OF THE GRAND CARNIOLIA1 sred as Second-Class Hatter January 18, 1915, at ths )VENIAN CATHOLIC UNION ics at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. Chicago, ill., 25. fawuurfa (January) 1M# sestavljen o priliki letnega zborovanja glavnega odbora K. B. K. Jednote v Jednotinem domu, 1004 IT. Chicago St., Joliet, m., dne 15. januarja 1918. Preostanek na gl. rač. $522,652.28 Denarno premoženje pri "Glasilu Jednote" . . 238.71 Pri Mladinskem oddel. 6,052.51 n oža in t Chicagu — Jednote, je Po imenovana šla možu in da zopet živita skupaj — je Porotni odbor to opu*tU toraj naj imeno-vana članica o^tene se pri društvu m Jednoti. Tudi je bilo se nekoliko pritožb od strani nekterih članov in v tistih malih točkah je vso predsednik Porotnega odbora sim rešil v zadovoljstvo pritožencev. Afera društva sv, Frančiška Serafinskega štev. 46. v New York., pa še ni rešena od strani društva. Porotni odbor je pisal društvu in zahteval da se Rev. B. Snoja sprejme v društvo in Je-dnoto. Kakor je to konvencija sklenila je bil porotni odbor nemogoč drugače ukreniti, ampak zahtevati od društva, da se pokorijo sklepu konvencije, ali do danes se niso tega storili. S tem je naš posel do danes končan . Z odličnim spoštovanjem smo udani sobratje Mike J. Kraker. Geo. Flajnik. Anton Oregorich. Porotni odsek K. S. K. J. Joliet, 111., dne 18. jan. 1918. Nato se vname debata o zadevi Rev. Benjamin Snoja. Kakor že gori omenjeno, se je sklenilo žena trinajsti, ali minuli konvenciji K. S. K. J. da mora društvo sv. Frančiška št. 46 v New Yorku »prejeti v svojo sredino in - K. S. J. Rev. B. Snoja; vendar tega do danes še ni storilo. To društvo se s tem naravnost zoper-stavlja sklepu konvencije, ki je najvišja moč in oblast pri naši K. S. K. J. Brat Dunda predlaga o tej zadevi sledeče: Ker društvo sv. Frančiška št. 46. v New Yorku še dosedaj ni sprejelo Rev. Ben. Snoja mu glavni odbor zbran na letni seji v Jolietu nalaga, da mora to društvo na vsak način sprejeti Rev. B. Snoja v društvo in K. S. K. J. najkasneje do prihodnje redne seje mes. februarja in sicer v starostnem razredu, ka-koršen je bil označen v njegovem zdravniškem listu ali prošnji za sprejem. Ako označeno društvo tega ne izvrši do prihodnje seje zapade celo društvo suspendaciji iz K. S. K. J. Podpirano po ibr. Jerman in sprejeto z dostavkom, da naj gl. tajnik^ o tem društvo sv. Frančiška št. 46 takoj obvesti. Predsednik pravnega odbora 1>r?* t Jos. Rus* poroča o svojem triletnem delovanju in sicer sledeče: Triletno poročilo preda, pravnega odbora K. S. K. Jednote za loto 1915—16—17. Cleveland, O. 31. dec. 1917. Pravila , društva "Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 K. S. K. J., Aurora, Minn, so bila odobrena in potrjena dne 5. febr. 1915: Pravila društva sv. Ciril in Metoda, štev. 45. K. S. K. J. v East Helena, Montana, so bila potrjena s popravki in dostavki dne 10 marca 1915. Pravila društva "Marije Devi ce, štev. 33, K. S. K. J. Pittsburg, Pa. odobrena in potrjena dne 27. junija 1916 s pripombo, da mora društvo najprvo spolnovati pravila K. S. K. J.: Pravila društva "Marije Čistega Spočetja" štev. 160, Kansas, City, Kans. odobrena in potrjena dne 14. avg. 1917: Dodatki in premembe k pravilom K. S. K. J. so bile sestavljene in potrjene dne 14. nov. 1917. v Cleveland, Ohio in stopijo v veljavo z dnem 1. jan. 1918. ' ■■ Josef Rasa, preds. pravnega odbora K. S. K. J. Brat Burgar predlaga, da naj zanaprej in vedno pošlje vsako krajevno društvo svoja nova pravila pravnemu odboru v potrdilo, da bodo wta v soglasju K. S. K. J. —Predlog podpiran po br. Zupanu m sprejet. Brat gl. tajnik poroča, da so dosedaj sledeča tri društva izstopila iz bolniške centralizacije: št. 72, 74. 83, in da znaša še število članov v bolniški central, oddelku samo še 550. Ako bi slučajno to število padla na manj kot 500 članov (ie) se Brat gl. ali inicijativo magaj štev. 78 v e, da naj bi se dalo le- .» enakopravnost pri K. S.KJ. na splošno glasovanje. Ta resolucija je bila priobčena v št. 50 Jednotinega glasila dne 17. decembra 1917. O tej resoluciji govori in razpravlja brat Iv. Zupan ,ter priporoča in predlaga da naj se sprejme in odobri resolucijo tega dru-sjva. Predlog podpira br. Kostanj-šek. Za sprejem te resolucije govori tudi gl. tajnik br. Jos. Za-lar in vrhovni nadzornik Dr. M. J. Ivec. — :: Predlog sprejet. Čas glasovanja se določi za me- ka, da piše na zavarovalni odde-sec marc *in april 1918 tako da lek države Illinois, ter poizve o , , MK »Nadz. Frančič, nadzornik Mravintz ae kupijo obveznice odi ^ Elston and Co, Chisago., Hi. pod pogojem, da se žamore dobiti dobre in varne ofevesnice z dobrimi obrestmi. Sprejeto. (Nato se pokliče k seji zastopnik družbe Elston and Co., ki pojasni kakšne obveznice ima na razpolago, nakar nadz. Frančič predlaga in nadz. Nemanicto podpira, da se veame poročila zastopnika omenjene družbe naznanja, ter se pooblasti gl. tajni morajo biti vse glasovnice v gl. uradu ne kasneje kot do 1. maja 1918. Za uveljavo te točke se zahteva dve tretjine večine oddanih glasov. Glavni tajnik čita prošnjo društva sv. Frančiška štev. 29 v kateri je označeno, da prosi 69 let stari član tega društva Math Ro-gan, 'da bi se poravnal z K. S. K. J. glede posmrtnine, ali da bi se mu izplačalo polovico svote zava-rov. certifikata. Ravno tako prosi tudi za to njegova žena 59 let stara,tudi članica istega društva, ker nimata nič sorodnikov in se nahajata v bednem stanju. Ker bi ta korak nasprotoval državni zavar. postavi se to prošnjo odkloni in se da krajevnemu društvu štev. 29 na razpolago po-služiti se pravil K. S. K. J. točka 196 stran 86. Glavni tajnik prečita pritožbo društva Marije Kraljica Majnika štev. 157 radi uvedbe plačevanja patri jot ičnega sklada. Ker se je na minuli konvenciji uveljavilo ta patrijotičen sklad za vse člane in članice, torej se nam zdi ta pri tožba neumestna in neveljavna. O tej točki je bilo tudi bolj obširno poročano v eni izmed zadnjih številk naešga Glasila. — Pritožba zavržena. * \ Glavni tajnik poroča o zadevi prošnje Margarete Verbišar članice dr. sv. Štefana štev. 1. ki je zahtevala operacijsko podporo za operacijo ki ni iznačepia v Jedno-tinih pravilih. Na uradnem poškodninskem spričevalu te članice se je pa pod pisal kot zastopnik društva sv. Štefana štev. 1. neki Nikolaj Zu nich, član društva štev. 29 živeč sedaj v Chicagu. Ker šta Margareta Verbišar in njen mož že preklicala neke žaliv-ke izrečene v tej zadevi na Jedno-to — se nalaga s tem članu Nikolaj Zunichu, da mora priobčiti tekom dveh tednov v Glasilu K. S. K. J., da ni bil Nikolaj Zunich o* pravičen podpisati dotično listino kot zastopnik društva, da ta svoj korak obžaluje in se zahvaljuje gl. odboru, ker ga ni radi tega prestopka na podlagi Jed. pravil suspendiral. Ako tega ne stori tekom dveh tednov ga ima društvo h kojem spada pravico suspendirati. Sprejeto. Glavni tajnik poroča, da je en član društva 1 in eden član štev. 78 sedaj v vojaški službi Združenih držav, dasiravno nista še 16 let stara, torej spadata še v mla dinski oddelek K S. K. J. Pri vstopu v vojaško službo sta na vedla namreč večjo starost. . Brat Jerman predlaga, da naj ostaneta ta dva člana še v mladinskem oddelku toliko časa, dokler se ne povrneta nazaj, da potem lahko prestopita v redni oddelek. Brat Gregorich podpira ta predlog, da naj se tema dvema članoma izjemoma to dovoli. Sprejeto. Joliet, 111. dne 18. jan. 19*8. Paul Schneller, , : predsednik. Ivan Zupan, - zač. zapisnikar. Peta seja dne 18. jan. 1918, ob 8. uri zvečer. Seja otvorjena po predsedniku ^ molitvijo. Nadzorniki razmotrivajo radi posojil na hipotekah, ki potečejo tekom leta 1916. O tem vodijo nadzorniki — svoj zapisnik. Dalje se razgovarjajo radi nakupa obveznic. Nadz, Frančič predlaga in nadz. Mravintz podpira, da se dvigne denarne vloge na Joliet National in First National Bank, stanju priporočan ih obveznic. Če se zavar. superintendent po-voljno izrazi o Obveznicah, ki so bile priporočene po družbenim zastopniku, se jih kupi, v nasprotnem slučaju pa ne. Sprejeto. Predsednik zaključi sejo ob 11. uri zvečer z molitvijo. Paul Schneller predsednik. Jos. Zalar, zapisnikar. Šesta seja dno 10. jan. 1918. dopoldne. Predsednik otvori sejo ob de-deveti uri doipoldne z molitvijo Glavni tajnik predloži račun Surety družbe v pokritje premije poroštev glavnih uradnikov Jednote in društvenih delegatov (zastopnikov) v »kupnem znesku $622.50 Nadiz. Frančič predlaga in Nadz. Nemanich podpira, da se račun plača. Sprejeto. Glavni tajnik prečita račun wh. zdravnika za pregled zdravniških in poškodninskih listin druge polovice leta 1917 v znesku $123.89. Nadz. Nemanich predlaga in nadz. Frančič podpira da se račun plača. Sprejeto. Tajnik Zalar predloži račun Jednotinega odve-tnika za leto 1917, toda ker isti ni popolen,Ta di tega se pooblasti gl. tajnika, da se z odvetnikom pogovori za najnižjo ceno, ko mogoče, ter šele potem račun plača. Prečita se račun Joliet Republican Printing Co. za i\aprlwp knjig in druge tiskovin* v,im& sku $828.65. Nadz. Mravintz predlaga in nadz. Frančič podpi ra, da se račun plača. Sprejeto. Ker se je vsakemu društvu poslalo troje knjig, to je: Knjiga tajnika, knjiga blagajn, in knjiga za vknjiževanje prememb članov in članic radi tega predlaga brat Gregorich, da vsako društvo plača za knjige $5.00. Podpirano po bratu Russ. Sprejeto. Glavni tajnik poroča, da so drugi polovici leta 1917 sledeea društva pridobila največje število članov in članic: Dr. Marije Magdalene štev. 162, dr. sv. Je-ronima štev. 153 in dr. sv. Mihaela štev. 163. Društvo štev. 102 je opraviče no do prve nagrade v znesku $25. 00. Društvi štev. 153 in 163 pridobili sta enako število članov in članic, radi tega sta opravičeni vsako do $12.50. iNadz. Frančič predlaga in nadzornik 'Mravintz podpira, da se nagrade plača. Sprejeto. Radi nagrad določenih članom, ki so tekom leta 1917 priporočili člane(ice) za pristop v Jednoto, se pooblasti gl. tajnika, da kakor hitro prejme vsa poročila od strani društev v tem pogledu, da preskrbi obljubljene nagrade ter jih članom razpošlje. Sklenjeno in potrjeno, da nagrade, ki so bile v veljavi lansko leto ostanejo istotako -v veljavi za leto 1918. Glavni tajnik poroča, da rabi nov pisalni stroj. Nadz. Kostain-šek predlaga in brat Russ podpira, da se pooblasti gl. tajnika in nadz. Nemanicha za nakup novega pisalnega stroja. Sprejeto. iSeja zaključena ob 12. uri o-poldne z molitvijo, Paul Schneller, predsednik. Jos. Zalar, zapisnikar. Sedma seja dne 19. jan. 1918 popoldne. Predsednik br. Schneller otvo-ri sejo ob pol drugi uri z molitvijo. Nadzorniki predlože sledečo resolucijo: Ker smo po pregledu knjig glavnega tajnika pronasli, da ne-ketara društva jako neredno pošiljajo denar v pokritje meseč- ne imela zadnjega dne v mese. smatrajo suspendovanini ,vni tajnik se pooblašča in ja, da se v takih slučajih a natančno po pravilih Jednote točka 183. Joliet, Illinois, 19. jan. 1918. 'Nadzorniki • Joseph Dunda, Martin Notnaaioh, Math, Koftaiašek, -John Mravintx, Frank Frančič. i tajnik poroča, da je tre-oziroma razširiti to-anjajoč se na in , istotako ali uiladin-oddelka. In ker se zamore točke rešiti le pri konvencij ji ali potom splošnega glasovanja, radi tega se sklene, da se sestavi v to potreftme resolucije in iste predloži članstvu Jednote v odobritev potom referenruma. S. tem se je izčrpal dnevni red* in brat predsednik Jednote, zaključi zborovanje ob pol tretji uri popoldne z molitvijo. Joliet, 111. 19. jan. M Paul Schneller, predsednik. Jos. Zalar, zapisnikar. I Društvene vesti in dopisi. S NAZNANILO. Uljudno vabim vse Člane društva sv. Janeza Krstnika štev. 11. K. S. K. J. v Aurora, 111., da bi se udeležili prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 3. februarja ob 2. uri popoldne. Razmotrivati imamo več važnih stvari, posebno pa točko, ki je bila sklenjena na posebni seji dne 14. januarja t. 1. Upam, da se bodo bratje vdele-žili te seje v obilnem številu tako, da bo stvar prav lepo uspela. Obenem opominjam brate živeče izven Aurore, da naj poravnajo zaostali dolg prej ko mogoče, drugače bom prisiljen ravnati se po pravilih. Z bratskim pozdravom Frank Gorenc, tajnik. NAZNANILO. Članstvu društva sv. Barbare štev. 40 v Hibbing, Minn, se s tem naznanja, da smo premenili dvorano za naša zborovanja. Naša društvena dvorana je zanaprej Esparmcr Hali na 3. Ave. Prihodnja seja se vrši torej kot po navadi prvo nedeljo v mesecu, to je dne 3. februarja v goriozna-čeni novi dvorani. Člane prosim in opozarjam, da se mora vsakdo te seje udeležiti, ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. -S sobratskim pozdravom John Povsha, tajnik. — NAZNANILO. Na zadnji glavni letni seji društva Sv. Srca Jezuosvega štev. 54 K. S. K. J. Chisholm, Minn, so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Luka Terhlen; podpredsednik Martin Zallar; I. tajnik Frank Okoren; II. tajnik Ka-rol Klun; blagajnik Rudolf Robnik; zastopnik Frank First star.; bolniški nadzornik Anton Fink 508 West Poplar Str. Porotni odbor: Anton Mehle, Anton Repež in Jakob Babnik. Gospodarski odbor Ignac Zamernik, Ignac. Klan-čnik in Matija Funtek. Maršal Anton Repež; zastavonoša ameriške zastave Math Funtek, za društveno zastavo Ignac Klančnik; vratar Josip Centa. S sobratskim pozdravom Frank Ookoren, novi tajnik, 504 W. Poplar St. Chisholm, Minn. nim posebno tistim članicam dr. Sv. Veronike štev. 115 katere se le redko udeležujejo mesečnih ^ej, a so vkljub temu deležne bolniške podpore in pridejo le tistikrat na sejo, če so dolžne priti pod kaznijo. Drage sosestre! Prihajajte bolj redno na seje do bode m o lažje sklepale za napredek društva; kajti glejte cenjene sosestre, koliko smo izdale za bolniško podporo v p.1 itečenem letu; Vtčmanj kot $497.70c. Zato moramo pomagati novim uradnicam z nastopom novega leta in dal Bog, da bi odbor društva sv. Veronike delal med seboj v sosestrski ljubezui in slogi za napredek in procvit dru-Ištva. Cenjene sosestre, zatorej naj se ne sliši od nobene članice: jaz ne i vidim rada, da je ta ali ona za u-jradnico, ampak delajmo - vse za eno ena za vse, to je naše geslo. In tako bode šlo društvo lepo naprej, kajti le v slogi je moč. Končno še kličem, čeravno že malo pozno: Srečno in zadovoljno Novo leto vsemu članstvu K. S. K. J. posebno pa društvu sv. Veronike štev. 115! S sosestrskim pozdravom Mary Onštin, bivša nadzor, cdbornica. NAZNANILO. NAZNANILO IN VABILO k veliki predstavi in veselici, katero priredi društvo sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. J. v Waukegan, 111. v nedeljo dne 27. jan. 1918 v Matt Slanovi dvorani na lOti cesti. Ta dan se bo namreč pred stavljalo veseloigro v 2 dejanjih "Tri vile." Uljudno se vabi vse prijatelje smeha in zabave, da nas omenjeni dan posetijo. Igra sama na sebi ni samo smešna od začetka pa do konca, ampak je tudi podučljiva, naj si bo za moža, ali ženo. Igra nam pokaže, kaj vse so zmožne ženske storiti, ako se združijo, da dosežejo svoj namen, in kako so iznajdljive, v tem kar služi njihovemu namenu. Toraj naj ne bo nikogar v Waukeganu ali North Chicagu, kakor tudi v bližnji okolici, da bi nas ne pose-til v nedeljo zvečer, to bo v resnici večer smeha, in zabave; vsakdo je naprošen, da gotovo pride in pripelje s seboj svoje prijatelje, da se pošteno zabavamo in veselimo in da pozabimo ha vsakdanje skrbi in težave. Vsi, da vsi, v Matt Slanovo dvorano v nedeljo zvečer. Naznanjam vsem članom našega društva kateri niso bili navzoči pri seji dne 13. jan. da je bilo sklenjeno, da vsak član ki se ne udeleži,veselice dne 27. jan. 1918 plača 50c v društveno blagajno, poleg tega plača pa še 50c za dva tiketa katera je prejel, kot vstopnici za isto veselico; torej naj pa^ zi, da se zagotovo veselice vsakdo udeleži, da ne bo imel potem nobenih sitnosti. Par članov je še kateri niso tiketov prejeli, napro-šeni »o vsi oni, da si iste omislijo pri društvenem tajniku, v^aj do nedelje dopoldne. Veselica se prične točno ob pol osmih zvečer. Vstopnina je samo 25c za osebo, in 10c za otroke od 6. do 12. leta. Plesne komade proizvaja Tamburaški zbor "Zvoni-mir." Na veselo, svidenje torej v Matt Slanovi dvorani dne 27. jan. in mnogo zabave Vam želi Matija Ivanetič, dr. tajnik. