. Rennv/eg 1.) Dnevni red: 1. Citanje za-I pisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo J poročilo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve i odborov in preglednikov. 5. Slučajnosti. Pred zborovanjem je vpisovanje starih   in novih rednih in izrednih članov.
Polndnevnl šolski pouk na Nlžje-
Avstrljskem.   —   V nižje-avstrijskem dež.
zboru so bile te dni burne debate glede po-
ludnevnega pouka, kateri so uvedli klerikalci
I na deželi povsodi, ne le tam, kjer so okoli-
| ščine take, da so se morali zadovoljiti doslej
I s takim poukom. Proti je govoril zlasti  uči-
I telj Seitz. Klerikalci  stremijo s poldnevnira
[ poukom  v  ljudski  šoli za tem, da se ljud-
j stvov manj nauči, ter ostane v temi, ker le
, nevedno  ljudstvo  je  dobra molzna kravica
klerikalnim namenom.
Opei-aelje v bolnišnicah. — V bolnišnicah na Moravskem mora bolnik pred operacijo podpisati tak-lc reverz: Izjavljam, da soglašam z event. operacijo tez z drugim operativnim postopanjem, ako se pokaže med operacijo potrebno. Sedaj razmotrivajo tudi na dunajskih bolnišnicah, če uvedejo tak reverz. Baje ga uvedejo. Zgodilo se je namreč že večkrat pri operacijah, da ko se je vršila nameravana operacija, se je pokazala potreba še daljšega operativnega prodiranja, katerega pa operater ni mogel vedeti poprej ter bolnika opozoriti. Tako so nastajale pritožbe. Nekemu bolniku so napravili operacijo na nogi, med operacijo pa se je pokazala potreba, nogo odrezati, kar sa prvotno ni nameravalo. Vsled tega so morali operacijo [ prekiniti, zbuditi bolnika iz narkoze ter mu j potem pri polni zavesti povedati, da je potreba odrezati nogo in za to dobiti njegovo dovoljenje. Vse take eventualnosti bi se od- ' pravile z omenjenim reverzom.                       j
AngeljŽkc je delala. — V Hamburgu je pričela te dni pred porotniki obravnava proti babici Elizabeti Wiese, ki je obdolžena, da je zastrupila 6 otrok ter jih potem sežgala v svoji kuhinji. Obdolžuie se jo tudi, da je I svojego moža zastrupila ter svojo hčer 1 »prodajala«.
Vatikan In bližnje Tolttve v Italiji. — Klerikalna »Fatria« v Ankoni je priobčila te dni vest, da namerava papež poizvedovati pri vseh škofih v Italiji mnenje o event. spravi med Vatikanom in Kvirinalom. Omenjeni list zatrjuje, da se o tej stvari že nekaj .časa obravnava uradno s škofom v Kremoni. Neki visoki prelat je priznal, da more nastati pri bližnjih volitvah »nekaka ofi-cijozna »entente« med papežem in vlado. Vatikan je baje pri volji, ne da bi se odpravil ,Non espedit«, dovoliti katolikom udeležbo na novih volitvah pod!izveatnim utes-nenjem. Več kardinalov in škofov je za to. '
i        Nova trgovinska pogodba z Italijo.
—  Trgovinske zbornice v Apuliji so sklenile j glede določene množine vina, ki se še sme I letos izvažati v Avstro-Ogrsko, izjavo, v ka-I teri pravijo, da vsa Apulija slovesno prote-I stuje pogadbi, ki se mora v vsakem pogledu, I posebno pa še glede vina, imenovati bolestno j razočaranje. Trgovina z južnim sadjem, ki je I po novi pogodbi prosta carine pri izvozu v I Avstrijo, nima za Apulijo nikakega pomena. I          Procesija v politične namene, — I V Bilbao n a Španskem bo jutri velika pro-I cesija,  kakor pravijo,   v počeščenje Device
Marije, v resnici pa nameravajo napraviti ultramontanci veliko politično demonstracijo Bati se je krvavih izgredov, kakor so bili lani. Ali španska »katoliška« vlada ni prepovedala izzivalne procesije, marveč je le pomnožila vojaške tete I
Laska pravna fakulteta t Inomostn.
