Z u~inkovitej{im onkolo{kim zdravljenjem se  pre`ivetje
pri malignih boleznih podalj{uje, s tem pa se pove~uje
tudi {tevilo bolnikov s kostnimi metastazami in s
patolo{kimi zlomi. Z operacijskim zdravljenjem -
osteosintezami ali proteti~no nadomestitvijo - dose`emo
ponovno ~vrstost skeleta, zmanj{ajo se bole~ine, bolniki
se pri~no gibati in nega je la`ja; vse to pa hudo bolnemu
vra~a voljo do `ivljenja. S primerjalnimi {tudijami (1)
je bilo dokazano, da je, gledano s stali{~a pre`ivetja
po operacijskem posegu, operacijsko zdravljenje
patolo{kih zlomov prav tako smiselno kot
operacijsko zdravljenje pertrohanternih zlomov pri
starostnikih. 
PROFILAKTI^NA STABILIZACIJA KOSTI Z METASTAZAMI
Vsaka metastaza v kosti pomeni groze~ zlom. Poznano je
(2), da je nevarnost zloma dolge kosti pri normalni
obremenitvi uda majhna, dokler je prizadete manj kot
polovica debeline kortikalnega dela kosti, pri
prizadetosti 75% debeline kosti pa je pri~akovati skoraj{en
zlom tudi brez delovanja velike sile. Optimalen
~as za profilakti~no stabilizacijo je takrat, ko je na
enem mestu kortikalni del kosti stanj{an preko
polovice. 
^eprav ni nobenih dokazov, da profikalti~na stabilizacija
kosti kakorkoli vpliva na pre`ivetje teh bolnikov, pa je
smiselna iz ve~ razlogov. 
Eksperimentalno je dokazano (3), da patolo{ki zlom pove~a
incidenco metastaz v plju~ih in da jo profilakti~na
stabilizacija zmanj{a. 
Obseg in trajanje operacije sta pri profilakti~ni stabilizaciji
bistveno manj{a kot pri stabilizaciji patolo{kega zloma.
Zgodnje pooperacijsko okrevanje je hitrej{e in la`je,
rehabilitacija pa hitrej{a in popolnej{a pri profilakti~ni
stabilizaciji, ko je pred operacijo ohranjena popolna
gibljivost sosednjih sklepov in kost ni skraj{ana. Nenazadnje
s profilakti~no stabilizacijo bolniku prihranimo bole~e
do`ivetje zloma, neudobno za~asno imobilizacijo in ~akanje
na operativni poseg. 
Tehnika profilakti~ne stabilizacije se najmanj razlikuje
od operacijskih tehnik pri nepatolo{kem zlomu, saj v kosti
ni vrzeli. Za stabilizacijo lahko uporabimo plo{~o in
vijake, intramedularno stabilizacijo (4) in proteti~ni
nadomestek, ~e je metastaza znotraj sklepa. Na mestu
najtanj{e kortikalis napravimo fenestracijo in odstranimo
metastazo. Dva dni po operaciji pri~ne bolnik operirani ud
uporabljati. 
STABILIZACIJA ENEGA PATOLOŠKEGA ZLOMA
Praviloma najdemo v predelu zloma {e vrzel v kortikalni
kosti, katere velikost lahko ocenimo {ele potem, ko
zlom naravnamo. ^e je vrzel majhna in le`i na strani,
kjer na  kost ponavadi montiramo osteosintetsko plo{~o,
vrzeli in medularnega kanala ni potrebno zapolniti
z metilmetakrilatom, temve~ napravimo osteosintezo
z dalj{o plo{~o kot pri nepatolo{kem zlomu in privijemo
vse vijake. ^e je vrzel na odle`ni strani kosti, torej
nasproti le`i{~a plo{~e, jo je potrebno napolniti z
metilmetakrilatom, v medularni kanal pa potisniti {e eno
plo{~o ali armaturno lestvico. Kadar uporabimo
intramedularni `ebelj z zaklepom, je potrebno polniti
vrzel z metilmetakrilatom le, ~e je ta izjemno
velika. 
STABILIZACIJA VE^ PATOLOŠKIH ZLOMOV NA ISTI
KOSTI
^e je na isti kosti ve~ patolo{kih zlomov ali ~e je ob zlomu
na isti kosti vsaj {e ena oddaljena metastaza, je treba
kost stabilizirati z intramedularnim `ebljem na zaklep z
metilmetakrilatno polnitvijo vrzeli ali brez nje. Vsaka druga
osteosinteza je praviloma obsojena na skoraj{njo poru{itev.
Pri obse`nih vrzelih je treba napraviti proteti~no zamenjavo
kosti. 
STABILIZACIJA OBSKLEPNEGA PATOLOŠKEGA
ZLOMA
Kadar sta metastaza in/ali patolo{ki zlom znotraj sklepa ali v
njegovi neposredni bli`ini, je najbolj u~inkovito zdravljenje
proteti~na nadomestitev. Uporabimo lahko konfekcijske
proteze, kakr{ne vgrajujemo pri nemalignih boleznih in
zlomih, pogosto - posebej pri obsklepnih vrzelih, ki segajo v
diafizo - pa je treba vgraditi za vsakega bolnika posebej
izdelane proteze. 
SKLEP
Patolo{ki zlomi so absolutna indikacija za operacijsko
zdravljenje, potrebno je napraviti stabilno osteosintezo.
^e vrzel v kosti ne omogo~a popolne stabilnosti, jo je
treba zapolniti z metilmetakrilatom. Bolj{a od osteosinteze
s plo{~o in vijaki je osteosinteza z intramedularnim
`ebljem brez povrtavanja in z obojestranskim
zaklepom. Profilakti~na osteosinteza ima bistvene
prednosti pred osteosintezo pri patolo{kem zlomu,
ONKOLOGIJA / za prakso
Vladimir Smrkolj
Operacijsko zdravljenje kostnih metastaz
17
zato bi jo bilo treba napraviti vedno, kadar gre pri bolniku
za: 
1.bole~o intramedularno metastazo, ki je ve~ja od 50%
preseka kosti, 
2.bole~o metastazo, ki zajema korteks in je ve~ja od 2,5 cm,
3.metastazo, ki stanj{uje korteks v eni to~ki za ve~ kot 50%
4.vse bolj bole~o metastazo, ki ne reagira na radioterapijo. 
Literatura:
1. Smrkolj V, Prin~i~ J. Patolo{ke frakture. In: Kornhauser, Zbornik
predavanj XIII. podiplomskega te~aja kirurgije. Ljubljana 1977;
130-7. 
2. Fidler M. Prophylactic internal fixation of secondary neoplastic
deposits of long bones. Br Med J 1973; 1:341-8. 
3. Bouma WH, Mulder JH, Hop WCJ. The influence of
intramedullary nailing upon the development od metastases in
the treatment of an impending pathological fracture: An
experimental study. Clin Exp Metastasis 1983;1:205-12.
4. Haberman TE, Lopez RA. Metastatic disease of bone and
treatment of pathological fractures. Orth Clin N Am 1989;
20:469-85.
■
ONKOLOGIJA / za prakso
18