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 90 So. Omaha, Nebr. se s tem naznanja novi odbor za leto 1918 in sicer: Josip Gerdun, predsednik; Josip Križmarič podpredsednik; Anton Krašovec, prvi tajnik; Josip Skof, drugi tajnik; Josip Sehwajger, blagajnik; Martin Derganc, zastopnik; nadzorniki: Frank Kompare in Rev. John Za-plortnik; zastavonoša /Nikolaj Cvetaš in Anton Orel; maršal Peter Jagaš. Dalje se naznanja članom našega društva, da se bodo zanaprej društvene seje pričele ob 2. (drugi) uri popoldne ne pa ob 3. uri kakor je bila to dosedaj navada. Seje se vršijo kot doslej v starih zborovalnih prostorih. Naj si to vsak član dobro zapo«nne, da ne bo potem kakih izgovorov. Tudi se opozarja vse člane, ki se zglasijo bolnim, da naj to naznanijo naravnost na prvega tajnika Anton Krašovec, 1520 Jefferson St. South Omaha, Nebr. Ta določba ostane v veljavi za celo leto 1918. Prosim torej, da naj si vsak Član našega društva ti dve točki zapomeni, da ne bo potem nepotrebnih iagovorov, da jaz tega nisem vedel. Saj preje-nw vsak član Glasilo K. S. K. Jedn. v katerem je to naznanilo danes priofočeno. Sedaj pa želim novemu odboru veliko uspeha pri napornemu delu, ki ga čaka. Pozdravljam vse člane gnjrH imenovanega društva, kakor tudi vse člane in članice naše čislane K. S. K. J. Frank Kompare, bivši tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Genovefe štev. 108 K. S. K. J, Joliet, 111., je sklenilo na svoji zadnji seji, ki se je vršila dne 6. jan. da bo na vsaki društveni seji namenjen en dolar iz drustv. blagajne za eno članice, katere ime bo izžrebano prvo, in ako ne bo članice na seji, bo ostal dolar v blagajni. Torej cenj. članice! Udeležite se vsake seje in bomo videle katera ima srečo. Opominjam tudi vse članice, da Ibodo bolj redne pri plačevanju svojih mesečnih prispevkov. Z sosestrskim pozdravom Mary Golobich, tajnica. 1210 Vine Str. NAZNANILO. Iz urada tajnice društva sv. Ane štev. 127 K. S. K. J. Waukegan, m. Na letni seji gorioznačenega društva je bil izvoljen za 1. 1918 sledeči odbor: (Predsednica Mary Turk; pod-pred«. Terezija Umek; I. tajnica Katharine Mauser; II. tajnica Ro-sie Umek; zastopnica Jera Opeka ; blagajničarka Frances Drob-nich; nadzornice: Frances Frlan, Ana Artach in Frances Končan; Vratarica Neža Setnikar; bande-ronosilka Ana Artach; poslanka Mary Gerjol. K sklepu opominjam vse članice našega društva, da se prihodnje seje polnoštevilno udeležite. S sesestrskim pozdravom Katherine Mauser, tajnica. VABILO. iNa gledališko predstavo, katero priredi žensko društvo "Kraljica Majnika", št. 157 K. S. K. J. v Sheboygan, Wis. Igrala se bode igra "Na koloradskih gorah in "Jeza in kes nad petelinom'. Obe igri sta jako zanimivi in igralci in igralke se kar največ trudijo da bode večer 3. februarja vsakemu udeležencu v prijetno zabavo: Zato uljudno vabimo vsa krajevna društva naše naselbine, da se blagovolijo kar v največjem številu udeležiti, in nas posetiti dne 3. februarja zvečer v cerkveni dvorani. Zabava se prične ob šestih, igra pa ob pol osmih. ' ODBOR. NAZNANILO. Kansas City, Kans. V dolžnost si štejem kot nad-zorniska odborniea pretečenega leta 1917, da na tem mestu naznn- Iz urada društva sv. Marije Magdalene štev. 162 K. S. K. J. v Cleveland, O. se naznanja, da so bile izvoljene na letni seji društva sledeče odborniee za leto 1918: Predsednica Ivana Pelan. Podpredsed. Katarina Perme. I. tajnica Mary Mačerol. Zapisnikarica Mary Petrovčič. Blagajničarka Anna Blatnik. Zastopnica Frances Knaus. I. nadzornica Mary Kaušek. II. nadzornica Anna Sehnellcr. IIL nadzornica Mary Kraje. Vratarica Frances Kasunič. Duhovni vodjo Rev. J. J. Novak. /Sestre, zdaj pa na noge! Delu-mo skupno, da bo naše društvo tako napredovalo kakor v zadnjih desetih mesecih, ali od časa ustanovitve društva. Članstva je sedaj že tudi precejšno število, namreč 139 članic, toda s tem številom, dasiravno je naraslo tako lepo v tem času še ne smemo biti zadovoljne. Pri tem ne sme ostati. Požurimo se in idimo t zanimanjem na delo, da vsaj vsaka članica pridobi še eno novo, in pri tem ko bo rastlo naše članstvo, bomo lahko zopet deležne kakp Jednotine nagrade. Kar se pa tiče naše društvene blagajne, je pa po mojeih mnenju tudi lepo napredovala, ker je Ml od meseca marca ali v 10 mesecih našega obstanka v blagajni čisti preostanek dne I. jan. 1918 $585.42. Ali ni to lepa svota v tako malem času? Jaz mislim, da. Na tem mestu hočem še enkrat tšm '1 ■_ ako iinate pri srcu svojo vero bo nikdar žal, ako boste svoje otročice v ta oddelek, hočete kaj ve« pojasnila o tem, sem vam na razpolago vsako nedeljo od ene do dveh popoldne. ion društva, bi tudi ra-•e opomnila, da naj red-•ujejo svoje mesečne ases-vsak mesec vsaj do 18.' te-^a, drugače se bo moralo s člani-nicam ki zanemarjajo svojo do»Inost postopati po Jednotinih pravilih, namreč suspendirati jih. Ako se posamezne članice toli ko ne zanimate, da bi plačevala vsaka svoj asesment do določenega časa, kako potem pričakujete, da bi tajnica, ki ima razven svojega vsakdanjega dela. Se celo društvo na glavi h katerim pripada 139 članic, mogla vas vsak mesec posebej opominjati in prositi, da plačajte svoje asesmente. Društvena seja se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu, ako pa nekatere članice nimajo ravno časa priti na sejo, naj pa prinesejo a-sesment na moje stanovanje na 6607 Bonna Ave, kjer pobiram doneske vsak torek in vsak četrtek od sedme do devete .ure zvečer, do 18. tega v mesecu. , Na glavni seji društva v decembru 1917. se je tudi sklenilo, da se kandidatinjam, ki so bile zdravniško preiskane in po glavnem zdravniku potrjene, več ne piše kartic, ampak da mora vsaka članica ki kandidatinjo vpiše, tudi gledati na to, da jo pripelje na sejo. Ako je pa dotična kandidat in ja odklonjena po glavnem zdravniku, potem bo pa že dobila od društvene tajnice pismo, v katerem bo označeno, zakaj ni bila potrjena od zdravnika Jednote in pa da je zaradi tega ni treba hoditi na sejo. Prosim vas sestre, da se ravnate po gori označenih navodilih kar najbolj mogoče, kar bo meni, kot društveni tajnici veliko v pomoč in olajšavo pri delovanju za društvo. Žene in dekleta pa, ki ne spadate k nobenemu društvu priklop-1 jen emu h K. S. K. Jednoti, pri-lutite in se uvrstite v vrsto ! pod zastavo naše slavne in dične Kranjske - Slovenske - Katoliške-Jednote. Pozdravljam članice društva sv. Marije Magdalene in vse članstvo k. S. K. J. Mary Mačerol, tajnica. : Dragi moj w 'Predsednfk me je naprosil, da Vas obvestim o prejemu Vaše včerajšnje .brzojavke in da se Vam toplo zahvalim za Vaše velikod'u-sne izraze, da odobravate njegovo delovanje in mu želite dobro. Vam udani Tumulty, tajnik predsednika. Opomba uredništva: Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" izreka našemu zavednemu župniku Rev. A. Sojarju vse priznanje, čast in pohvalo na tem domoljubnem koraku. Ker »pada k slovenski fari sv. Štefana v Chicagu tudi številno naših naročnikov, oziroma članov in članic treh dru -štev K. S. K. J., je torej naš g. župnik indirektno izrazil globoko spoštovanje, ljubezen in pomoč vladi Združenih držav tudi v imenu članstva teh treh društev. Doslej še nismo čitali o nobeni slovenski fari širom 'Združenih dr-žav, da bi 'bila izrazila nkoro pol milje dol- je bil utrujen. • v w sr-o drevo, katero počasi v peč po- Willard, Wis, Dragi sobrat urednik: — Na novega leta dan sta se poročila v naši naselbini rojak Math Žugič z gdč. Marij Jordan. Obilo sreče in božjega blagoslova! Te dni je naš znani lovec John RarfiovŠ ustrelil še precej velikega risa (linksa) na South Mountain, ali na Južnem hribu. Mr. J. Bajuk, Joe Pekolj in John Pčtkovšek so se nedavno mudil i v LaCrosse, Wi.s pri g. škofu da bi dobila naša naselbina zopet slovenskega duhovnika, ker drugače bo naša mladina še to pohabila, kar zna. Bili so vsi prav lepo in ljubeznivo sprejeti. Da bi imel njih obiskale dober u-speli! Minuli Božič je (bil pri nas prav žalosten, ker ni bilo nič maše. Sploh je o»b nedeljah zelo, pusto in žalostno kot vsak dan v ted-uu; tako da skoraj ne vemo, ali je delavnik, ali praznik. Z zimo smo še precej dobro založeni, ker nas pritiska včasih 24 stopinj 111 rasa pod ničlo. Tudi j snega je dovolj tu, kot menda povsod, da lahko farmarji s sanmi drva vozijo. Tukaj pri nas je tudi nekaj mladeniče v, ali mož, ki bodo morda poklicani k vojakbm, nekateri pa že čakajo poziva strica Sam-a. Z delom gpe na Willardu prav doforo, ker farmarji sekajo in pripravljajo drva, katera se lahko prodajo ali pa "logse" za lumber, da% bodo na spomlad gradili hleve. Nekateri me povprašujejo -kaj pa jaz počnem v tej sibirski dobi. — Učim se za kuharja in peka; pa za kurjača sem. To imam pa jnkn prikladno narejeno. Peč sem po ča je Vam vendar zna-nik 'Slovenske Na-e Zveze.' Kaj ne, samo da i-mate večje število pokazati pred narodom. Povem vam tudi, ua i-mate še dva proti njih volji v vašem odboru. Zato pa pričakujem, da mi da Repu«bličan»ki odbor nezaupnico, in sicer takoj. Dalje trdi poročevalec, da se je do sedaj mislilo, da kaj takega kot je Liga (oziroma Narodna Zveza) v Chicagu sploh ne obstoji. Tukaj si udaril sebe in «vse vaše Združenje po ustih. Podružnica Slovi Narodne Zveze v (Tni-cagu je štela koncu leta 1917 še 31 članov. Tore j več kot jih je i-ntelo tedaj vse Republicansko druženje. (Titaj lansko deeemb. štev. 'Časa"). Si li tako kratkoviden ali pa tako neveden, da je ravno ta podružnica delovala in klicala vse stranke, brez razlike mišljenja na skupno delovanje za Jugoslavijo, toda le s sodelovanjem Jugoslovenskega odbora v Londonu. . Ko so se zbrali na drugi seji zastopniki skoro vseh strank in listov, ste res dobili takrat premoč, a tudi mi smo spoznali ves vaš absolutizem, da si takrat še ni bilo krfske deklaracije, torej še tudi ne njene točke 13, katera vam je sedaj kot kast da jo glodale. Že takrat ste neusmiljeno mlatili po Jugoslovenskom odboru, dasi ste priznali njega lepo delovanje. Ni li varn tudi znano, da je rav- ter nare- o ta p< bela in dila gnezdo 1z katerega «0 s« izvalile kukavice z republičanskim perjem. Še danes bi vi sanjali o avstrijskih vislicah iu bi v duhu gledali kakšen sprejem nani Ligašem prireja c. k. avstrijska vlada na črno-žolti meji, v podobi svinčeni«, "Ne podirajte mostov za seboj, itd." Tako ste pridigovali na ustanovni seji Slov. Lige dne 4. aprila 1915. Mi smo bili neustrašeni ves čas, dočim ste vi trepetali pred vragom,, ki je samo na steni naslikan. Odgovorite mi: kedo je spremenil značaj v tem času, vi, ali jaz? Odgovorite mi tudi, ali je hrvatska masa ljudstva zvami, i-stotako Srbi! Vi hočete iti na-1* prej bretz teh dveh narodov; ne-pomislite pa, da s tem kopljete grob v katerega hočete pahniti ves slovenski narod. Prav je imel g? R. Trošt, ko je dejal v svojem lyasnem govoru, da se je za tukajšnje secijalkste svetovna vojna pričela še-le pred štirimi meseci. * Slovence Narodne Zveze naloga je: da se združijo Slovenci, Hrvati in Srbi v jedno celoto, in potem bode ves ta narod odločil v kakšni obliki bode naža bodoča Jugoslavija. Ivan Kušar. Prva volnena obleka jV bila stkana na Angleškem leta 1330. Označena trojica je hotela o- Pretakajo solze in se ozirajo v be- hiskati Mrs. Uršulo Jenko, Šku-ljevo hčer, ki je bila nevarno zbolela na Jenkovem "honiestca-du,' tri milje oddaljeno od železniške postaje Inman. Na postajo Inman so došli z vlakom sorodniki obolele Mrs. Jenko že proti polnoči; iasiravno je takrat neznosno snežilo,, se označeni niso bali blizarda, ker so hoteli dobiti nevarno obolelo sorodnico Mrs. Jenko še živo. Na železniški postaji so jih videli ljudje zadnji? žive. Truplo 62 letnega Frai k Sku-lja in 36 letne Neže Perme so našli šele dne 11. t. m. eno miljo oddaljeno od sebe in do J?nkotove domačije; truplo dečka pa šele dan kasneje. Ko so se peljali ono usodno noč" na vlaku, jim je sprevodnik svetoval blizu postaje Ltman, da, naj se peljejo do Haswetia, bližnje postaje onkraj Inmana, in da naj ostanejo tem čez noč vsled strašnega zimskega vihtrja. Temu prigovarjanju se pa naši potniki niso hoteli udati, češ, da se jim mudi k Mrs. Jenko, ker je baje nevarno bolna. Ko so se mudili na postaji Inman, je tedaj tako snežilo, da se skoro ni za moglo videti kake bl'/nje hiše. Frank Skul.i je dospel ža tako iblizu Jenkove hiše. da bi lahko vrgel kamen do iste; ker pa ni "bilo videti nobene luči iz Jen kove hiše vsled silnega snežne ga viharja, je nesrečni Frank Skulj zgrešil pravo pot ter obstal v snegu. Mrs. Perme je tudi tavala zmedeno okrog ker se je zgubila v snežnem zametu; končno se je rcvic« sklonila in skrila v neko zasneženo votlino ob cesti, kjer so našli mrtvo. Tako jc našel tudi 11 letni Frank Pernic smrt v nekem snežneu1 zametu. Trupla vseh treh ponesrečencev so zatem prepeljali v Pueblo, €oIo., kjer se je vršil pogreb.. Mrs. Jenko, katero so nameravali sedaj ponesrečeni sorodniki olbiskati je že izven nevarnosti ter je okrevala Pokojni Frank Skulj je delal več let v tukajšnji železotopilnici di na naša usmiljena srca^ Žal, da tega mi ne vidiiwo in ne slišimo njih joka. — Kar naprej se Veselimo in radujemo, kot bi sploh ne vedeli, da se bije že četrto leto najstrašnejša svetovna vojna. »Nedavno sem cul nekega rojaka, ki je kritiziral moj zadjtji dopis rekoč: Hm, ti greš lahko kadar hočeš in kamor hočeš. Ti lahko pomagaš, ker te nihče ne vleče za suknjo: ata, jaz bi rad (a) kruha, itd. — Priznavam, da je res tako; ali mali dar, katerega sera jaz omenil v onem dopisu ne bo nikogar pregnal ali osiromašil. Veliko, bi pa lafiko tudi z malimi številnimi darovi pripomogli sirotam v starem kraju, ki nas prosijo pomoči. Cent do centa, nikelj do niklja in desetica do de-setice tvori dolar; več dolarjev desetak; več dosetakov pa stotak in tisočak. Jaz sem pripravljen žrtvovati