—  V »Tribuni« je priobčil član gosposke zbornice dvorni svetnik dr. Mussafia članek o začasni rešitvi laškega vseučiliščnega vprašanja, kjer pravi: »Ako bi jaz bil še dijak, rekel bi sebi in svojim tovarišem, naj se zadovoljimo z začasno rešitvijo vseučiliščnega vprašanja ter naj se vpišemo na novo fakulteto v Inomostu. Stvar naših občin, naših poslancev in deželnih zborov ter drugih kor-poracij  bi bila,  da nadaljujejo  agitacijo za
I laško vseučilišče v Trstu. Profesorji na nemškem vseučilišču v Inomostu naj bi svetovali svojim dijakom, da sprejmejo svoje laške tovariše brez sovraštva, da laška fakulteta ni v Inomostu po volji Lahov, temveč vsled odredbe vlade.
Z jugoslovanske umetntSke razstave v Belgradu. — Kralj Peter je že nakupil na razstavi za 30.000 dinarjev umetniških del. Na slovenskem oddelku je kupil Gvidona Birola slike .Cerkev na gori«, Josipa Ajle-ča kip »Mladi Faun«, Mat. Jamovi sliki »Na Amperi« in »Vaška hiša«, Rik. Jakopičevo sliko »Pod brezami", Ferdo Veselovo sliko »Pravljice« in ,Mapo' Zalke Novakove. Kralju so zlasti ugajale Avg, Beltoldove slike, katere bi tudi kupil, a niso na prodaj. Zatrjuje se, da kralj nakupi še več drugih del, ki se pa bodo šele kasneje določila.
Najstarejši človek. — Thomas Harte, neki Irec v prisilni delavnici v mestu Leeds na Angleškem, misli, da je najstarejši človek na svetu, star je 137 let.
Pasji banket. — V Ameriki se zgodi marsikaj, kar doni neverjetno na naša evropska ušesa. Zakonska Lehr, ki sta silno bogata, sta priredila lani ob zaključku zabavne poletne sezije v Nevrportu dinč za opice, ki je bil baje jako »animiran* I Letos sta priredila povodom rojstnega dne nekega malega družinskega psa banket za pse, h kateremu je bilo povabljenih sedeir ptujih psov. Vse je bilo pripravljeno, kakor navadno pri banketih. Pse so postavili na visoke stolice, za njimi pa so sedele lepe njihove lastnice ter jim stregle skrbno. Jedli so telečji kotolet, klo-base-frankfurtarice, salato, čokolado in neko posebno petico v počaščenje godovnika. Dva psa, ki sta posebno lepo obnašala, sta bila odlikovana. Na koncu obeda pa so spustil mačke v dvorano. — Lepo se znajo veseliti amerikanski milijonarji! 1
InjižBvnost
Bokovnjacl. — Narodna igra s petjem
v petih dejanjih. Po Jurčič-Kersnikovem ro-
manu spisal Fran G o ve kar.  Uverturo in
j glasbene točbe  uglasbil  Viktor Parma. —-
; Drugi,   popravljeni  natis.   Z novo
| sliko Blaža Mozola  (Verovšek v  Ljubljani.)
Gena 80 v.                                                    '
Kdo ne pozna te izborne narodne drame? V Ljubljani in drugod je dosegla vselej popoln vspeh.
Pisatelj pa je igro še popravil, zboljšal v vsakem pogledu, po skušnjah v ljubljanskem gledišču. Povsod, kjer hočejo predstavljati »Roko vnj a če«, naj to store le po tej popravljeni izdaji. Gena je za... izvirno dramo in drugi natis prav nizka.
Zemljevid pokn. grofije gorlško-ftradlštanske s Trstom in okolico. — Narisal Enrieo Borabig na Reki, izdelal zavod Passero v laškem Vidmu, založila »Goriška tiskarna" A. GabršCek. — Gena 6 K, nategnen na dobro platno ter z lesenim robom zgoraj in zdolaj po 8 K. '— Po pošti več poštni troski.