za tako blage namene vsak čas, kar mi bo v moči, če bom kedaj slišal, da se je pričelo zopet pobirati darove za naše slovenske sirote v starem kraju. K zaključku tega skronmega dotpisa pozdravljam iskreno vse sobrate in sosestre K. S. K'. J. ter jim želim mnogo uspeha v tem letu! Pozdravljam tudi vse slovenske vojake, ki se nahajajo v narodni armadi Združenih držav. Anton ŽugeV go drevo, katero počasi v peč po- mikam. Tak mi ni treba nič drv žagati in cepiti dokler ne pošljem spomladi tetke "peči" na počitnice. Zaeno tudi študiram, kam bodo f je Liga ustanovila nje član, kar si Se štejem v čast: sramujem se pa, da Slov. repub. Združenje zlorablja moje i.r.c po časnikih v vašem centralncm odboru. Gotovo vam mora bit' vsem znano, ko sem bil nominiran v bd-bor, sem odločno odklonil nomi-nacijo >11 v*ako delovanje. Jaz sem zastopal društvo "Slo:. Delavski Sokol" samo za čas zborovanja, ne pa za pozneje, kar je dokaz, da se nisem pozneje nikdar vdeležil nobene Vaše seie ako je sploh katera bila. Tajniku Slov Del. Sokola sem Se osebno lanske leto izjavil, da me na. ne «mnfra drn^vo več zastopnika pri republic anskem Združenju. Toda žal, le danes prioibčujete NAZNANILO Cenj. občinstvu v Jolietu, Rockdale in okolici naznanjam, da se prične dne 17. januarja v mftji prodajalni VELIKA RAZPRODAJA Ker sem z zimskim blagom preobložen in ker moram pripraviti prostore za spomladansko blago, radi tega vam dajem lepo priliko, ali priložnost, da si sedaj nakupite dobrega zimskega blaga po zelo nizkih cenah, kakor sledi: črevlji za delo po $2.00, $2.50, $3.00, $3.50, $3.75, $4.40, $4.75 mackinaw suknje Za moške v vsaki velikosti, prej $12, sedaj $8.50 Za moške v vsaki velikosti, prej $10, sedaj $7.50 Za moške v vsaki velikosti, prej 7.50, sedaj 6.50 obleke (gv&nte) Blue Serge, prejšna cena $25.50, sedaj $21.50 Blue Serge, prejšna cena $24.50, sedaj $19.50 Blue Serge, prejšna cena $23.50, sedaj $18.50 Blue Serge, prejšna cena $22.50, ,seda j $17.00 Blue Serge, prejšna cena $18.50, sedaj $14.50 obleke za dečke Od 7 do 16 let starosti $7.50, sedaj $5.50 ZIMSKE SUKNJE (Over Coats) Črne "Kersey", stara cena $25.50, sedaj $18.50 Sive, mešane barve, prej $23.50, sedaj $17.50. Druge raznolične barve, prej $20.50, sedaj $15. VOLNENE KAPE Baiting seal, prej $6.50, sedaj $5.00 Cape Seal, prej $4.50, sedaj $3.50 ^ Drugovrstne, prej $2.50, sedaj $2.00 klobuki Vsakovrstne barve, stara cena 3.00, sedaj $2.00 Vsakovrstne barve, stara cena 2.50, sedaj $1.50 moški zimski jopiči (Sweater Coats) College kroja, prej $10, sedaj $8.00 Črni, višnjevi,, zeleni in rdeči, prej $6.50, sedaj $4.75 Vsakovrstne barve, prej $4.50, sedaj $3.50 Vsakovrstne barve, prej $3.50, sedaj $3.00 Jopiči za delo, prej $2.25, sedaj $1.50 praznični črevlji zelo po ceni Vici črni črevlji, prej $8.00, sedaj $7.00 Vici Tan črevlji, prej $8.00, sedaj $7.00 Gun Metal z gumbi, prej $6.50, sedaj $5.50 Gun Metal Bluecher, prej $6.50, sedaj $5.50 Gun Metal Selz z gumbi, prej $5.50, sedaj $4.50 Gun Metal Bluecher Selz, prej $5.50, sedaj $4.50 Gun Metal z gumbi, prej $5.00, sedaj $4.00 . Gun Metal Bluecher, prej $5.00, sedaj $4.00 Metal Bluecher, $4.50, sedaj $3.50 '* Metal Bluecher, Gun prej Gun prej $3.50, sedaj $2.75 Zgoraj navedena prodaja se prične dne 17. januarja zjutraj ob 8. uri iii bo trajala tako dolgo, dokler bo kaj blaga po gori navedenih cenah. Prodajalna bo odprta vsak večer do 8. ure in bomo dajali pri tej priliki trikratne "Trading" znamke (stamps). GEO. STONICH Trgovina z obleko, črevlji in drugimi potrebščinami za moške. 815 N. Chicago St., JOLIET, ILL f xiB Isto...... •. .......t • • ........................... $0.96 ne • # 4 . i • i 1.60 Zn iTtfMWHtyo • 2.00 OFFICIAL ORGAN GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION • " Jpyj* UNITED STATES OF AMERICA - * 5 _hroed every Wednesday.__ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of tike United State« of America.:-.? ■' • • , ■ OFFICE: 1961 Wert 22nd Place, CHICAGO, ILL. _Phone: Canal 2487.__ _ Subscription rate: For Members, per year......................................^$0.96 For Nonmembers............................................ J-JJ* For Foreign Countries...........•............................ Listnica uredništva. Jednote priporočil enoglasno "a-mendment" k ustavi naših pra-vil, da naj se da to točko letos Ker so vsled nove vladne od- mtJgeca marca in ^^a na sploš- redfoe prizadete tudi razne tis- L^ glagovanje vsemu članstvu K. karne glede tiska in izdajanja k, ^ j časnikov, je pri tem prizadet tu- ')Pri" na- Jednoti Stejen*> danes di nas list. ženskih krajevnih društev z Dosedaj smo zaključili vseh 7 ye- tiHog dlankami ozir s09ester. notranjih strani ze pondeljkih | vzemite samo pero, ali svinčnik popoldne; zanaprej se bo pa to tep računajte! vršilo ob torkih in pride lis* v ti-| oiasom ustave ozir. Jednotinih sek ter na poŠto še torej za en J" i lilasom ustave ozir. Jednotinih pošto še le v sredo; pravi] je ?layni ^bor K. S. K. dan kasneje. Ta vlad- dne 18_ t m< določU da naj vsi na odredba velja samo za prihodnjih 10 tednov. Če bo torej kak elan (ica) dobil današnjo številko in druge številke za en dan kasnejo, naj se valed tega ne določil, da naj člani in članice K. S. K. J. tekom meseca marca in aprila tega leta določijo o ženski enakopravnosti pri K. S. K. J. Ker se je uredništvo Glasila K. huduje. V teh resnih časih se mo- U K. Jednote že od nekdaj pote-ra vsakdo pokoriti postavam in j «ovalo za ženska krajevna druš- i i _____ __i _ j _ rrJ—J ..I * določbam vlade Združenih držav. Ženska enakopravnost pri K. S. K. J. Kakor pri raznih drugih podpornih organizacijah, tako se je »gojilo že več let tudi pri naši K. S. K. J. iskreno željo, da naj' bi se premenilo ustavno točko pravil glede ženske enakopravnosti. Z enakopravnostjo razumemo v prvi vrsti praVico, da smejo tudi ženska krajevna društva naše Jednote pošiljati svoje delcgati-nje ali zastopnice na glavna zborovanja, ali konvencije. V c!bče so imele tekom 23. obstanka K. S. K. J. ženske v po tva v svesti si da ista nadkrilju- junakom krasno, neprekosljivo!" so klicali člani srbbke komisije, ko so u-živali trenutek bratskega sprejema %roedinega narod« : Slovencev, Srbov in Hrvatov; Obilni moralni pomen, ki ga je imel ta shod za vse naše jugoslovansko gibanje, posledice obiska srbske misije, o vsem tem ne moremo da nes razpravljati, ker je prevažno, da bi se na kratko opisalo. O term spregovorimo prihodnjič. Očrt at i hočemo le na kratko zgodovinske dogddke, ki so se vršili v nedeljo. Srbska misija bi morala biti v Clevelandu v nedeljo oib 7. uri zjutraj, nakar bi sledil sprejem na kolodvor o*b 9. Toda strašni snežni zameti so zakasnili vlak za pet ur, tako da je bilo dvanajst, ko je pripeljal vlak vzvišene goste. Posebni odbor Slovencev, Hrvatov in Sibov jih je pričakoval na kolodvoru, zaeno z -zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pozdrav je bil kratek, demokratičen. Gostje so se odpeljali nemudoma na kratek odpoeitek in kosilo, na -kar so bili predstavljeni ameriškim oblasfltim ter domačim Jugoslovanom. Prvo vprašanje, ki je prišlo iz ust načelnika srbske misije, dr. Vesniča, je .bilo: "Kje so naši bratje Slovenci, Srbi in Hrvatje t" Obkolili smo jih. Iskren stisk desnice, , bratski pozdrav, skrbno stavljena vprašanja o našem gibanju v Ameriki, v kratkem Četrt ure smo jim pojasnili vse. Odsev zadovoljlnosti, iskre- po-vas juna v {AimeriKi smo rojene, a v srcih nam kipi slovanska, jugoslovanska zavest, in klanjajoč se vzvišenemu heroizmu, ki biVaV vaših srcih in dušah, klanjajoč se vaši krvi, ki je tekla tudi za nas, vas iskreno pozdravljamo." lastiti dr. Vesnič, načelnik misije, samega ganutja ni vedel kaj. Sprejel je cvetlice in iskreno poljubil mladenko na obe lici, do-eim so njene tovarišiee s cvetlicami okinčale navzoče goste. PolkoVnik Nenadovič, ki se je tri mesece 'boril s smrtjo, obdan z 40 ranami hunskih krogelj, je dvignil dekletce na junaške prsi in ve$ ginjeni vedel, kaj bi storil. Tako je šlo po vrsti. Bil je nepopisen prizor, ki se ne da izbrisati iz spomina. Potem pa je sledilo uradno upeljavanje jugoslovanskega -naroda pred ameriško javnost. To tetško in tako Častno nalogo je sijajno izvršil nas slovenski umetnik Mr. John Zorman. Govoril je angleško m v tem jeziku naj je predstavil navzočim Arae-rikancem, povedal naše težnje, naše skupno delovanje s Srbi, na-glasil stoletno zgodovino našega robstva pod Habkburžani in dejal, da le v edinosti med seboj, in pomočjo junaške Srbije, pričakujeta Slovenec in Hrvat svobode. Opisal je kratko naše duševne velikane in citiral za vzgled naše krasne jugoslovanske pesmi, "Jadransko morje" predstavije- glede agitacije za našo Jednoto, — zato stopa tudi danes ali pri tej priliki uredništvo našega lista z največjo- zadovoljnostjo na plan, ker je glavni odbor dne 18. t. m. sprejel enoglasno velevažni "amendrttent" k ustavi pravil naše Jednote za splošno žensko enakopravnost. iMesec marc in april 1918 Ibo torej odločilni za vseh članov misije. Stari general Rašič, ki je pred leti stal s srbsko armado pred Drinopoljem in 'pomagal s svojimi junaki poditi Turka iz jugoslovanskih krajev, podpolkovnik Nenadovič, ki je do"bil v tem boju nad 40 ran ter zgubil roko, podpolkovnik Pribi-čevič, kapitan Jovičič, ,skratka vsi, se kar niso mogli locifti od naša ženska Slovencev, s katerimi so prišli slovanju Jednote ene in iste pra-i •vice. Osobito zadnji čas so bile o-praviČene do enih in istih podpor, pcekocFb in operacij kot moški. V to svrho so plačevale tudi enake, ali ravnoiste asesmente, kot moški. Edina izjema pri tem je bila ta, da niso smela ženska krajevna društva pošiljati svojih delegatinj ali svojih zastopnic na konvencije. Če se oziramo,zadnji čas na delovanje krajevnih društev pri naši Jednoti, moramo dati v zadnjih letih vso čast in priznanje baš našim sosestram, ker so baš te jemale vedno prvo nagrado za pridobivanje največ članstva za našo Jednoto. In tako se je zopet pripetilo, da stopa danes ob 23. letnem obstanku K. S. K. J. žensko krajevno društvo z zmagovalno palmo pred vsa druga društva. — Iz današnjega zapisnika seje glavnega odbora K. S. K. J. je razvidno, da je prejelo glavno, ali prvo nagrado ($25.) za pridobivanje največ novi?h članov (ic) Žensko podp. društvo Marije Mafgdalene št 163 v Clevelandu, Ohio. — Živelo torej društvo št. 163! Ravno ti in enaki slučaji marljivega delovanja naših ženskih krajevnih krajevna društva glede njih ena ^ op ravnosti, ker se bo vršilo ta čas splošno glasovanje za to, točko. Uredništvo "Glasila K. S. K Jednote", vpraša že danes vse soibrate ozir. člane naše dične K S. K. J. če bodo ob času splošnega glasovanja volili' za splošno žensko enakopravnost ali ne? Upamo da. — Pri temu nimamo nikakega dvoma. Ko se bo vršila prihodnja kon vencija (srebrno jubilejna) ] Jolietu, 111. tedaj upamo, da bodo z delegati vred nastopile prvikrat tudi naše sosestre ali de legat in je! Ženska krajevna društva m prijatelji (sobratje) splošne ena kopravnpsti pri K. S. K. J. stopi te sedaj na noge! Srbska mišja v Clevelandu, 0. ' fe Cleveland, Ohio. Gospod urednik:— Zopet sem tukaj. — Ta šmenta-ni Cleveland vam da dela vedno preglavico; pa kaj hočete! — 'Kjer živi slovenski narod, tam so besede, tam so dogodijaji iz našega življenja. Zopet bi rad poročal nekaj važnih podatkov in sicer o minuli nedelji, dne 13. januarja, ko so imeli naši Slovenci, Hrvatje in Srbi čast biti navzoči pri slovesnem društev za napredek | sprejemu srbske misije, ki potuje K. S. K. J. so se vpoštevali na (SSedaj kot naša zaveznica pO Zdru-zadnjem zborovanju glavnega ženih državah v spremstvu ameri- odbora K. S. K. J. v Jolietu, 111. Huda je bila borba za žensko enakopravnost, ali za ških častnikov in z dovoljenjem naše vlade. Nad vse časten je bil ta dan o-žensko volilno pravico na zadnji j sobito za naše Slovane iz Cleve-(XIII.) konvenciji. S prav ma- landa in nam bo ostal za vedno v lim številom je bila namreč zna-j prijetnem spominu, na "sufragetska" predloga K. s.j Da si prihranim pisanje ali bolj K. J. peraiena. Za dosego iste je omirno poročilo o tem sprejemu, primanjkovalo samo 11 glasov, (vam tukaj prilagam izrezek iz na- ki Komaj je minulo od zadnje kon ver. ci je 5 mesecev, stopajo naše sosestre danes že zmagovalno pred VSe članstvo K. S. K. J. Ne ravno sicer z zasigurano enakopravnostjo ali volilno pravico, pač pa z zavestjo, da jim je glc«vni odbor K. S. K. J. minuli pcitek, dne 18. t. m. pripoznal, da so opravičene do iste. V zgodovini K. S. K. J. bo o-stal dan 18. januarja 1918 zapi-z vidnimi črkami, ker se je sega lokalnega lista "C. je pisal o tem sledeče. -I "Slovesen sprejem srbske misi-ie " — "V življenju vsakega naroda na3topi dogodek izvanredne važnosti, usodepolni dogodek, velikega pomena iza poznejše življenje. Dogodek izvanredne vrste, dogodek, ki bo odseval v našem narodnem življenju in ki bo vplival na naše bodoče življenje, se je vršil v nedeljo v jugoslovanski naselbini Clevelanda. {Naselbina ta dan od glavnega odbora naselje imela izvanredno priliko in menda prvič v ožjo dotiko, Kako jih je radostilo, ker smo jim povedali, da smo z njimi enega du-1*a, istega duha kot vsi pošteni civilizirani narodi sveta: Vojna Hunom do smrti, dokler svoboda ne združi vseh treh jugoslovan * skih plemen v eno svobodno, močno državo. (Po kosilu so si gostje ogledali mesto, umetniški muzej in obiskali okolico. Peljali so se skozi slo -vensko, hrvatsko in srbsko naselbino in se čudili skrajni podjetnosti Jugoslovanov v Clevelandu. Videli so, kako vpliva svoboda na njih brate v Ameriki, in če bi ime-, li isto svobodo doma, kako krasno bi napredovali. Po kratki večerji v hotelu Win-ton, se je poslanstvo in spremstvo podalo v dvorano Chamber of Commeree, ki je bila kljub skrajno neugodnemu vremenu zasedena popolnoma. Urnebesni klic je pozdravil goste, ko so stopili v dvorano. Slovenske, hrvatske in srbske deklice so pozdravljale misijo, radostni klici pozdrava so jim doneli nasproti. Godba zaigra narodno himno. (Predsednik zborovanja je bil sodnik Emanuel Levine, ki je v par besedah v imenu ameriškega občinstva pozdravil sribske goste, nakar je dobil besedo M*. Bern -stine, ki je zastopal mestno vlado. Izjavil je, da mora najprvo oprostiti župana, ker je zadržan po važnih uradnih opravkih izven mesta, a je določil njega, da iskreno pozdravi srbske goste ter jim ponudi vse ugodnosti mesta. Kajti ameriški svet se dobro zaveda, taj je Srbija naredila ea svetovno demokracijo in svobodo. Srbija naj se zanese na ^Ameriko. Do-der bo Amerika, bo Srbija. V izvanredno veselje mu je, ker more pozdraviti danes zastopnice na roda, katerega junaštvu se čudi ves svet. Za. njegovim govorom pa je sledil nepopisno krasen prizor. Dvanajst jugoslovanskih dedič, štiri Slovenke, štiri Hrvatice, štiri Srbkimje so prišle na oder, v rokah polno svežega cvetja. Mala Margica Grškovič je nastopila v njih imenu s tako nepopisno gan-1 jivostjor ljubkim, iskrenim in čutečim govorom, da je ganil prav vsako srce v dvorani. Starim, izkušenim, v vojni mučenim junakom srbske misije, ki so videli najbolj strašno gorje sveta, ki so • j a Vajd poje, iri majhen di|hn, ampak vreden jejo vsa moeka krajevna društva ne^a bratoljubja je igral na licih no v krasni angleščini. Tako nas je Mr. Zorman uradno uvedel v družbo velikih, kulturnih narodov, kar «e prej še nikdar zgodilo ni. "Njegovemu govoru je sledil nastop pod vodstvom g Kogoja. "Slovenec, Srb, Hrvat" je; zadonelo iz čistih grl. Navzoči ariieriški gostje so se kar čudili titiH preakrasni pesmi. Resnica je, da narod, ki ima lepe pesmi, ki narod po družabnik svojifu ' mogočnejših sosedov. PtVci so žolii^burno zahvalo. $ Wftefti "jiji je sledil slovenski g( vo#, katerega je na skrajno fin iuČin izpeljal g. Anton Grdina. Podarjajoč važnost časa, je pokazal na junake srbske misije in povedal; da od naroda, ki nam je pcjslal -te može, smemo pričakovati .ivcibode. Pod parstvom mogočne zvezdnate zastave ameriške se nahaja danes slovenska in hrvatska zastava. Mogočni ame rijki narod ter junaštvo Srbije so nam garancija, da bo naša pri hddnjost svobodna, demokratična. ; Potem je nastepil Čeh. Mr. Pavela, ki se je izjavil, da ne saiino Slovenci in Hrvati čutijo s Srtoijo, ampak ves slovanski rod, posebno pa Čehi in Slovaki. Imeli so isto usodo kot Slovenci in »Hrvati. Ilabsburg jim je bil skupen tiran stoletja. In kakor je slovensko-hrvatski narod edin,da po tej vojni ne sme biti več suž-njjosti, tako je tudi češko-slova-ŠKi. Narod se v tem usodepolnem času ne sme cepiti v stranke,»edini namen vse narodne borbe mora biti: Proč od Avstrije, v svobodno, lastno državo. Čehi v.tem važnem trenutku ne poznajo nobenih strank. Različnega političnega mišljenja so, toda eno jim je skupno: Proč od roparskih Hab-sburžanov, v deželo svobode in temu duševna in Srbov in SloNi bila na-er sledeči govor je mu prihaja beseda iz srca, iz dna duše: Povdaril je da skupnost Slovencev, Srbov in Hrvatov danes ni prazna beseda, ampak že skoro uresničeno dejstvo. Telesno so sicer bratje Slovenci in Hrvati še pod Avstrijo, toda njih duše so že v svobodni Jugoslaviji." — Oglejnio si člane te slavne srbske .misije, kakšni ljudski prijatelji so. Zaželjeno in ljubeznivo stiskajo roke svojim rodnim trpinom, delavcem in jih vprašujejo: Kako se imate?" Od kod ste?" Iz katere vasi, sela? , itd. Tako povprašuje general, kakor tudi polkovnik, tako poslanec in drugi častniki. Razločka med njimi ni nobenega. Častna in visoko zaslužna odlikovanja jih nič ne povzdigujejo; bolj ko si priprost, rajši s teboj občujejo. To so možje, ki so izšli iz naroda, ki delujejo z narodom in ki umirajo tudi za narod. Cenjeni čitatelji! Srce naj samp govori. Čut svobode, čut slo-vun>#va, čut teli narodnih bojevnikov sega v mozeg vsakterega, kdor je slovanskega mišljenja. Vtis, ki so ga naredili ti narodni boritelji na vsakega je občuten in nam ne bo šel nikdar iz spomina. Doživljaji, delo teh narodnih ljubiteljev ponižajo ter osra-mote vsakega moža, ki je zgubil čut in ljubezen do svoje domovine in do majke Slave. To so namreč možje, katerih ni oplasil najhujši ogenj in sovražna strela ko so pretrpeli toliko gorja na telesu in duši. Samo eden izmed teh junakov polkovnik Mihael Nenadovič je dobil 40 ran in pri tem zgubil tudi desno roko. Gotovo najhujše je pa njih dušno trpi jene, ker čutijo s svojim narodom, ki nima dandanes več svoje domovine, saj jim jo je vendar odvzel pruski trinog. Ta trinog davi in ropa njihovo ljudstvo, žene može in otroke. Kdor ljubi svojo domovino ko je teptana, ta trpi na duši bolj kot na telesu. To smo brali na obrazih teh hrabrih mož, ki so vedno čutili in delovali s svojim narodom. s In mi? Koliko mi storimo ža to? Ali se «ploh vprašamo: Zakaj smo prišli v Ameriko? Zato ker nismo rineli obstanka doma. In sedaj, ko amo tukaj, smo srečni za se; ali za srečo našega sobrata doma se nič ne zmenimo; nam se dobro godi in med tem pozabimo, da naš brat umira tamkaj v stari domovini. Mi živimo v deželi, kjer je svdboda tiska in govora; med tem pa obešajo naše sobrate v stari domovini ako spregovorijo le besedo 'svoboda", ako le kritizirajo, da vlada ne dela prav zadostuje to za smrtno kazen. Molči to.rej in trpi pod krinko svojega tlačitelja; ako se pritožiš, ti bo smrt plačilo za to! To je nad vse žalostno in ne-snosno. Mi ne smemo tega mirno gledati še vnaprej; mi lahko pomagamo, ker smo v veliki svo bodni deželi, ki je z nami in ki hoče tudi Slovencem pripomagati do osvoboditve. Ni pa dovolj, da se zanašamo samo na druge. Ne, tudi mi sami moremo delati. Čakati bomo morali še dolgo, da bb našega kr. Matjaža zbudil en sam narodnjak, da nas bo en sam rešitelj postavil na svobodna tla. — Kralja Matjaža moramo obuditi" i?» na svobodna tla se moramo po- bratskega sporazuma. Iskreno ca / staviti vsi Sovenci skupaj in postita Slovencem in Hrvatom na samezno. Zdrami se tedaj slovenski narod in slušaj klic modrih, učenih in pravičnih voditeljev. Prišla je namreč 12 ura za nas, da krenemo na pravo stran. Stopite torej k pravim izkušenim možem, ki i-majo ugled vsepovsodi, ne pa k mešetarjem in sanjačem. Bolševi-kov ne maramo v naših vrsrtah, ker je bilo že dovolj nedolžne krvi prelite. Začrtajmo si pot, po kateri je nam mogoče priti do Svobode brez prelivanja brvi in priti do prave demokracije. De-lujmo na to, da se združimo in ko se združimo, se bomo lažje o-svobodili ter postavili način vlade, kakoršnega si želi narod sam. Poslušajmo moder in izkušene može, kakoršnih imamo dovolj. Ali qe smemo in ne moremo bolj zaupati priprostim ljubljencem srbskega naroda, ki nam sedaj po svojih zastopnikih ponujajo roke da se jim pridružimo, kakor pa njih uspešni bonbi za svobodo. Zdaj predstavi sodnik Levine člana srbske misije, sivolasega toda krepkega generala Mihajla Rašica. Burno ploskanje, živijo klici, radostni glasovi so pozdravili jnnaka. Vse občinstvo v dvorani je vstalo s sedežov in ovaci-ja je trajala več minut. Menda se generalovo srce ni čutilo tako ponosno tedaj, ko je s svojimi si'bskim .junaki podil Turke h Drinopolja, kot v trenutku, ko mu je narod, pregnan v tujino, klical tako- iskreno dobrošlico. Ko se'je vihar navdušenja polegel, je izrekel stari junak iskrene besede: "BraČo moja!" To je "prešinilo srce vsakogar navzočega. Brate nas je nazval, on ki nas še nikdar ni videl, on proti kateremu je Avstrija nathujskala te brate, da morijo njegove sinove l Dočim nas je v Avstriji vsak mlečnezobi poročnik nazival, pse Združimo se torej skupaj in poslušajmo glas naših jugoslovanskih bratov Hrvatov in Srbov, združimo te narode v mogočno demokratično Jugoslavijo, ka-koršno želi tudi naš narod v stari domovini!--Ustanavljajte torej Slov. Narodne Zveze in delujte za osvoboditev svoje rodne zemlje! A. Grdina. / _ Srbski misiji v pozdrav. V nedeljo, dne 27. t. m. bo imelo največje slovansko mesto na svetu, mesto Chicago, čast in priliko, da pozdravi Srbsko misijo, ki se mudi sedaj v Združenih državah na obisku. Ker pozdravljajo to velevažno misijo vsi ameriški listi, vse ameriško ljudstvo, z eno besedo vse Združene države, zato je tudi naša sveta dolžnost, da se pridružimo klicem naše mogočne in svo -hodne Kolumbije, 'ki sprejema sedaj z odprtimi rokami to misijo. Pozdravljeni in dobrodošli cenjeni naši jugoslovanski sobratje! Tako Vam kliče naš list v imenu 13,000 Slovencev in Sloivenk in v imenu 3000 članov našega Mla • dinskega oddelka. Mi vsi, kot zavedni jn domoljubni člani K. S. KL J. se zavedamo velevažnege. pomena Vaše misije. Vsi vemo, da so tudi Srbi naši sobratje sinovi naše tužne majke Slave, ki je poslala Vas semkaj za dosego plemenitih ciljev vseh jugoslovan -skih narodov. S krvjo in mečem se borite za tc cilje že četrto leto samo, da bi se naš jugoslovanski narod oprostil in otresel avstrijskega tiranskega jarma. Kakor ima naša mogočna Kolumbija zapisano na svojem čelu krasne in lepo besedico "Liberty" tako se bori sedaj z Združenimi državami i tudi hraber in vrl srbski narod za svobodo. "Vi ste z nami in mi smo z vami!" Vam kličejo Združene države; tako Vam kliče tudi ameriška Slovenija! Vaše nad vse hrabro bojevanje, Vaše žrtve in Vaše delovanje v tej krvavi vojni občuduje ves svet. Vi ste prekosili slavno-znane in hrabre Špartance, ker se tako junaško borite za dosego zmage, in za ustanovitev Jugoslavije. ve Vas že Amerikanci in drugi tu živeči narodi v naši svobodni domovini tako iskreno po -zdravljajo, čemu naj bi Vas ne pozdravljali tudi ameriški Slo -venci, ki so Vam po krvi in jeziku rodni sobratje. Vaša zgodovina in Vaša zmaga bo naša zgodovina in zmaga! Upamo, da nam bo vsem sku -paj kmalu zasijala na jugoslovanskem obzorju težko pričakovana zarja svobode, zarja bratstva, e-dinosti in sreče! Ko se boste povrnili čez čas zopet nazaj, povejte našim sobra -tom onkraj oceana, da smo vsi a-meriški Slovenca ž njimi, da vsi stremimo za onim ciljem in da vsi odobravamo z vami vred oporoko našega nesmrtnega Dr. J. E. Kreka za zedinjenje vseh Jugoslovanov, kot prost in svoboden narod. Bodite torej cen j. nam rodni sobratje in člani Srbske misije ti-sočkrat poz4ravljeni! NAPREDOVANJE S- N. Z. " i .l"11 Kyui uiiimu, aonui pa zrli smrti tisočkrat v obraz, tudi in drugo, pa nas pozivlje š časti avstro-ger«manskim tiranom, ki so njim se je raztopilo srce, da so te in v »bojih za svobodo csiveli m-' slovanski rod vedno zaničevali. Manulo soboto, dne 19. t. m. zvečer se je vršil v našem sosednem Waukegamu in N. Chicagu ustanovni stood podružnice S. N. Z., kojega se je udeležilo okrog 500 zavednih Slovencev. Na tem shodu je govoril Mr. Paul Schnel-ler, A. Grdina, R. Trošt, Rev. Fr. Ažibe in okrajni pravdnik Mr. Welsh. Navdušenje za ustanovi -tev podružnice S. N. Z. je bilo velikansko ; tako se je odposlalo tudi s tega shoda udanostno brzojavko predsedniku Wilsonu. Naslednji dan, dne 20. t. m., se je pa ustanovilo podružnico S. N. Z. v Sheboyganu, Wis. Tega shoda se je udeležilo približno 700 poslušalcev. Uspeh shoda je bil velikameiki, ker je pristopilo k podružnici 91 članov. Več o tem poročamo v prihodnji številki. Ob .kanadski meji je 50 velikih papirnic, ki izdelujejo paipir iz lesa in ga pošiljajo v Združene države. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglaiujcjo v našem listu! mmm K. S. Ustanovljena v Jc m., dne 2. aprila 1884. Illinois, dne 12. januarja. 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. T«Mo» 1048 r d ustanovitve do 1. januarja 1918 skupna izplačana podpora 81,340,225.32 GLAVNI URADNIKI: Predalnik: Taul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo, (»lavni tajnik: Josipr Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tJi.inik: Josip Rem a, 2327 Putman Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahck, 1912 Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. A2be, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIODBOB: Josip Dunda, 7C4 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1D00 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frantic, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wi». POROTNI ODBOR: Mihael ,T. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PBAVNIODBOR: Anton Burgar, 82 Cortliindt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. 1REDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6308. Vsa pisma in denarne nadeve, tikajoče so Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22 n d Place, Chicago, 111. Govor Dr. Rybara v dunajskem parlamenta 2. oktobra 1917. Slovenski Narod od 12. okto-ibra priobčuje celoten govor poslanca dr. Rybara, katerega je držal 2. oktobra v dunajskem državnem irfboru: "Nase sedanje cpozieijonnlno, držanje se nam od mnogih strani šteje v zlo. Kažejo nekako razočaranje, da, celo nekako ogorčenje in ljutenje nad našim vedenjem. Z eno besedo, razumeti ne morejo — kakor lahko vsak čas čitamo v listih, — da mi v tem trenutku nočemo dati državi, kar ji pripada, da nočemo celo naši vojski privoščiti, kar je najpotrebnejše. S to stvarjo pa je tako, kakor z nekim drugim očitanjem, katero moramo ponovno slišati tukaj in izven parlamenta, da kažemo namreč mržnjo napram nemškemu narodu. Gospoda, morda je sedaj čas, da podamo nekoliko pojasnila o tej stvari. Kar se tiče pripisovanja nam ali očitanega sovražnega mišljenja napram nemškemu narodu, napram Nemcem kot takim, bi hotel najprej vprašati, kako mis-ljenje pa kažejo Nemci napram našemu narodu? (Vskliki!) Mi, ki živimo na jugu ob meji, vemo vrlo do»bro, kakšnim mišljenjem so prožeti tamošnji Nemci od najnižjih do najvišjih slojev napram našemu narodu. Našega naroda niti ne nazivljajo z njegovim narodnim imenom, temveč je naziv našega naroda v ustih naših nasprotnikov grdenje in pomeni seveda tudi za nas grdenje. Ne imenujejo nas Slovence, temveč na.