Zemljevida naše dežele za šole, urade, za praktično rabo sploh — nimamo, kajti Vodopivčev je star že nad 30 let te:- je torej močno zastarel,
Naša tiskarna je odpomogla tej živi potrebi ter je založila slovensko izdajo tega zemljevida. Slovenska imena na zemljevidu smo oskrbeli mi sami; zato se m bati, da bi se nam vsiljevalo kaj nepravi|r?ga.
Zemljevid je velik skoro koKor znani Vodopivčev, namreč visok 130, strok pa 92 ^m {le okvir, papir je večji.) Isvršitev je lična. —
Cena 6 K za zemljevid, tiskan na močnem papirju, za 8 K pa ?e pod vlečen z dobrim platnom ter zgoraj in zdolaj lesen obro-bek, — je pač nizka. — Zemljevid bomo razpošiljali koncem oktobra. Naročila sprejema že zdaj »Goriška Tiskarna".
Občinskim uradom, vsem latam, javnim pisarnam bo ta zemljevid izborim služil. Naj si ga torej nabavijo pravočasno, ker je le 500 iztiaov na razpolago.
Išče se
pisarniškega vajenca.
Zahteva se poznanje
slovenskega, italijanskega in neirškrga jezika
Ponudbo na tvrdko
Konjedle & Zajec — Gorica.
V^arol praščfl^
pekovski mojster in   slaščičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidnf-
postrežbo po jako zmernih cenah.
Andrej Fajt
pekovski mojster j
v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filijalka V  isti  ulici  št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino  peco, fina  vina in   likerje po zmernih cenah. Za veliko   noč   priporoča   gorISkc plnce, potice Itd.
Prva koncesIJonJrnna delavnica z mo tornim obratom za fino mehaniko, liziko, ma tematiko, optiko, 1'mo brušenje ia poliranje itd Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih tele fonov,. plina in vode.
Poprave se IzvrSnjeJo hitro In po ceni.
Ivan PoMi& lipi
Gorica, za vojafcnico.
Prtcizijska rieiavnica predmetu za merjenje
Bogata zaloga
razulh predmetov za razsvetljavo za plinov«
in električno Inč.
, Posamrzni deli za doktrino, plinovo vodne I ;... f-arno vpeljavo. Punipe, železne in kovinski | cvj. Zaloga mesarskega o odja, kuhinjski! i r.f,ŽMV. brivskih britev, Skarij itd. j Kazp »i I jute v nti deželo se izvrši hitro it I                          — po ceni. —
Ivan Hinek
klepar
== ulica sv. Klaro št. 8.---------
Se priporoča slav. občinstvu v Gorici in s^ deželi za vsakovrstno kleparsko delo kakor: štedilnike, cevi, punipe, žlebe za po-f°Pia, okraske pri žlebih, kuhinjske priprave, "delovanje kovinskih črk itd. Prevzame ,lW; vsako popravo po zmernih cenah. Za-K°{av:ja točno postrežbo in pošteno delo.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33
izdeluje
vsakovrstne obleke =
*===== za vsak stan,
kakor tudi
ia civilne? vojaiko InPUrtar. unrdrike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angleško i domače blago
za jesensko in zimsko dobo.
Ima  zalogo gotovih  oblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
Sunka
s kožo 1 gld-, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešieevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr., Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Naznanilo.
Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da sem otvorila v ulici Leoni it. 4
ljudsko   kuhinjo
kjer toCim tudi Puntigamsko pivo. Jedi so pripravljene ob vsaki uri. - Cene zmerne.
Nadejaje se, da me bo slav. občinstvo podpiralo, bilježim spoštovanjem
Ipavlc Alojzija.
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. Cone zmerne.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO !N DEBELO.