«r nazivljajo "Windische", ter nafn nočejo priznati niti pravice ^do našega narodnega imena. (Vskliki.) Priznati nam morate, gospoda, da je že to močan dokaz ne-prijateljstva iNemcev napram nam, in vsled tega se tudi ne smete čuditi, ako ni naš narod vspri-čo takega mišljenja navdihnjen s prijateljskim mišljenjem, kajti samo ljubezen vstvarja ljubezen, medtem ko rodi pritisek le odpor. Kako daleč gre mržnja Nemcev tudi v drugih ozirih napram vsemu, kar je slovanskega, in zlasti proti vsemu slovenskemu, dokazuje dejstvo, da ne rabijo slovenskih imen krajev, rek in gor, in to slasti v zadnjem času. Ravno tam, kjer se odigravajo sedaj najstrahovitejše borbe, tam je slovenska zemlja, toda tega, gospoda, bi ne mogli sklepati iz ipr.ročil našega vojnegit "Press-burcau-a" in iz naših listov, ker so vsi kraji označeni s tujim italijanskim imenom, ondi pa, kjer se sploh ne da zakriti slovensko ime, se rabi v italijanskem pravopisu, v italijanski obliki. Pritoževali smo se radi tega, ali koristilo ni nič. Zakaj pa ne koristi nič T Zato, ker se, kljub temu, da se označuje Italijane za naše sovražnike, raje uporablja njihov jezik, kakor pa naš. (Tako je!) Jaz sem, gospoda, tako zelo ob- jektiven, da z veseljem pozdrav, ljpm, da se je z najvišjega mesta preklicala ona vojaška odredba, po katerih so se morala rabiti nemška imena za južnotirolske kraje, ker je to gotovo zelo go-rostasno, da se pronašli nemška imena za te kraje, ki so popolnoma italijanski. Da pa se pri nas na slovenski zemlji, kjer živi čisto slovensko prebivalstvo, še nadalje rabijo tuja imena, ki so zlasti priljubljena, da gre naš generalni štab tako daleč, da se poslužuje popolnoma novih pridevkov italijanskega generalnega štaba in da nazivlja naše kraje, kakor na primer Dutovlje s 'Du-taliano', in Komen s 'Komiano', to pokazuje v resnici tako veliko mero mržnje, da se moraimo naravnost zgroziti. No, rekel sem, da se ne smete čuditi, ako odgovarjamo mi takim čustvom s sličnimi. Toda to še ni vse. Ves naš zgodovinski raz voj je tak, da so Nemci proti nam vedno nastopali kot zatiralci, kot gospodujoči narod. (Res je!) Že od prvega pojava Slovencev v slednji Evropi so bili Nemci oni, ki so navalili z ognjem in mečem na naše ozemlje, iztrebili del naroda, drugi del pa podjarmili ter napravili iz njega služeči.sloj. O-ni so bili gospodarji zemlje, Slovenci so bili sluige, ki so plačevali davke in morali delati za Nemce. K temu narodnemu nasprot-stvu se je pridružilo »e socijalno, in tako je ostalo skozi celi srednji vek. Gospodarji zemlji, plemeniti posedniki zemlje so bili sami Nemci, in vse, kar je bilo okoli njih, je bilo nemfiko. Posluževali so se samo nemškega jezika, oni, ki so služili, so bili Slovenci. Pojmljivo je toraj, da se je iz tega narodnega, a objednem' tudi socijalnega nasprotstva razvila mržnja, ki se je ohranila do najnovejšega časa. V novejšem času se je še celo ojačila. Po revoluciji leta 1848, po gibanju za splošno svobodo, po takozvanih! človeških pravicah, po odstranitvi robatva, se je socijalno na-sprotstvo oblažilo, toliko hujše pa je postalo narodno nasprot-stvo. Narod, ki je bil sedaj v individualni posesti političnih pravic, se je hotel naravno povzdigniti v višje razrede, toda v tem se mu je postavil nasproti gospodujoči razred Nemcev, Ki rpu je z vsemi sredstvi branil povspeti se v viige razrede. Vse do. najnovejšega časa so bile vse naše oblasti, večina naših šol, v začetku sploh vse šole, vojska, z eno besedo: vse je bilo nemško, ne samo po imenu, ne samo po jeziku »temveč tudi po duhu. To narodno tlačenje je občutil v prvi vrsti seveda inteligent, ki je bil oborožen z i-stim duševnim orožjem, kakor njegov sosed Nemee, ki pa ni mogel doseči kako višje uradniško mesto, niti se ni mogel povspeti v razred gospodujočih, vladajočih; ako se je kateri kljub temu po svoji marljivosti in sposobnosti povspel na višje mesto, mu je najvišje mesto, načelništvo kake oblasti, vedno zatvorjeno — preganjajo ga, na njegovo mesto pa pride nemški uradnik. Mogel bi Lvstriji, po ruski revo-našega plemena, jezika, že to. samo go veri za Pa kaj se nam je dalo? Morda to udeležitev pri vladini oblasti ministra brez portefelja, ministra, za katerega so morali pro-najti popolnoma nove izraze, da so bili sploh v artanu, določiti njegov delokrog. Nam je seveda ta gospod simpatičen, ali da foi smatrali to za kakoršnokoli približanje našim željam, našim težnjam, to je izključeno. Skoro se nam zdi, da so nam hoteli s tem dati košček sladkorja, da bi mislili: sedaj je napočila za nas boljša doba, sedaj bomo napredovali v vrste dvornih svetnikov in eelo ekkcelenc. Ne, gospoda, tako naivni nismo. Prav dobro razumemo, kakšen pomen ima vse to. Ponavljam torej: Nairn je eksce-lenca dr. Zolger naravno zelo simpatičen, toda njegovo imenovanje ministrom nikakor ne sme-tramo za kako izpolnitev naših opravičenih želj, še manj pa naših teženj, da bi sodelovali pri vladini oblasti. Rekel sem: V prvi vrsti je naša inteligenca občutila to zapostavljanje, to tlačenje, ali ravno-tako pa tudi naš kmet. Zakaj! Tudi naš kmet je prišel pri vsakem koraku pri teh nemških avstrijskih oblastih v stifc z nem škimi uradniki. Kadar je plačal davke, je prišel v urad, v kate rem so sedeli nemški uradniki, ki so postopali z njim kot Nemci Istotako je bilo, ako je imel posla pri okrajnem glavarstvu, ali pri drilgih oblastih. Okrajne glavar je slovenske narodnosti na slovenskem ozemlju bi mogli našteti na prste ene roke, kjer pa so sploh, tam pa ne smejo pokazati nikake simpatije do Slovencev, kajti takega glavarja takoj o-značijo za Srbofila, kot s takim se tudi postopa, kakor se je dogo« dilo nekaterim političnim uradnikom. Tudi tu bi vam mogel zopet našteti imena, ali to opustim iz razumljivih razlogov. Pri eWa-stih detoi naš kmet vedno občutek, da pripada inferiorni narodnosti; pogosto ga obsipajo s psovkami, med katerim igra ravno beseda "Windischer" glavno u-logo. Kadar stopi potem v armado, ga označujejo z ,fWindischer Trottel", in to se ponavlja dan za dnem. "Windischer Trotter' je enostavno vsak slovenski re-rekrut. Priznavam, da so častniki, ki imajo smisel za človekoljubno postopanje, ki se tako zelo ne ponižajo, ali velika večina je — in to tudi tekom sedanje vojne — postopala ravno s slovenskimi in jugoslovanskimi vojaki sploh tako, da je izzvalo to največje o-•gorčenje. Gospoda, jaz govorim iz izkušnje in morem to, kar povem, tudi dokazati. Razumeti morate, da mora izzvati tako postopanje ondi, kjer se plača največji davek, davek v krvi, največje ogorčenje. (Tako je!) A kako je v šoli? V vseh obmejnih deželah in v prejšnjih časih celo na Kranjskem — centru slovenske zemlje — so bile vse šole nemške ter so še danes v velikem dehi južne Štajerske. Na Koroškem je sploh samo ena slovenska ljudska šola. V teh šolah se ni samo učil nemški jezik, temveč se je stremelo predvsem za tem, da se zaduši v mladem Slovencu ljubezen do materinega jezika. Na Koroškem gredo celc tako daleč, da ne oče v šoli latinice, da ne bi dete vzelo v roke tudi kake slovenske knjige. Ra ba slovenščine je naravnost pre povedana in niso redke šole, v ka terih so pripeli dijaku, ki je iz-pregovoril kako slovensko besedo, na hrbet "osla", katerega je moral potem nositi cel dan. Že v deci so skušali uliti mržnjo do nje materinega jezika, dosegli po so naravno ravno nasprotno* viabudili so reakcijo, vzbudili so mržnjo proti Soli in mržnjo proti onemu, ki je vse to storil,' proti Nemcem, ravnotako proti nemškim učiteljem, kakor tudi proti nemškim uradnikom. In kako je bilo sedaj v vojni? Ze pred vojno je bilo vse to v našem narodu, že pred vojno je občutil naš narod to tlačenje, to ne-spoštovanje od strani Nemcev. In ■MB posamezniki in mi se nečemo i-dentificirarti z onimi nemškimi u-radniki, ki so divjali proti vara. Uverjen sem, da govore oni to bona fide in da jih v resnici boli, kar se je dogajalo tam doli na jugu in da so one grozote tudi za nje grozote. Toda vsi ti uradniki, s katerimi je naša dežela preplavljena ■— kjerkoli je kakšna o-blastnija, tam je gotovo tudi nemški uradnik, kjer pa ni vladnega urada,'tam so pa železnice, ki so domena Nemcev. In s kakšnim duhom so prožeti ti železničarji! Gotovo se še dobro spominjate, gospodje, vsklika višjega železničarja našega tovariša Haj-neja tu v parlamentu, ki je značilen za ves razred nemških železničarjev. Za vsemi temi nemškimi uradniki, pa bodisi vladni u-radniki ali železničarji, stoji povsod nemški Volksrat. Vsak tak nemški uradnik je nemška last, za katerega se zavzema ves nemški Volksrat gori do Dobernigga. Da, celo v Čisto slovenskih krajih, kjer ni domačih Nemcev, je vsako uradno mesto, kjer je sedel kedaj kak Nemec,« že nemška posest, katera se ne sme več iztrgati Nemcem. To pa še ni najhujše, da so nemški uradniki besneli proti nan^ kar se je dogajalo v veliki meri — to priznavam — zato, ker je bila to želja od zgoraj, da zato, ker se je to od gotove strani celo zahtevalo in zapovedalo. Kar najbolj zamerimo Nemcem je to, da se je dela nemška inteligenca uporabljati za denun-cijanstvo, in pri tem ni bilo v nemški inteligenci nikake razli ke v naših krajih. Učitelji, urad niki, trgovci ali kdorkoli, vsi so denuncirali svoje sosede, svoje tovariše. Lahko bi navedel, go spod je, na stotine in stotine takih slučajev, toda navesti hočem sa mo en tak slučaj, da vidite, kako daleč so šli v tem. Na neki nem ški srednji šoli je bil nameščen za veroučitelja nek Slovenec, toda ne smete misliti, da je bil to kak jugoslovanski fanatik. Ne, moji tovariši, ki ga dobro pozna jo, zatrjujejo, da je pripadal oni struji, ki celo do neke gotove mere pobija narodni moment ^ politiki. Bil je enostavno katoli ški duhoven in ničesar drugega, katoliški duhoven slovenske narodnosti, toda ne narodni šovinist, za kakoršnega velja vsakdo, ki je pri nas narodno zaveden Ko je začetkom vojne prevzel nekakšen paroksizem vse, da so se ljudje pozdravljali z "Bog kaznuj Anglijo"! je smatral on kot katoliški duhoven za svojo dolžnost, opomniti dijake, da je tak pozdrav nepristojen in nekršan-ski, ter jim je rekel, da naj ne pravijo "Bog kaznuj Anglijo!", temveč: "Bog bodi railostljiv-nam revnim grešnikom!', ker smo pred Bogom vsi grešniki. Zaradi te izjave, ki izraža samo katoliš ko misel, je bil suspendiran ter je bila uvedena proti njemu sodnij-ska preiskava Čujte, čujte!). Zaprli so ga in še danes je suspendiran. Veste-li, gospodje, kako se je to izvedelo ? t Njegovi tovariši so bili denun-cijanti njegovi lastni kolegi, kakor toliki drugi v Gorici, na Južnem Štajerskem, Koroškem, itd. To je najžalostnejše, kar smo doživeli v tej vojni, in ne smete se čuditi, ako je ostal v nas čut o-gorčenja in ako se je tudi v narodu razvil čut mržnje, ki obstoja, kakor vam je znano, po celem svetu proti Nemcem ravno zaradi tega, ker pošiljajo take osebe med tuje narode. Gospodje, ako vse to uvažuje-te, bodete morda polagoma razumeli, da nočemo pri takem razpoloženju narodu, ko so na kocki najvažnejši interesi, da življen-ski initeresi, stavljati tu na Dunaju v nevarnost ali prodajati vso bodočnost naroda morda za kake male koncesije ali za kako šolo. Ne, gospoda, naš narod je postal v vojni tako politično zrel, da bi dares enostavno ne razumel, ako bi podpirali take vlade, ki so zvrsile take stvari, kakoršne soj moramo boriti za svoj goliob one, kakoršne so se dogajale tekom vojne, in ako bi mi — o tem hočem še govoriti r- podpirali vlado, ki se je neprijazno izrazila proti našim glavnim zahtevam. Sedaj pa prehajam k ravno tej stvari, in to bi bil drugi del mo- maja se Slovenci prebudili življenju, so se na-i, kakor vsi drugi naro-i politično svobodo in enakopravnost in so napeli za dosego tega vse svoje sile. Politična svoboda m enakopravnost ste bile tedaj zakonito utemeljene, kajti to, kar imamo danes v členu 19. državnega osnovnega zakona, je bilo upostavljeno že Jeta, 1848, Toda, gospoda, mi smo bili ravnotako razočarani, kakor delavci. Tudi delavci so se tedaj nadejali, blagostanja od poldne svobode, toda ta politična in ekonomska svoboda jim je prinesla tudi svobodo izkoriščanja od strani gospodarsko močnejših. Tedaj so izprevideli, da ne morejo s samo svobodo ničesar storiti,in isto se je zgodilo tudi z nami. Kljub členu 19 je ostalo gospodstvo tujcev Isto. V začetku nismo mogli tega razumeti, toda bili smo pozneje, kakor prej izključeni od vseh političnih in narodnih pravic in izročeni vladajočemu razre du na milost in nemilost. Ko smo se pozneje kolikor toliko zavedli, so se navduševali naši zastopniki za deželno avtonomijo po vzgledu Čehov in Poljakov. Toda s tem smo prišli še na hujše, kajti z deželno avtnomijo smo dofoili dva gospodarja; medtem ko nas je tlačila prej samo ena upravna vlada, nas je tepla poaneje tudi deželna vlada preko takozvanih avtonomnih vlasti, ki so po vseh naših deželah v tujih rokah. Tako smo doživeli novo razočaranje, in treba je, da razmišljamo o tem, na kak način bi vendar dosegli ono, Jcar nam pripada, kako bi mogli ^ izvojevati svojo samostojnost. Tako je polagoma, ali gotovo prodrlo prepričanje, da nimamo ničesar pričakovati od enakopravnosti, ničesar od deželne in krajevne avtonomije, da nam je temveč potrebna narodna avtonomija, in to ne samo narodna avtonomija, temveč tudi narodna vlada z vsemi pravicami in atributi državne neodvisnosti. To je bil, gospoda, vzrok, ki nas je dovedel do naše deklaracije. Povsem enostavno: nočemo dalje služiti, nočemo biti še naprej v robstvu, nočemo še naprej apelirati za vsako narodno šolo, za vsako kulturno in narodno potrebo na milost vladajočih, nočemo še nadalje prositi in prosjačiti, temveč hočemo sami odločevati, o vseh teh naših potrebah. Vprašali bodete, gospodje: V kakšni zvezi je vse to s proračunskim provizorijem? .Proračunski provizorij je, kakor že samo ime kaže, nekaj provizoričnega; v političnem življenju se ne pripisuje glasovanju o provizoriju taka važnost, kakor glasovanju o rednem proračunu. To ni nika-koršno vprašanje zaupanja. Dalje nam pravijo: Kako morate v tem trenutku odrekati vojski, ki se bori za vas na Soči, ono, kar potrebujete? Kako morete biti gluihi in slepi za lepi ekonomski in socijalni program, katerega je tu razvil gospod ministrski predsednik? Kako, da ne razumete, da je vse to v interesu države in celote? Gospodje, takoj vam hočem odgovoriti na to prigovarjanje z vzgledom. Najemniku je povsem vseeno, ali dolguje lastnik hiše veliko ali malo, ali je njegova hiša obremenjena s hipoteko ali ne. Upravitelj hiše ima pač korist v tem, da se dolgovi odplačajo ,da izginejo, toda najemniku je to vseeno. Navedel bi še en drug vzgled (poslanec Kuranda: Nava-pati najemnika v tej primeri in v tej dvorani je nevarna stvar). Mi se ne smatramo na svoji zemlji za najemnike, toda z nami se postopa kot s takimi. (Živahno odobravanje.) In zaradi tega se bo rimo proti temu. Iz tega vzgleda morete, gospodje, razvideti, v kakšnem duševnem položaju se nahajamo. Ako se nam ne dovoljuje, da bi sodelovali pri upravljanju in vladanju. ako se z nami postopa, kot s podložnimi, kot s takimi, nad ka-nimamo nikake koristi v tem. terimi se gospoduje, tedaj gotovo Kaj nam mar električni zakon, kaj zakon o rudarstvu, itd., ko se £ kati, prositi in ne sme nikoli drugi odločujejo, in to pleme v tej državi, ta mora priti do takega prepričanja. Naša jugoslovanska deklaracija je pokazala jasno in razumljivo pred celim svetom, kaj hočemo. To deklaracijo gospod ministrski predsednik zavrača, jo predstavlja m nerazumljivo od avstrijske državne misli, proglašuje jo, četudi ne ekspressis verbis, toda vendar dovolj jasno, za vele izdaj niško. Sedaj pa mi dovolite, gospodje, da vam nekaj prečifcam, kar daje odgovor na tako prigovarjanje (čita) : Še enkrat, in gotovo zadnjikrat, nam daje usoda priliko, da vzamemo sami v roke zedinjenje Jugoslovanov, da vzamemo sami v roke zedinjenje in da vstvari-mo s tem delo neizmerne kulturne in narodne važnosti in da s tem koristimo — pospešujoč koristi milijonov — tako političnim,' kakor tudi narodno-gospo-darekim interesom ostalih narodov v Avstro-Ogrski. Svoboden, zedinjen bo izšel in mora irff jugoslovanski narod iz te vojne. Vprašanje je samo, ali z Avstrijo, ali proti njej, s Habsburžani ali proti njim. Prvo bi nas povzdignilo, drugo bi zapečatilo našo usodo. Tega nI pisal kak Sribofil, kak jugoslovanski agitator in šovinist, to je napisal Nemec Klu-» mecky. Ako je prišel on do tega prepričanja, tedaj moramo za klicati ministrskemu predsedniku, ki je v svojem zadnjem govoru izrazil bojazen, da bi se mu- moglo očitati, da je velika doba našla majhne ljudi: Tako očitanje ni upravičeno napram njemu." (Živahna pohvala in ploskanje.) NE SMEM TI ŠOPKA DATI. Jaz nisem ti že šopka dal, 0 deklica premila, in zdaj ne smem ga dati, žal, 1 če bi me prosila! Kar namreč bo pomlad cvetlic to leto nam rodila, nobena ž njimi si deklic ne bode prs krasila. Cvetlice letošnje, dekle, se bodo v vence vile: junakom živim na glave, in mrtvim na — gomile! Kristjan K. stanek, ko moramo šele osigura-ti svojo bodočnost. Niti tega ne morete razumeti, gospodje, ker se niste nikoli nahajali v takem položaju. Kedor pa toliko let, kot mi, tu brezvspešno trka in kedor vidi, da mu je svobodno samo t»r- POVEST LUWICE. Zložil Kristjan K. Mil obrazek lunice, gleda me skoz' okence. In mi pravi to in to, da mi v srcu je hudo! Celega sveta povest oibseguje tožna vest. Imenuje kraj in čas, popisuje vse za las. Dčv nebroj, maj k, vdov, sirot v žalju, — pravi, — zre povsod. Danes glej nebroj, — de, — vrst mož in fantov krije prst. Narod se za narodom Vsak bori za ljubi dom. Srka zemlja — srčno kri — domoljubov — srčno kri! . . . Ah, in so ljudje vendar, ki jim dom, ne rod ni mar! listnica upravništva. S tem prosimo ponovno, da naj nam tajniki sledečih društev do-pošljejo aanesljivo do 30. t. m. imena in naslove uradnikov za 1. 1918. Štev. 92, 104, 128 in 143. V 5. številki našega lista bi radi pri-dbčili popoln imenik uradnikov krajevnih društev. Zaeno opozarjamo in prosimo vse člane in članice K. S. K. J., da naj ne pošiljajo prememb svo-jih'naslovov na Upravništvo našega lista. Na take premembe ?e upravništvo glasom določbe zadnje konvencije ne sme ozirati. — Vsako premetabo naslova nazna -nifte edinole društvenemu tajniku ali tajnici. Zaeno prosimo tudi tajnike in tajnice krajevnih društev, da naj bodo pri uradnih poročilih pre -memb naslovov članov bolj na -tančni in pozorni. Pri vsakem članu je treba označiti je li nov ali star. Je li suspendan, izločen, umrl. prestopli? L t. d. Nekateri tajniki tudi ne označujejo pri vr-bu na kartici številke krajevnega društva in mesta. Vse to daje u-pravniku nepotrebno delo in pi-sarenje. O-' pa da-za alkohol. Hud davek imajo na Nemškem zaradi vojaščine; plačati ni&rajo letnih 385 milijonov mark, a veliko več pa dajo državljani prostovoljno aa žganje, namreč — 500 milijonov. Največ se popije žganja na Belgijskem; na vsake- H tov, je namreč po sti, varčnosti in spel do si Mcdrij li: 4'Kdo Kdor jffi bah," je odgovo p detftvča se ti, pošieno- tajevanju pov- | vpraša v pot re-odrijan. Pisatelj F. Wetzel pise: "Do konca hi ne prišli, če bi hoteli naga človeka pride na leto 33 lit- števati vse potrebe, katere so si rov! Zaradi raznih strašnih nasledkov tega pijančevanja, kakor zamude pri delu, boleznij, revščine, hudodelstev itd, se vsako leto porabi nezmerna svota 351 milijonov, katere požre le žganjska kuga. Statistika pa uči, da je. 30% vseh norih, 50% vseh obubožanih in 70% vseh hudodelcev ravno pijancev. Tudi nas sieer reven slovenski narod ni najzadnji pri davku, katerega radovoljno plačuje nesrečnemu alkoholu. Koliko bi se mo- Ijudje sami naredili, in ki vsako leto požrejo ogromne svote denarja. A ne zmenimo se za sodbo sveta in idimo nazaj k priprostcmu, zadovoljnemu življenju, oblačimo se in kratkočasimo se priprqpto tako bo izginil neštevilni broj bed in rev sveta. Sreča in mir se bosta vrnila zopet v marsikatero hišo; posušile se bodo solze stiska-nih rnater in stradujočih otroči-čev; mnogo bolnikov in nesrečnikov bo ozdravelo; kos paradiža bo prišel na svet. Dokler bo svet stal, ona bolezen; to je poklic zdravnikov, m tudi nam ne manjka ta-kih poljudno pisanih knjig, kjer najde vsak, kar bo v sili potreboval. Naš namen je v tem oddelku podati nekaj naukov, kateri se splošno tičejo telesnega zdravja, Dobri nasveti naj bi človeka varovali mnogih bolezni, ohraniti tako telo zdravo in s tem nudili vsakemu vsaj prvo podlago mogoče časne sreče. A) DELAJ IN POČIVAJ. crlo prihraniti, kako srečno bi mar-M10 «i<*er vedno beda in revščina sikje živeli, ko bi rabili za žejo »a svetu, ali navadno je v člove vodo, koliko nesreč in uboštvo bi | škili rokah, da si vsak po pame-se odpravilo! Ni tukaj mesto, da bi razpravljali, ali bi ne bilo boljše, če bi človek ne pil nobene opojne pijače, a povemo le, da bi,bilo to v neizmerno korist. Sicer pa pravimo: ni greh ali škoda, če kdo pije nekoliko za zd ravje ali za raz-- vedri lo in če se pri čaši poštenega 'dna malce razgovarja; nespametno in grešno pa je nezmerno popivanje, pijančevanje, ki V žival človeka spreobraČa, Telo in dušo pogubi! In ravno to je med nami tako razširjeno, da nas hoče uničiti. Na Laškem so v marsičem zbog grozne nevernosti razmere hujše od naših, a bivati moreš tam po 14 dni in ne boš lahko videl pijanega človeka ; pri nas jih vidiš posebno ob nedeljah in na semnjih kar po trumah ! Dočim so v Ameriki ob nedeljah in praznikih gostilne zaprte, so pri nas polife, natlačeno polne, navadno še celo noč in do dne- tni varčnosti in junaškem zatajevanju v mnogem oziru zboljša svoje časno življenje." SKRBI ZA ZDRAVJE! "Boljši je zdrav in močan ubožec kakor slaboten bogatin, ki ga bolezen tare. Ni ga bogastva čez bogastvo telesnega zdravja." (Sir 30, 14, I«.). Človeška usoda je navezana na zemljo; od zemlje je /'lovek vzet in v zemljo se povrne. Iz Zemlje dobiva živež, obleko, stanovanje. Kot človek, brez ozira na njegov nadnaravni namen, more tudi le na zemlji iskati svojo časno srečo. In okoli zemlje in njenih zakladov se sučejo vsa vprašanja, katera zadenejo posameznika, kakor tudi celo človeško družbo. Iz zemlje jc narejeno človeško telo: "Izdelal jc Gospcd Bog človeka iz ila zemlje." (I. Mojz. 2, 4.) Če je naša časna ureča že navezana na Pač je potreba nam zlatega časa Ne zamuditi, ne ur, ne minut, Ni kdaj' raztrgati zlatega pasa, Vsaka minuta je večnosti ud. Časa nam malo je Stvarnik odločil, Naj bi spoznali, kak' drag je za# nas; Časa nakupit' je z dobrim naročil, Večnosti cena sedanji je čas. A. M. Slomšek. I. Ljubi delo! "Lenoba je vseh fcrdob največja grdoba." A. M. Slomšek. Mnogo ljudi meni, da bi bil na svetu sreče raj, če bi ne bilo treba delati-. Posebno telesu bi to ugajalo; in prizadevanje milijonov ljudi meri na to, da bi čas dela skrajšali ali si delo olajšali. Samo na sebi pri tem ni nič napačnega; zakaj na zemlji nam je delo res jarem, res težavno, in ne more biti nič napačnega v tem, če si na vse mogoče načine prizadevamo delo skrajšati ali z raznimi napravami olajšati. i naj-ne glavni motiv Ljubezen je ona iskra, *f je netila največje genije uinet-httšrtl Naravna lepota (podlaga u-metni&ke lepote) se d& ie onemu, ki se ji približa s spoštovanjem in ljubeznijo. Krščanstvo jc pa vera ljubezni "par excellence". Krščanstvo je prineslo ljubezen v razprti in sovražni svet. Krščan -stvo uči najlepšo, najvzvišenejšo ljubezen do Boga, do človeka in o stvari sploh. Kristjan ljubi a nad vse, vse stvari pa zaradi Bog in v Bogu. Tako čiste ljubezni poganst\*o ne pozna; zato tudi nima tako čiste umetnosti. Antika je morebiti poznala Boga, ljubila ga ni nikoli; in kako nepopolna je bila pred krščanstvom ljubezen do bližnjega, je »plošn > znano. S krščansko ljubeznijo do Bo -ga in ljudi so združene še druge lepe čednosti: ponižnost, preprostost srca, nesebičnost i. t. d. Anglež Ruskin pravi, da je glavno zlo današnje umetnosti prazna ničemurnost (vanitas). Za umetnost je treba moralne zavesti. Po-seibno je pa treba one čednosti, ki se pridobi le po molitvi — ponižnosti in preprostega srca. Ponižnost ne hlepi po hipnih in hrupnih efektih; se ne razburja, ampak mirno in tibo ustvarja velike umotvore svete, tWie umetnosti. Ponižnost nesebično in z ljubeznijo občuduje naravo, delo božjih rok; povsod išče z očmi in srcem čiste resnice in lepote. Po-ničnost uči prave ljubezni do ljudi in spoštovanja do kreposti in moralne lepote. Zraven pa zna-o- da V njego- je in Ernest Hello pravi: <4Umetnost je jecljanje človeka, ki je pregnan iz Raja zemskega in še ni dospel v Raj nebeški; vendar še slavi in že slavi izgubljeno lepoto. Padel je; kraj lepote je zanj zaprt; pa pregnanec v tuji deželi riše načrt domovine. Morebiti ima umetnost v intelektualnem redu isto mesto v moralnem.") au> XIX. siecle." kakor upanje ("L'ath£isme strgal.) Sprava med Povsem krivo pa je, če kdo mi- hraniti Pravo svab°do in ne zaide sli, da mu ravno delo zabranju-|v su*nost <*o ljudi — sužnost je je priti do popolne časne sreče, in srart unietnost*- va. Božja hiša je vč^ prazna, ^- kol}ko bolj Se na'na*£ te. hudičeva nikoli! Koliko se zabijeL denarja, ki ne hasni niti državi, • ^ ,, hoJ!ji niti ostirjn. Mnogo bi imeli ne po- ustvarjeni duh> kator! 3t0. vedat. o tem, a opomnimo le da rf kralja „stvarje- sreeni so kraji in srečne vasi, kjev ^ jn ^ vrednost. A n, nobene gostilne, ,n pameten je er smo n& M ,nžuje vsak, ki za pijačo ne izda niti krajcarja. Začni, pravimo vsakemu, začni hraniti pri pijači in videl boš, da boš veselejši, bolj zdrav in krepak, rajši boš delal, skrbel za družino in si — veliko prihranil za čas potrebe in bolezni. Če priporočamo kot sredstvo prave varčnosti omejitev naših potreb, imamo nekoliko spregovoriti tudi o kadenju tobaka. Da tobak ni prikladen naši naravi, to kaže narava sama, ki se mu močno ustavlja pri prvem poskusu. To je jasno vsakemu. Naša pljuča so za zrak, ne za dim. Ali je tobak mla'dimi škodljiv, o tem ni treba govoriti; a tudi drugače zdravi, odraščeni ljudje mnogokrat ne morejo biti v prostorih, kjer se kadi, njih glava, vrat in pljuča ne trpijo dima. In vendar je ta strast, zakaj 1« to ime zasluži, tako razširjena. Dandanes kadijo stari m mladi, bogatini in reveži. Ne moremo govoriti, v kolikor je tobak škodljiv ali ne, zadostuje naj istina, da ni potreben, in da je denar, ki se obrača za'to nepotrebno potrebo, nespametno izdan; koristi od tobaka ni nikoli, gotovo pa, da si ž njim marsikdo prav znatno skrajša Svoje življenje! In kakšne ogromne svote gre jo v dim! Leta 1889 n. pr. je prodala naša Avstrija svojim pridnim dr-;avljanom 1085 milijonov samo smodk! To je za več nego za 60 milijonov kron! Ta davek si nalagamo sami. V Severni Ameriki izdajo vsako lete: Za pijačo 9Č0 milijonov dolarjev; za tobak 600 neumrjoči duh našega telesa kot svojega stanovanja, in od telesne usode je odvisna naša sreča, če menimo srečo, katera nam je na svetu mogoča in dosežna. Telo ti je hiša, v njej um gospodar A čut gospodinja ti bodi i Počutki so vrata, ti glej ko vratar, Kaj vem, in kaj noter ti hodi. S. Gregorčič. Bolno, pohabljeno telo more nam biti po nadnaravni zvezi v nadnaravno srečo, a v časno samo na sCei nikakor. Ker pa človek ni za ta svet in za časno srečo, in ni mu dan samo naraven, temveč nadnaraven namen, tudi ne sme iskati telesnih ugodnosti brez ozira da bi bilo za telo najugodnejše, če bi nam ne bilo treba delati. • » Tu moramo.pred vsem pojasniti prave nazore o delu, ker s tem se delu vzame tudi le iz naravnega stališča maraikaj grenkega. Resnica je, in tako nas učita božje razodenje in zdrava pamet, da je vsak človek ustvarjen za de- lo. "Kakor ptič za let, tako ne more doseči uianj spret- vek za delo." (Job. 5, 7.) Dc4oini^ » naprednih dob. nam je od Boga odmerjeno in za naše telo tako potrebno, kakor vsakdanji kruh. V raju bi bilo u-živalo človeštvo popolno srečo, a ne brez dela. "Gospod Bog jc člo* veka postavil v raj veselja, da bi ga obdeloval." (I. Mojz. 2, 5.) Delo naj- bi mu sladilo ure in urilo telesno moč. Po grehu prvih sta rise v je seveda delo postalo vsemu Človeštvu kazen za greh. "V potu svojega obraza boš užival svoj kruh," ta božja odredba stori nam delo težavno, a vseka-ko ostane delo naša useda in tudi še po grehu naj bi nam bilo v telesno krepost. Postava našega te-leso je taka, da nam delo vzdržuje in ohranjuje telesne moči. Kdor tore jdobro hoče tudi svojemu telesu, se delu nikakor ne sme odtegovati. Že sv. pismo pravi: "Od dela svojih rok boš jedel. Blagor ti, dobro se boš po* ril." Da se more vsako delo k »rememti v dragocen biser, ako je opravljeno v stanu milosti in iz dobrega na- na nadnaravni cilj. Sreča ali mena, o tem nas uči sv. vera. nesreča, bolezen aH zdravje, življenje ali smrt mu morajo služiti v višje namene, kateri so mn odrejeni. V božjih rokah smo, in Bog vodi našo usodo; on je nam dal naše telo in pri njem je, ali nam da krepko, zdravo, čvrsto telo, ali pa slabotno in pohabljeno, ker vse mora služiti njegovemu namenu. A gotovo je volja božja da bi mu mi služili z. zdr&vim telesom, in kolikor je zdravje našega telesa Bogu v čast in našemu nadnaravnemu namenu v prid, je naša dolžnost, da skrbimo za ta božji zaklad, ker je ob enem tudi podlaga naši Časni sreči. Telesno zdravje je talent, od katerega bo Bog enkrat tirjal obresti. Večinoma je milijonov, za kruh le 505 milijo-,res„i£na prislovicn stari!«, kt.«* nov, za meso 303 milijone, za suk- "Zdrav duh v zdravem te- neno obleko 327 milijonov, zabom-||estl »» ker najve£ sove m0re 3to-baž 210 milijonov, za obuvalo 196 riti naS duh v nadnaravnem ozi- milijonov, za nauk 5 milijonov, za misijone 3 in pol milijona dolarjev. Veliko vee se torej pokadi, kakor se sne kruha! Veliko potreb človeka ne naredi srečnega, temveč le nezadovoljnega, ako jim ne linore vstrečt. Angleški poslanec Jožef F»ro-therton je zapisal na svoj grobni ru, če je zdravo telo. Tretja stopinja do časne sreče je ta, da skrbimo za telesno zdravje, kolikor je to odvisno od nas. "Bedi svoje sreče kovač" tudi v tem oziru, da znaš ceniti telesno zdravje in se poslužuješ vseh pripomočkov, katera ohranjujejo tvoje telo zdravo in čilo. Zdravo Pametno in telesnim posebnostim posameznika pripravno delo je pogoj telesnega blagostanja ki* zdravja. S tem se nam cdpre tudi vir časne sreče, veselja in čednosti. Delaven človek je podoben bistremu potoku, ki se vije iz visoke gore v ravnino; vedno se giblje, žubori, dela, šumlja in tako donasa tisočem o korist. Zelena trava in pisane cvetlice krnčajo njegovo obrežje.. Če pa pride v ravnino, postanejo njegove vode lene, njegova obrežja so brez kin-ča, voda začne gniti in izgine v blatnem, smrdljivem močvirju. Stoječa voda usmradi, Rujava kosa ne kosi. Tako tudi človek. Delo stori ga bistrega, zdravega, krepkega; sebi in drugim je v korist. Ako se ga pa l#ti lenoba, izgine vsa bi-strost; poloti se ga močvirje vseh strasti, srce se okuži in tudi zdravje jc proč. Tudi v telesnem oziru veljajo besede: "Lenoba je začetek vsega hudega." In škof Slomšek veleva: "Železo rja sne. lenoba pa mlado telo, ako praznu je." (Dalje prihodnjič.) »Naši dobi manjka preproste ljubezni, (naivnega občudovanja božje lepote v naravi in prepro-stagu srea, ki v svoji nepokvarje-nosti »prejema najčistejšo lepoto in tvori najlepšo umetnost. Zato naša doba kljubu vsem šolam in talentom, kljubu vsej spretnosti in tehničnemu napredku v u-rnet- Požrtvovalnost in nesebičnost, ki pozabi sebe in svoje koristi, pozabi posvetne skrbi in živi . le svojim idealom, je važna za u-metnost. Saj je zivano, da so veliki .umetniki in največji pesniki živeli in umrli v siromaštvu. Krščanstvo pa uči najlep&o požrtvovalnost, krščanstvo je vzgojilo največje junake samozatajeva-nja. Krščanstvo vpliva na umetnost posredno (materialno), ker umet ni kom nudi naj vzvišene jše ideje in pred njimi razgrinja nove duhovne pokrajine neizmerne lepote. • Krščanstvo obsega in votli vse človeško življenje; sloni na najčistejši in najvarnejši idealnosti, in daje najugodnejšo podlago pesniškemu svetovnemu nazira-nju in umetniškemu stvarjanju "Krščanstvo je takorekoč dvojna vera; ko se dotika narave najvišjega bitja, se dotika t\uli Uaše narave: skrivnosti božje odkriva vštric s skrivnostmi človeškega