Najceneje kupovalščo alrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
STotinJIee. — Rožni venci. — Masno knjižico.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga fca kramarje krošnjarje, prodajalce po —*—¦»u J- *—:u
sejmih in trgih
IJ     °     35   8
HožjasIL
Kdor trpi na božjasti, krčih iD drugih nervozni! boleznih, naj zahteva knjiži o o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pri v. 8chwannen-Apoleke, Frankfart a. M.
luan ?elberbaum - Gorica
Tekališče Josipa Verdi - Via Caserma štv. 15
Velika izb6r:
jopicev za dame in sukenj —
oblek za ofroke----------------
blaga iz preje in volne —-—*., perila, nogavic, žepnih rut —
raznovrstnih Čipk in podvez
pletenih rokavic----------
ovratnic, dežnikov---------
' in raznih novosti.---------
Blago je po ceni in dobro.
NflVfrcfi*   Bluze» spodnje suknje, predpesnikl nuf uoii •   ln kožuhovine.      *   *   *   *   *   *
ZLATAR
DRAGOTiN VEKJET
fC. VECCHIET) =   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
I    Priporoča  svojo   prodajalaico   zlatanino,  srebrnlne   tor   žepnih, j                                              zlatih In srebrnih ur.
|    Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepmh ur.
j                                 Velika izbčr srebrnine za darila.
j            Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
:                                     :,  :            Cene zmerne.   —.......
Lepo stanovanje z vrtom
se odda takoj v najem v Podgori hšt. 278 (nasproti stanovanja gospoda župana.) Hiša obstoji iz treh sob, kuhinja in klet. Pred hišo je lep vrt; za hišo je dvorišče, drvarnica in hlev. Ponudbe na gospodarja hiše Jožefa nemec-a
trgo-vca v Podgori hšt. 190
Christofle & Cjs
Zuaki tirna«                               C.  JO kr. dVOHli  ZalOŽIliki                          znamka tovarni l
Heinriclihof Dunaj I. Opero Ring* 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodje vseh vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izhera najlepših modelov.
SiP   Ilustrovan cenik na zahtevanje. *^0|
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Chrlstofle,
»*•" Mizarska zadruga ^
v Gorici — Solkanu
zzzzmzz^rz:    vpisana zadruga z omejenim jamstvom    z       . --.....
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
---------------ter Bprejema v delo vsa večja stavbena dela. —.-------=
Podružnica v Trstu Via dl Plazza veccnla 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦NP** so najboljB. a^0|
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskufinji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da so ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
Ifaffovi šivalni stroji brX»eio0.po 10'letni dobi se ve,,nc Pfaffovi iivalni stroji &L*L$L za domaCo ral,°in
^faffflVi ŽiVfllni Strnil so posebn-spravni za umetno vezenje riniiuii oiiumi on ujl   (recarairenje,; ter se poučuje brezplačno.
Ifaffovi iivalni stroji Y&SH\tTl vsa-°tovarD0,
I           Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje.
faloga ffaffovih šivalnih in drugih stroje? v Eorici via MuniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
I                                                                           Popravljalntca Šivalnih strojev, dvokoles NutiHko alica 14
Gorica  -s**-   Gorica j
Klimatično zdravišča.
Hdtel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in depeadanci nad 70 sob in  salonov.  —   Lastna električna razsvečava.  — Električni avtottiobil-omnibus k vsem brzovlakom  in  po   potrebi.   — Velik park pretežno z eksotiškim | rastlinstvom.  —  Mirna, krasna lega,  nič prahu,   kakor  nalašč | za one,  ki  hočejo  prijetno in I mirno   preživeti  nekaj   Časa   v j Gorici.  —  Izborna  kuhinja in ] klet.   — V   hotelu  je obsežna j knjižnica.
U. M. dr. Brnest Dereani
bivši volonter in asistent c kr. klinike za ušesne in očesne bolezni v Gradcu in volonter na polikliniki za nosne in vratne bolezni v Berolinu,
ordinuje s 1. oktobrom 11. kot zdravnik-specijalist navedenih
boleznij v Gorici. -4r*-4P ^-«er-«eT"«e5"-«^-«^-«^-^-^
Piazza dal Duomo št. 2, I. nadstropje,
~    Od 8-10 dop. od 2-4 pop.  «L¦
j\nton 3vanov pečenko - Gorica
Jakob Suligoj
nrar e. kr. železnic
v Gorici Gosposka ulica 25.
priporoča
šivalne stroje najnovejših sistemov
nežne in tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o io prepriča si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici m na Tol-pri Jf. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Cene so tovarniške, nadalje priporoča
raznovrstne ure, —
kakor najfinejo Švicarsko in pariško uro, najbolj natanjčno m trpežno. Cene od 4 krone naprej
n • i Naznanjam, da dajem c e n e j e in boljše ure nego vse UpOinill I krakovske in drage židovske iirme, ker knpnjem ure v veliki množini ter garantiram vsak komad, te ogledati si treba mojo bogato zalogo.
Velika zaloga
pristnih belih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zaleo-Zaški Jrg in plzenjskeaa piva »pmdrni« \% sloveče čeSke »meščanske pivovarne".
Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Cona zmerno. Postroi bapoitena in točna.
M
H" i
•M
m
Že
nad 50 let
odkar je postal
je
Singerjev ^J
sistem najpopolnejši
tudi pri šivalnih strojih za družine.
Šivalni stroji Smger so v razprodaji samo v naših zalogah, katero so v vseh glavnin krajih. V Singcrjevih zalogah najdejo gospe vedno stvari, katere jih bodo zanimale če vkupijo šivalni stroj ali ne;  s takim obiskom bodo zadovoljne.
V Gorici na TravnIKu.        Ake,jska dpužba 8tngeP.
i *5 5^ XXXXXXX3* XX3c Xy* 2

„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Naealstvo in nadzoratvo je sklenilo v skupni saji dne 28. nov. 1902. tako:                                                                „   ,        ,
Hranilna vloga se obrestujejo po 4 7, % •  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Sentai davek plačuje pos. sama. Poaojllas na vknjižbe po 57s%, na varščino ali zastavo G%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/s%>
Stani« 31. dec. 1903. (v kronan): Članov 1777 z deMiK = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.57366. — Posojil a 1,471.650 42 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Resorvni zalog 70.125*85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št ?9.
•    #   Ohranitev zdravega želodca   #    #
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi prebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravljeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sredstvo, ki ozdravi znane posledico nezmomosti, pogreške v dleti, prehlajenja in nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za želodec Iz ekarao B. Pragrnor v Pragi.
OVarilO      Vsi deIi omota »niajo postavno deponirano v u-stveno znamko.     /r^l
Ghvna zaloga: lekarna   B.   JtB^nOt,   c. kr. dvorni  založnik
»Pri črnem  orlu*, Praga   Mala strana na voglu Spornorove ulice č. 203.
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 50 se pošlje velika steklenica iu za K 1*50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske monarhijo. Zalogu v vseli lekarnah Avstro-Ogerske.
V Gorici v lekarnah: Crlstofolettl, Gliubicli, Ponton! In Gironcoll.                      1
Konfekcijska trgovina
J. Medved - Gorica
Corso Giuseppe Verdi št. 38.
Opozarja si. občinstvo na svojo velikansko zalogo izgotovljenega
blaga za gospode, gospe in nedorasle. V zalogi je velika izbera možkih bavelokov    .      od 12 K naprej možkih zimskih sukenj (ulstrov)    .    .   „   18  „       „ »      °Wek........    .   „   19  „       „
WrW- Po meri se izdelujejo najfineje obleke. **B Vsako nedeljo velika in zanimiva razstava v salonu.
Zanfeuajie pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
** ummaMmsmmmmamm             2 znamko »jelen«. -*h
Ono Je UST   zajamčeno čisto ~f*<B In braz vsaka ikodljiva primasl. Para Izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras Jamftano pristno, parllu naikodijivo milo naj dobro pazi da bo Imal vsak komad Ima „SCH1CHT" |n varstvano znamko »JELEN«. t            fieerg Sehlcht Aeselg a- E. —  Največja tovarna ta vrste na avropajskam ozemlju!
= Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9.
Dobiua se pousodi