srca." "Krščanstvo je odkrilo našo dvojn? naravo in razo-delo nasprotja našoga bitja, pokazalo visokost Jn nizkost našega srca." S tem odpira umetnosti nove vire lepote in. ji nudi naj-lep§* in najzanimivejše duševne Jconflikte. v Krščanstvo je pomnožilo dramatičnost in epičnost življenja. Zakaj "krščanska vera je dih nebeškega vetra, ki ra«pehja jadra čednosti m pomnožuje viharje vesti proti strastem." Grki in Rimljani niso zrli preko zet»8kega življenja; poznali so le zesisko srečo in zemsko bedo. Njih poezija ni poznala visokih nad, ki segajo tja v neizmerno večnost. "Krščanstvo nam. pa nudi vedno dvojno • sliko: sliko zemskega trpljenja in slikp nebeške blaženosti. Odtod nastane v srcu vir sedanjega. gorja, oddaljenih nad, ki iz njih potekajo neizčrpne pesniške sanjarije. Krščanski umetnik' najde uteho v zemski harmoniji in lepoti, ki jo obseva jasna luč krščanske vere. Zraven pa v svojem duhu ?leda nadzemsko lepoto nebes'a« domovine na svetem Sionu in v nebeškem Jeruzalemu. To nagib nebom in zemljo po Kristusu —Bogučloveku, knezu miru, daje umetnikom oni sveti mir, ki jc podlaga najčistejšemu umetniškemu užitku. Kristus sam je najvišji ideal lepote; v Človeški podobi proseva vscpopolna božja lepota. Kristus je božji ideal človeka. Božje lastnosti druži s človeško naravo; neminljivo z minljivim, neskončno s končnim. V učlovečenju se je pokazal vzor večne lef>ote v nani dostopni podotbi; večna ideja v čutni podobi. Kristusova Mati je najvzviše-nejša in najljubeznivejša postava ženske lepote: neomadeževana, čista, povzdignjena v božje sorodstvo . . . Potem soN nepregledne vrste svetnikov, ki v njih zemskem življenju zremo toliko visoke duševne lepote . . . Katoliška cerkev, rojena iz krvi Kristusove, Človeštvu vedno kaže in posreduje neizmerne lepote krščanstva. Najrazličnejše narode druži v lepo enoto. Njene globoke skrivnosti in njeni prelepi obredi so zakladnica lepote in umetnosti. . "Lepota, ki jo moli kristjan, ni minljiva lepota: to je ona večna lepota, ki so Platonovi učenci zaradi nje hiteli z zemlje. Svojim ljubljencem tu doli se kažfe 3e zagrnjena; v gube vsemira se zavija kakor v .plašč; zakaj, če bi en sam njen pogled zadel naravnost v človeško srce, bi ga ne moglo vzdržati: od blažeonsti bi počilo." III. f Krščanstvo je prineslo na svet novo življenje, novo resnico in novo lepoto. * Poganske umetnosti so ginile, krasne klasične oblike so razpadale. Nemški romantik - A. Wil--helm, J3chlegel opeva v pesmi "Bund der Kirche mit der Kunst", kako so ob nastopu krščanstva lepe umetnosti žalovale in hirale v deželi Grkov. Zdaj je pa z nebes priplavala nadzemska postava krščanske umetnosti in je poganske umetnosti zdramila k novenru življenju. "Izgubljene sestre" je povabila v svojo službo in jim obljubila nebeško plačilo. Na razvalinah poganskega življenja je vzklilo novo, sveže jše življenje, ki je ustvarilo lepšo in ljubeznivejšo umetnost. -"Lepe umetnosti so krščansko vero takoj spoznale za svojo mater; ponudile so ji svoje zemske Čare, ona jim je pa dala svojo bo-žanstvenost. Glasba je* spremljala njene pesmi, slikarstvo jo je prikazovalo v njenih težavnih tri-umrlih; kiparstvo je sanjalo nad krščanskimi grobovi, stavbarstvo je%pa stavilo svetišča, veličastna in skrivnostna kakor krščanska misel. V prvih stoletjih, ko se je krščanstvo moralo še krvavo boriti s propadajočim poganstvom, se je moralo izprva zadovoljiti f tem, da je ohranilo stare forme ki so bile še sposobne za življenje. Iz poganske umetnosti je povzelo poteze zdrave človeške narave in vanje vlilo novo življenje. Polagoma je začelo ustvarja ti tudi popolnoma nove umetni ške forme, stare je ipa prenovile in prelilo primerno novi vsebini Krščanstvo si še ni do dobra £> svojilo src starih narodov v rim skem cesarstvu, ko je že razpadi« rimsko cesarstvo, in v zgodovin' so nastopili novi, barbarski na rodi. Te je moralo krščanstvo š brzdati in vztrajati. Zato krščan ska umetnost ui mogla tako na glo zacvesti. Najprej se je razcvela krščan ska poezija in vzporedno ž njo tu «11 glasba. Krščanstvo je že s se boj prineslo velik zaklad poezije v svojih svetih, nd oBga navdih • ..........., ... ko so le oddaljc- refleksi ^ožarjali majhen del človeškega rodu. Sveto pismo sta rega zakona je pesniška knjiga prve vrste; in vsa ta poezija živi le v dihu bodočega krščanstva. Krščanstvo je vso to poezijo ta -ko j sprejelo v svojo službo. — Kristjanje so peli psalme, a iz nji-hovih src so potekale tudi nove izvirne pesmi. Peli so v katakombah, peli na rimskih arenah; povsod se je razlegala nova prisrč-nejša poezija in nove tolažeče in srce pretresajoče melodije. Na vzhodfi je zgodaj nastala bogata in topla sirska (sv. Efrem) in grška krščanska poezija. Krščanska poezija na zahodu je bila vsaj v rvemp krščanskem tisočletju vsa zložena v latinskem jeziku. To poezijo navadno imenujejo mistično latinsko poezijo,-ali pa tndi liturgično poezij, ker jo je cerkev sprejela v svojo službo božjo. Navadno končujejo slov>tveni zgodovinarji latinsko poezijo z začetkom % 4. veka. Pa to je le jredsodek šolskih pedaniov — kakor se izraža Remy de Gour-nior.t. Glavna napaka te pcezije je menda jezik, ki je v njem zložena. To ni več "klasična" latinščina; stilistična popolnost retor-skega dialekta se je morala umakniti osebnemu temperamentu tujih narodov, ki so živeli pod vplivom rftnske kulture. Tako je nastal jezik, ki ga zaničljiva imenujejo "cerkvena latinščina", vendar ta jezik ni nič manj pesniški in nič manj lep, kakor klasična latinščina, Umevno je, da se jc po razpadu rimskega cesarstva in po nastopu novih narodov jezik nekoliko izpremenil; toda kljub temu jc bil še spesoben za izražanje najvišjih misli človeškega duha in za najnežnejše izlive človeške duše. Huyamans naravnost pra -vi, da je krščanstvo očistilo in polepšalo latinščino. Remy de Gour-mont trdi, da je toliko zaničevani cerkvena latinščina bolj prikupna kakor Horacijeva, in da ima duša teh ascetov mnogo več idealnosti kakor duša starih egoistov. Hello pravi: "Sv. Hieronim jc ustvaril veličastno narečje, ki je v njeni govoril. Tacit in Juvenal sta človeška jccljavca onega jezika, ki ga je sv. llieronim govoril božan-stveno." Joergensen (menda pod viplivom HuVamansa) piše: "In vse doni v oni slovesni, srednje -veški latinščini, katere poganski ton je takorekov posvečen in krščen s Kristusovo krvjo, in se zato po i£avici imenuje božji jezik, odločen za sveto posodo najvišji: resnice. Veliki krščanski pesniki prvih stoletij: Prudencij, Nedulij i. dr. se lahok merijo s klasičnimi latinskimi p'esniki. Neprecenljive pe -miške vrednosti so veličastne himne svete Ilildegarde, sv. Bernarda, sv. Tomaža in mnogobroj-nih drugih krščanskih pesnikov. "Teh molitev (himen) ne prekosi nobena poezija in nobena umet -nosi in nič onega, s čimer izkuša človeštvo povzdigniti srcc." ČeSki pesnik Karasek piše: "Nikakor ne morem trditi, da jc katolicizem mrtvo polje ali 'premagano stališče' in ne morem pritrjevati ceneni frazi, da v senci katoliške cerkve vene umetnost. Kako čudovit in opojen cvet je že vaša (katoliška) latinska mistika." Vzporedno s poezijo je cvetela krščanska glasba. Krščanstvo je pač našlo mnogo primernih ele -nentov v staroklasični glasbi in v sinagogalnem judovskem petju; pa ti elemneti so bili okoreli, mrtvi . . . Krščanstvo jih je prenovilo, ji hzdružilo z novimi krščanskimi elemneti in jim navdohnilo svojega duSia in ji boži vil o s svot jim bogatim notranjim življenjem. Tako je nastala nova glas -ba, polna lepote in najkrasnejših melodij* to je globoki, veličastno-resni, a vendar tako preprosto-prisrčni koral. Po preprostih prvotnih koralnih melodijah je sv. Gregor Veliki povzel svoje nedolžne speve, ki je o njih srednji vek mislil, da jih jc mogel zložiti 'e pod vplivom in s pomočjo sv. )u'ha. Pozneje so koralne n e>«-lije še polifonično okrasil.. Brez ;orada bi bile veličastne Palestri-iovev skladbe nemogoče. (Dalje prihodnjič.) y ,Iz Tokija se poroča, da se je oridelalo lansko leto na Japonskem 55 milijonov vreč riža, ali za 1 milijon vreč več kot 1. 1916. mje> lumbago, niment luJiko čin v prsih, hrbtu in na straneh, t sijatika in kjer se smatra, da ta^ Cena 75 centov ali katerosibodi drugo Severovo zdravilo se lahko kupi v vsaki do častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Jo* smo prisegli' vojaško d V teni slučaju bi py-zelo neprijeten položaj, inio, da bi loža od tebe zah-ila, da bi kakorkoli pomagal ^propasti kralja — kaj bi tedaj storili" "Držal bi tisto prisego, ki jt svetejša, v prepričanju, da mc nobena prisega ne more siliti h kakšni krivi-ci.'' Vprašal sem: "Kaj pa -misli loža o viri t" "Vsi častimo velikega stavbenika vesoljstva," je odvrnil Ba-lfc. 44Vero splošnega bratovstva hočemo privesti do ziiiage; saj sta jo učila tudi Kristus in sv. Janez. Prenajetost mora izginiti, očiščeni evangelij sv. Janeza se mora uveljaviti, tako se bodo združile vse vere. Vse kar imajo razna verstva lepega, čistega, svetega, bodi vera bodočnosti." "Ta bi torej bila druga vera, ne. tista, ki jo je Kristus razodel!" sem presenečen vprašal. 44 No, lahko rečem, da je ista vera, toda otrebljena vseli nepravih primesi. Jaz namreč ne verjamem, da še obstoja vera, ki jo je učil Kristus. Ta izgubljeni •biser hočem spet najti. Zdaj mi je bilo dovolj. "Gau-denc," sem rekel, 4 4 jaz seni katoličan, in kot tak vernem, da je •nauk, ki ga je Kristus razodel, cel in čist ohranjen v cerkvi, od njega postavljeni. Meni se ta biser ni izgubil. Ako namera loža katoliško vero nadomestiti z (drugo bolj čisto in učeno, se ji nikdar ne pridružim. Ustanovitelj katoliške cerkve je rekel o sebi: 44Jaz sem luč sveta;" njegovo delo mora torej biti vrelec prave prosvete, in kdor mu je sovražen, ntegne pač ponuditi svetu minljivo slepilo, nikoli pa ne pravega, razsvetljujočega in ogrevajočega." "Sedaj sprevidaiu, zakaj okraja ni smel nobeden katoličan biti sprejet v našo zvezo! A tebe, Daniian, bi ne bil nikoli smatra-bi ti ne bil črhnil besedice o loži. li za takega prenapeteža, sicer razume se, da nisi za našo zvezo. A ne prepirajva se dalje. Upam, da sčasoma sam prideš k boljšemu spoznanju in da se otreseš zagrizene otroške vere." 44Jaz pa se bojim, da bo tvoje plemenito srce v svojo veliko žaldst doživelo, da vaša zveza namestil svobode prinese verige, namestil bratovstva — krvav črt, dasi imaš ti in mnogi drugi člani blage namene. Da bi Bog to milostno odvrnil!" * 6e sem ga izkušal prepričati da mora vera Jezusa Kristusa z njegovo božjo .pomočjo ostati ne-popačena do konca vekov, kakor je sam zagotovil. A predsodki zoper katoliško cerkev so se bili Salisu pregloboko zajedli v srce, da bi ga bil mogel prepričati. Vendar pa so bila Voltairjeva in drugih filozofov sramotenja njegovi plemeniti duši zoprna verovati je v Boga in našega Zveli-čarja. Ubogi Salis! Kolikokrat sem se spominjal tega najinega resnega pogovora! Stisnila sva si roke in je odšel. Prijel sem zopet za knjigo, bi še bral, dokler bi dopuščal svit dneva. A nenadejan dogodek me je vzplašil od branja. Tisti dan so bili nekaj vojakov Francoske telesne straže radi nepokorščine spravili v našo ječo, in ves polk naj bi za kazen ne smel iz vojašnice. A uporniki so se rogali povelju* ter so šli zvečer, podčastniki na čelu, pojoč pesni svobode, od drhali glasno pozdravljen, v dolgih vrstah v Palais Royal. Tu je teklo vino na račun vojvode Orleanskega kakor v potoku, in kmalu so opiti vojaki sklenili, naskočiti ječo in tovariše osvoboditi. Tisoči izmed ljudstva so se pridružili pohodn. Pravkar sem hotel odložiti knjigo, ki sem jo bral pri zadnji svetlobi, ko je krik in tuljene bližajoče se množice preko streh prodi v mojo celico. Spočetka sem mislil, da ljudstvo daje duška veselju nad kako novo zmago tretjega stanu, in da pojde mimo. A ne, tok se je zajezil, in tuljenje je naraščalo. M bilo dvoma veljalo je nam. Iz tisočerih grl je zdaj prodiralo na moje uho: 44Odpreti! Odpreti! V imenu naroda!" in koj so za grmeli udarci kladiv in sekir na vnanja vrata ječe. 8 hre ščanjeni so se zrušila, in čul sem. kako se je tok razlil v obokano vežo in na dvor ječe. Zdaj sem videl skoz zamreženo okno vlomilce: pijani vojaki, nesramno nališpane dekline, potepuhi v raztrganih jopičah, žertske v co-kljah, klateži, vajenci, rokodelci, cestni pnmetači, ženske s tr-ga, plavei, brodarji s Seine, v^e kakor v divjem vrtincu se prerivajoči. Zdaj sem tudi videl, kako so izza omrežja okenj na nasprotni strani zaprti vojaki ste-gali roke in pozdravljali svoje tovariše. Stotine glasov je odgovarjalo : 4 4 Prihajamo! Živela svoboda! Smrt. trinogom!" Nisem -vedel, naj se li te rabrzdane drhali boj?m ali veselim. Mar nisem bil v njih očeh služabnik trinogov? Še je bila treba razbiti naktere težke, okovane- hrastove duri in mreže, predno je bila prosta pot v gornja nadstropja. A močni železni drogovi in težka kovaška kladiva, ki so jih vihtele žilave roke, so kmalu opravila svoje delo, in zdaj se je tolpa zadrvila po stopnji&čih. Ene duri za drugimi na našem mostovžu so se z močnim pokanjem rušile s stožerjev; zdaj so odnehale tudi moje, in skozi odprtino v ulomljeni deski se je vila jarka luč baklje ter mi osvetljila nekaj divjih obra/ov. "A'h, častnik Švicarske telesne straže!" je iznenaden vzkliknil eden od vojakov. 44Ali si plemič?" 442*e." 144Pustite ga čepeti! hlapec trinogov je," je za vreščal nckov klatež. 44£ujmo!" je rekel krojaški pomočnik. "Prijatelj zakaj ste pravzaprav tu?" 4 4 Ker sem zoper izdano povelje -" ' . '4 Dobro! Dobro!" je za vpilo več vojakov. 4 4 Tudi on se je uprl trinoštvu! Tudi ta je žrtev strahovlade! Brat, osvobodimo te!" Že spet so zaigrmeli udarci na duri, zdrobile so se na kose, in predno sem se ovedel, so me že uporniki dvignili ter me nesli, kakor vse druge ujetnike, zmagoslavno po. stopniščih doti ven na cesto. Nisem vedel, ali se sramujem ali veselim, da na ta način in od takih ljudi dobil prostost. A kaj sem hotel storiti? Nepregledna množica je napolnjevala ceste dol do Seine in, kar je oko neslo, na nasprotno stran. Vse hiše so bile jarko razsvetljene, in vsakega jetnika je poz dravljalo blazno vriskanje. Mahoma se je uredil slavnosten spre vod, in ob svitu bakelj so nas ne-slj skoz gosposke ulice predmestja Saint-Germain, čez Novi Most Loura v Palais Royal, kjer je začelo razkošno in nebrzdano piro-vanje. Nemogoče mi je bilo, uiti besnemu roju; potisnili so me v eno od mnogih kavaren, in po meni bi bilo, ako ne bi nazdravljal svojim rešiteljem in Francoskemu narodu. Blazno vrvenje je vladalo krog mene. Na prostranem dvoru ogromne palače, je plapolal velik ogenj, in ob njegovem krvavem svitu je drhal plesala pod obloki dreves. Tudi mene so silili k plesu, a izgovarjal sem se, da useni truden, in gledal sem,, kako bi se odtegnil lahkomiselni družbi. 44Vendarle je. arlstokrat!" je dejalo neko dekle in skomignilo z rameni. 44Ta tu!" je zaklical mož, ki je ii mimoidoče tolpe mahoma pristopil k meni. wTa — zdi se mi da poznani tega trinogovega hi riča!" A tudi jaz sem ga prvi hip spoznal. Bil je strupovit Marat čegar sovraštvo, sem si bil nako pal ob otvoritvi državnih stai*av. Oči so se mu grozljivo bliskale i zbledega obraza, ko je s srdom roparske živali planil name. "Nesramni hlapec trinogov!" je zavpil nad menoj. 44Kako prideš med ta svobodni in krepostni kre-prinesel je, nego mi —, br-tov-mene pijan desetnik in srditega nasprot-niak objel okrog vratu ter mu v 44Ta me je ljubo M Mir-r-, stvo,1 H Sni !' pc/ljubi zaprl usta. "Ta moz je S-š-vicar; hrabri Š-š-vicarji so nasi br-ratje; ne b-bodo streljali nna Fr-r-ancoze! Daj, br-rate, pij z mano enega ž-žganega in zapojmo: V - >>: 't . v | Ko imam 'dober napoj, mislim, da je,ves svet moj! In zoipet je v svoji opojni gi-njenosti objel Marata krog vratu. Ta hip sem porabil in posrečilo se mi je, uiti pijani tolpi na ulico Saint^Honore. XIU Adjutant. Gologlav in brez meča, v močno raztrgani uniformi, kakršen došla tja. Koj sem se javil pri majorju BaChmannu. Sprva me je hladno pozdravil; a ko sem mu povedal dogodke zadnje noči, mi je dal roko in rekel, da sem storil svojo dolžnost. Sklenil je predla-gati da se mi ostanek zapora odpusti. Čas je že tako resen, da je vsak potreben pri polku. Naenkrat naj z moško besedo obetam, da ne grem iz vojašnice. •Nekam slabe volje sem odšel v svojo sobo, kjer sem od utrujenosti in vročine kmalu zaspal Šele proti večeru sem se zdramil, ko je nekdo trkal na vrata. Vstopil je Reding in mi prijazno podal roko. ♦ <. Buloni-ji) in Passyjn. Ko sem se še mu-Idil v tem zadnjem kraju, j# že dosla vest iz Pariza, da je odslo-Ivitev ministra Neckerja vse meščanstvo razfburila. Brez odloga so vrii vojaki odrinili proti glavnemu mestu. Šel sem s polkom Salis-Samaden, ker sem imel napodilo, dogodke sporočiti naše-Tm^tabu. ■(Dalje prihodnjič.) oženje ali otožnost ga ]ga nadležnega v družbi. Ve$-je pa povod in posledica sla- S tem skemu o da sem bil , : v . v." -lin imenovan bega razpoloženja cisto navadna, ve če je želodee v neredu. Nejevoljo1 se hitro zaduši,če je človek zdrav; tako se prežene tudi slabo voljo cenj. sloven-iz Chicaga, lil. 14. t. m. potrjen guvernerja drža- javnim not (Notary Public) j z pri cuebi,' ki ima želodee v redu.I» Co«k okraJ (bounty) za dobo Trmerjevo ameriško grenko zdravilno vino premaga vsako slabo voljo. To vino izčisti črevesje, pomaga k prebavi, po vrača okus (tek) in utrjuje ves notranji sistem. To vino zabfanjnje tudi ner-voznost glavobol, slabo spanje, pomanjkanje moči in odpravlja zaprtje (zabasanost) ter nepreba-vo, itd. Cena $1.10 v lekarnah. Čemu prenašate vedno razne notranje, bolečine? Revmatizem, nevral-gijo in bolečine v križu. To so zli sovražniki vašega telesa. Triner-jev Liniment pa odpravlja vse te sovražnike. Zaeno je tudi izborno zdravilo pri izpahkih, otiskih, o-teklinah itd. Cena 35 in 65c v lekarnah ; po pošti 45 in 75c Joseph Triner Co. izdelujoči kemiat, 1333—1343 So. Ashland Ave, Chi cago, 111. (Advertis.) 4 let. iProšnjo za not ari jat sem vlo žil vsled želje raznih strank naše naselbine, ker ni sedaj v naši sredini nobenega slovenskega javnega notarja. Pri tem omenjam, da opravljam notarske posle samo za mesto Chicago, oziroma Cook okraj ne pa za kake druge kraje. Vsak javni notar v Ameriki sme opravljati sv$je delo le za isti okraj, kjer živi; tudi ni sedaj mogoče o-pravljati notarskih stvari za staro domovino. Z velespoštovnjem Ivan Zupan, 2031 W. 22. St., Chicago, 111. Telefon štev. Canal 6306.' (Adv. 3—4.) /^ASTITIM duhovnim sobratom, prijateljem in ^ znancem priporočam v pobožno molitev in prijazni spomin svojo predobro in nad vse ljubljeno mamico ALOJZIJO PETTAUER-BLAZNIK ki jo je Vsemogočni dne 19. novembra 1917 v Ljubljani na Kranjskem po 62-ietnem zemeljskem trpljenju vzel k sebi na boljše življenje. k V globoki žalosti Rev. Alojzij Leon Blaznik Erna Blaznik hči Haverstraw, N. Y., 3. januarja 1918. Kurivo iz ilovce. Na Norveškem pridelujejo premogu podobno kurivo iz ilovice in sicer po neki Rosendahlo-vi metodi. Ilovico se koplje iz velikih norveških močvirnatih jam, ki vsebuje šoto. To ilovico se čisti in suši v posebnih tovarnah. Na ta način produeirano kurivo je celo boljše, nego premog _♦ Avstraliji izdelujejo klobuke iz zajčje dlake namesto iz volne. Dosedaj se bavi ondi s tem poslom že nad 30 velikih klobučarn. Ker je v Avstraliji izredno veliko zajcev, se vpom-blja za izdelovanje klobukov vsako leto na milijone zajčjih kož. NAZNANILO. K - i A .-1'r' t I " . " "j t . ■ Vec rojakov, ki so kupili lote od naa je nas vprašalo, če jemljemo, ali če vzamemo "Liberty bonde" v plačilo istih. Tem potom uljudno naznanjamo vsem onim in drugim, da kdorkoli želi s temi bondi kaj plačati, da sprejemamo te bonde v polni veljavi. Več rojakov je to že storilo. L STERN & SONS, Real Estate, Loans and Insurance, 1023 Collins St., JOLIET, ILL. je zelo neprijetno znamenje in zahteva za naseij ;ia;jSavo zdravilo, ki naj bi zmanjšalo trplenje in pomagalo omehčati upad. CEVEROV ^ Balzam za pluča (Severa's Balsam for Lungs) je ^lo pr^azno K^ ialno In popolno zdravilo proti kaslju za vsaceja Sana v diužini. Tudi najmanjši otrok ga sme vzi-vati a najboljšim uspeho. Ne vsebuje nobenega morfina in ne opijuma. Cena 25 in 50 centov. Naš Liniment g>^ slih to dobro znano hišno zdravilo, oglašano pod imenom r CEVEROVO ^ Goihardsko olje (Severa 's Gothard Oil). To je zelo dobro učiukujoči - . i __9__MABvnrlniK »OY11 li'nill 1 Kili*- pomaga. Cena 30 in 60 centov. Bolečine v hrbtu tlTTZ da so obisti fyolne in bi se sploh ne smelo zanemariti. Vedno pazite na naravne opozore. PreiSdite vžrok in se zdravite s zdravilo za obisti in jetra Kidnev and Liver Remedy.) To je zdra-slab in kisel želodec. p J naznanja svoj j»rihod s vednim kihanjem. rrc suhe nosnice glavobol. Najboljše je če se navadite prehlad vstaviti takoj ob pritetku. CEVEROVE ^ Tablete zoper prehlad in hripo (Severa s Cold and Grip Tablets) »o dobro znane za točno vstavljenje stalenga prehlada, ga prezeno navadno v euem ali dveh dneh, če jih vlivate pravo-časno in tako redno kakor zahtevajo navodila. Cena je 30 centov. trni če' Vam vaš lekarnar ne more postreci, pime na: W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. ^ t I ".r t za vodstvo članov, da m ima a* Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po^b-nem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaie prihranke t NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V J OL J5TU. OQL Narastlo obresti si polletno pripisujejo k glavnici, OQL O7U ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 0 /u FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". vest, da je dne 13» jam. t. 1.'previden* s sv. sakra-menti v Gospodu naspala moja preljuibljena soproga oziroma mati FRANČIŠKA BEZPALEC. Rojena je bila 19. marca 1895 v Preserju, ter je bila v najlepši ženski dobi. Tukaj zapušča poleg qiene žalujočega moža in 3 leta stare hčerke, Se eno sestro; v starem kraju pa mater in enega brata. Tem potom se l$po zahvaljujem dr. Marije Pomagaj štv. 79 K. S. K. J. čigar članica je bila l>okojnica za krasni venec, ter, dr. sv. Jožefa štv. 53 K. S. K. J. in Vitezom sv. Jurija za korpora-tivno vdelerbo pri pogrebu. Posebno se pa zahvaljujem, vsem sorodnikom za krasne vence, katere ste pokojoici darovali in za vso pomoč, katero ste pokazali oib času nje bolezni, kakor tudi ofo času pogreba. Nad vse se moram pa zahvaliti mojemu bratu M. Bezpalecu Jak. Babniku. in F. Jereibu, ker se niste ustrašili v tako slabem vremenu in tako slabi poti iti po noči v bolnišnico, in prečuti več ur ob smrtni postelji pokojnrce. Tebi pa uepo-zabljena mi Frančiška bodi lahka tuja zemlja! Žalujoči ostali: Anton Bespalec, soprog. Frančiška Bespalec, kčerka. North Chicago, 111., 18. jan. 1918. _ Telefon Se priporoča rojakom Slovencem za obilen po Bet. ''Dobra postrežba te dobra pUsfca", to je moje geslo. /-. NAZNANILO IN ZAHVALA. Prva bi a«Jgtare|$a fenač* Ivrika F. Kerže Co. 2711 So. Millard Are. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano— Ceniki zastonj. MIMHIilM 'VWWWWVWV* AV 1 ■M * Telefon: Canal 80 j IVEartin Nemanich \ SLOVENSKA GOSTILNA j IN RESTAVRACIJA j 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. \ \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! , !fvXXKX\WXV\XWVV\ V\\\\\\\V\\\\\\\V\V\\\\\\\\\V \\\\\V\\' TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaška . MLEKARNA 1818 W, 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hi&ah točno vsak dan. Z velespožtovajem Frank Grill, slo vensko-hrvaški mlekar Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom', znancem in prijateljem, da mi je nemila smrt dne 18. dec. 1917 ugrabila mojo ljubljeno soprogo JULIJI POSAVEC v 35 letu njene starosti. Rajnica je bila članica dr sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis. 8 tem izrekam lepo hvalo gori omenjeni društvu, ker se je talko v obilnem številu udeležilo pogreba. Lepa hvala tudi K. S. K. J. za tako hitro in točno izplačano poemrtnino. Lepa hvala j vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so me tolažili ob času bridkih ur. "Naj Va*i ljubi Bog vse to stoterno poplača! Svojo pokojno in nepozabno soprogo pa priporočam vsem v molitev in blag spomin! Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, Abila in vstopnice sa veeelice, ali kake droce tiskovine, obrnite se na največjo slovansko nnijsko tiskamo v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 21*15* Blue Islari Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljaost glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Yam priporočamo pelo priprava« ▼plačilne knjižice sa člane in članiee, isdelane v malem šepnem formate in trdo vezane. Palje imamo v nalogi sel* prikladne Nakasnice sa bla-isplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, - Bolniške Usta. večje In manjše in a lahko te sa upiaeevaaje ooinisne podpore in arugio izdatkov, ter Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje vedne natančen pregled števila članov po skladik, sli" razredih tr Na sahtevo pošljemo vsakemu društvu tiskovin na ogled brespiačnol OPOMBA: ▼ naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednete". Žalujoči soprog: John Posavec. West AULis, Wis., dne 16. jan. '18 Zima je tukaj Id rada dooaša kašeli, prehlad in tlrinn —M lotlM.«ll iC - -» nnpo, aa mnaenco. ne pripustite, da bi ee vas kašelj trdno pr^el; vstavita ga takci da «1 na ta 1 teffi?™^ • jpzenuta vera's Balsam for Loots priletno zdravilo, a katerim aa zdravi kašety, hripa-voet in vns^av sapoiko. To sa zdravilo priporoča otrokom i od* raslim. Na vsaki steklenici ja natančno navodilo o uporabi. Cona S5c in 50« v lekarnah. Ce D1 (Na &itaj«&eni redijo neko posebno vrsto sivih in črnih psov, ki imajo baje zelo! okusno meso. Osobito so pečenke črnih jaz-bejča-rjev Kitajcem zelo priljubljene. ■ Tovarnarji papirja so iznašli način, da je mogoče izdelovati jako fini papir iz hmelja, kadar je že prekuhan. Dosedaj se je tak hmelj navadno metalo v smeti. 41 Grbo velbloda, ali dromedarja imajo Arabci kot za posebno o-kusno jed. Ne strašite se! wSBJSSBBmmSBmSSm& Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloienega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaie, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se^Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici m se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj ✓am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere prfcveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen ja vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naie baalca j« dcpomitni urad za rrtsno poitno hranilnico, am ■Msto Joliet, aa okraj Will, za državo Illinois Sn sa vt*4o Zdrnienib držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $159,m. Rezervni sklad 1360,MO. Čas, potrpljenje in molčečnost so najboljša zdravila za onega, kateremu so že vsi upi splavali po vodi. * ■ Kitajci so rabili naravni plin že pred 2000 leti Svoječasno so rabili mesto železnih strelovodov dolge palice iz topolovega lesa. - * V Koreji je. znašal skupni pridelek riža 1. 1917—12,330,153 vreč. lereial Ave. mm imamo zaposlenega posebnega ta za zobne plošče. Vsaju plo-1 (plate) garantirana. ___ B Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravints, 1107 Saslag« Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: John Maleaich, 5149 Ruby St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jnrij Gerguraš, 5164 Butter St., Pittsburgh, Pa. Profit zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St, N. S. Pittsburgh, Člani sa sprejemajo * društvo od 16. do 50. lata; posmrtnina ja 91000., $500. ali $250. Naia društvo plačuje $5.00 bolniške podpora na teden pet vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri fte niste ori nobenem društvu, spadajoča h K. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. ^ Za vsa pojasnila se obrnite raj imenovane uradnika društva. ilučaju bolezni aa mora vsak član tega društva oglasiti pri H. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti das bo xboli in ravno ZLATE KRONE PO $3.00 Nič več — nič manj. ,vne zobne krone............$8.00 asada zobovja ..*............... $3.00 Umetno podstavljeni zob.........$3.00 Polnitev soba od.........50c do $2.00 Zamorite v živcev bres bolečine____75c Naš zobozdravniški parlor je vsled tefa tako na dobrem glasu, ker izvriu-jejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon Itevilka: So. Chicago 1622. S tem «e iskreno zahvaljujem vsem sobratoni, zilancem in prijateljem v Jolietu, 111. in Chicagu, 111. za izkazano mi gostoljubnost, postrežbo in prijaznost tekom zadnjih 6 let ko sem se mudil pri njih o priliki mojih uradnih poslov pri K. S. K. J. Vsem skupaj kličem že enkrat: Lepa Vam hvala! Žiteli! Hibbing, Minn., 20. januarja, 1918. John Povsha. Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagn, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1846 22. St., Chicago. Se tople priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi c^bkskgkckbkbk^a MARIJA SLUGA 1828 W 22nd St. ' Ctalfaqo, III. TakthoM Canal 473» izkušena in t državnim dovoljenjem potrjena BABICA a« uljudno priporoma aio-▼cnakim in krraikim tenant in otrrskim Slo-Ttnkam. Tvrdka E. BachmaD,inkorp. ZASTAVE, R2GALUE IN RA -ZNE DRUŠTVENE POTREB ŠČINE. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 441. W> < ■ Ow«^ »t i m « ^ it ■ H » m Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov.' Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vel plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno == Grenko Vino » torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v Želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi l'eki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, • navadne slaboče, kakor t-udi v .želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. » > » » » • » • • • • > » » • • • » 1 ' < • • • • * • • • * • • • • • • TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE BO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS