Prvi kongres jugoslov. učiteljstva v BeogradiL Udruženje jugoslov. učiteljstva — izvršeno. — Osnutek pravil, predložen od Zaveze, sprejet. — Regentov poset koncerta v Beogradu. — Sijajen sprejem v Novem Sadu. Dnevi kongresa so za nami. Neizbrisni nam ostanejo vtisi na kraljevi Beograd, na prestolico naše ujedinjene ciomovine. Prekrasni julijski dnevi so nas spremljali na potu tja in nazaj, na azurnem nebu se je smehljalo poletno solnce, ki je vpiralo svoje žgoče žarke na našo jugoslovansko metropolo. Od vseh strani širne države so hiteli vlaki, so vozile ladje množice jugoslovamskega učitel}stva v lepi Beograd. Ideja edinstva, ideja združenja v enotno organizacijo, je gnala mase duševnega proletarijata — učitel}stva proti naši Meki, proti onemu kraju, okoli katerega se vije venec srbske slave* k mestu, obdanemu s trnjevim vencem borbe in sužnosti srbskih bratov in sestra tekom preteklih stoletij. Prihod v Beograd. Dne 15. t. m. ob 4.15 smo odšli iz Ljubljane, o polnoči istega dne smo že bili v Beogradu. Že vožnja od Ljubljane do Zagreba je bila nad vse zanimiva, še lepša od tu do cilja s posebnim vlakom v družbi vrlih bratov Hrvatov preko hrvaško-slavonskih poljan. Lepa slovenska pesem je medpotoma na raznih postajah Banovine odmevala v krasen tropično vroč dan. V Zemunu so zadoneli zadnji akordi te Iepe pesmi ter hiteli preko savskih valov proti glavnemu mestu z naznanilom. da prihajajo »Slovenac, Srb, Hrvat". Ker je bil naš prihod nenadejan — pričakovali so nas še-le 16. t. m. nekako ob 10. zjutraj — smo o&tali na beograjski postaji, nestrpno pričakuioč belega dne. Železniške klopi so bile sicer nekoliko trda postelja, toda kamu je bilo do spanja na zgodovinskih tleh v veselem pričakovanju dneva stanovskega ujedinjenja! V veselem razpoloženju je na_k>čilo futro in tovariši in tovarišice iz Beograda so nas po kratkem nagovoru odvedli na odkazana nam prenočišča, kfer smo otresli prah s čevljev in odšli po kratkem oddihu po mestu prenovljeni in presenečeni nad njegovo prelestno lepoto. Ta dan je bil dan miru in počitka, seznanjanja z novhni tovariši in tovarišicami, ki so prihajali še vedno in vedno od vseh strani. VojaŠka godba je veselo svirala. po beograjskih velikomestnih ulicah ter spremljala došle sobojevnfke in sobojevnice učiielj. stanu. Bilo Je prijateljskih sestankov po raznih hotelih. razgovorov, manjkalo ni napitnic, pesmi in celo našega sivolasega goriškega rojaka, sina Drelepe Vipavske doline, polkovnika Vukasovlča-Stibila smo zrli med drugimi v svoji sredi. Vesel je bil častitljiv mož svoiih sorojakov, s katerimi se je srečal, navduševno je poslušal prelepo slovensko pe.sem med sloven&kim učitelistviom. Nekaj misli o delegacijskem delovaniu. Šele 17. t m. je bil dan dela. Toda Pred prehodom na opis kongresa samega oioramo ugotoviti sledeče: Udeležba na kongresu je bila ogriomna — okoli 5600 učiteljstva — navdušenje ^elikansko, učitelj&tvo se je ob prihodu v oeograd popolnoma zavedalo zgodovin&kega trenotka — vstopa v skupno sta"ovsko organizacijo. toda potek razprav, koragres sam v celoti nam ie pokazal v žarki luči take vrzeli, take disonance v mišljenju, da je bil marsikdo neprijetno razočaran v izpoznanju, da je prišel popolnoma nepripravljen in neinformiran h kongresu, na katerem so se pojavila nasprotja v mišljenju učitel}stva Srbije v ostrih debatah in brezkončnih razpravah, spremljanih s temperamentnimi vzkliki in gestami. Beograd na eni — Dokrajina na drugi strani. Oportunisti in diplamati tu — na drugi strapi borci, neizprosni bojevniki za prava stanu. Diferenca med starini m mladini, nigd Ijudmi, ki so ostali verni tradicijam in onimi, ki jkn je vojna vcepila novih idej, je bila ostro začrtana. Dosedanji odbor udruženja. živeč v preteklosti, je samo upal na srečen konec — iniciativ in direkiiv pa ni imel in jih ni dajal nikomur. Omalovažujoč opozicijo, je pozabil informirati nas, zato je bil možen kaos, v kateTega je zašel kongrej. Pa tudi v vodstvu razprav je odrekel popolnoma. Dobili smo vtis, da se je bal pokazati nam verno sliko položaja, misleč, da poteče kongres gladko, ako skrči njegov obseg in zakrije resnično sliko s pajčolanom formalnosti, z nekako diktaturo svo}ih lastnih misli in idej. Sele pq kongresu se nam je pokazala sledeča slika oblik našega udruženja, za katere so se borile posamezne skupine: a) Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je res samo strokovno-stanovsko, kakršno je bilo sklenjeno na kongresu, b) sindikalno udruženje učiteljstva (intelektualce\r) brez zveze z manuailnim delavstvom (Črnogorci), c) sindikat borcev, ramo ob rami z manualnim delavstvom — strogo sociali- stični sindikat (klasne) razTedne borbe, v kateri intelektualci kooperirajo z ostalim delavstvom v dosego svojih ciljev. Žal, da ni bila slovenska delegacija o  tem gibanju med srbskim učiteljstvom pc- učena pred prihodom na kongres, da bi mogla tam zavzeti svoje stališče, tako pa se ni mogla v tem kaosu orientirati in je bila več ali manj pasivua gledalka borbe, ki je obstojala iz neskončnih debat, vzkli- kov in besedičenja večkrat brez vsake zveze s predmeti. Pa tudi opozicija, sestavljena ne samo iz komunistov, temveč iz mlajšega učiteljstva Srbije najrazličnejših smeri, ni imela dovolj zmožnosti podati svojim vnanjim tovarišem smisel svojih zahtev in svojih ided. Tb, kar nam je pokazala, to ni bil program, to je bila konfuzija, prerekanje in prepir, Toda kljubu zmešnjavi m disorijentiraTiosti ie bil sklep kongresa vendar-le pozltivcsn. Koogresno delo. V nedeljo dne 18- julija je bilo slovesno proglašeno ujedinjenje jugoslovanskega učiteljstva vse države, kar je bil namen našemu potovanju k bratom Srbom. Slovensko učitelistvo zre Iahko s poJnosom na kongres. Disciplinirano in enot!no je s svojim nastopom pokazalo drugom |in družicam iz drugih delov države, kako :je nastopati na kongresih pred očmi široke javnosti. Prišlo Je na kongres z določinim programom in ponosno zre daoes na svoj trud, saj je kongres sprejel ves njegov načrt udruženja brtz vsakršnih izprememb in ga postavil temeljem naše nove organlzacije. Delo naše Zaveze je na kongresu praznovalo svoje veliko zmagoslavje! Kongres nam bodi v pouk, v bodrilo za prihodnjost, ko se vnovič sestanemo, da naberemo med letom medsebojnih inforrnacij, da se snidemo res kot bratje in sestre. ki prinašajo iz vseh delov domovine s seboj elaborate truda in dela vsega leta. Kongres naj izzveni v sijajno manifestacijo enotnosti učiteljstva. Dasi letošnji kongres ne odgovarja vsemu temu, je vendar v toliko prevažen, ker polaga temelj lepši bodočnosti. Dejstvo je, da je učiteljstvo Jugoslavije zjedinjeno v strokovnostanovsko centralno organizacijo in da je kot temelj temu ujedinienju prevzet načrt »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v LJubljan!." Ideja stanovske organizacije, ki nai nas veže, ne oziraje se na verske, jezrkovne in strankarske diference, je zmagala kljubu nejasnosti nazorov in pogrešenih trenotnih izjav, izgovorjenih v razbuTljivili trenotkih, ki pa niso našle odmeva v učiteljskih masah. To je pre\ražen vspeli. to je dejstvo, katerega smo kar najbolj veseli! Zborovanje delegaclie. Da bo pregled dogodkov, zborovanj in našega dela, ki smo ga zvršili na kongresu, popolnejši, sledi naj podrobnejše poročilo o slavnostnih dneh, ki smo ji-h preživeli v Beogradu od 17. do 19. julija. Dne 17. julija dop. ob 8. uri je bilo v saborski cerkvi svečano cerkveno opravilo za padle tovariše v svetovni vojni. Ob 9. uri je pričelo zborovanje delegacije v dvorani ljudske šole pri saborski cerkvi. Dvorana je bila nabita zborovalcev, katerih mnogi so morali stati tudi zunaj na hodniku. Predsednik Udruženja tov. Dim. Sokolavič pazdravlja vse delegate najprisrčnejše ter povdarja v svojih nadaljnih izvajanjih, da je naša naloga ustvariti eno enotno organizacijo, kjer bo ena duša v enem telesu s srediSčeiB v Beogradu. Spominja se zasedenega ozemlja ter pošilja tople pozdrave neodrešenim bratom in sestram. Predlaga v to primerno resolucijo, katero naij sta.vi kongres. Nato slede razni predlogi z ozirom na delovanje kongresa. Med tetni je bil tudi predlog, naj predsedujejo kongresu dosedanji predsedniki pakrajinskih zvez. Predlog je bil sprejet. Dalje se je sestavil pripravljalni odbor za končno izdelavo pravil udruženja oziroma v pretres predloženih načrtov pravil. Že tu je pričela polemika, že tu je zavladala napetost med delom delegatov in dosedanjim odborom oziroma z večino delegacije. Nek delegat iz južne Srbije želi pojasnil, kako je s Hrvati, je-li so samo gostje kongresa ali so delegati za ujedinjenje. Odgovor predsedstva je bil, da so pravomočno izbrani delegati, ki imajo pravico sklepati in delovati na kongresu z ostalimi delegati države. (Burno ploskanje in vzklikanje.) Opozlcija Je zahtevala v pripravljalni odbor za konečno redakcijo pravU nekatere svoje člane. Tako sta prišla v odbor tov. Dragiša Mihajlovič iz Kragujevca in Vukič s Cetinja. Vnela se je debata. ki je postala burna, deloma odiozno po svoji osebnostni osti. Opozicija je povdarjala svoje slndikalno stališče in šele po dplgi debati je bil konečno sestavljen pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila in resolucije za kongres. Med raiznimi pro in contra govorniki je omembe vreden govor tov. Iva Radovanoviča. predsednika Saveza dalmatin. učrteljstva iz Splita. kl se je zahvalil za simpa.ije, izražene neosvobojeni Dalmaciji. Želi udruženju najdemokratične^ši ia najliberalnejši ustroj ter apelira, dasi sam član levice, nanjo, da se usmeri v svojih izjavah in debatah, apelirajoč na dostojnost v tonu izvajanj. Ne verujo v revoJucijo, ker je revolucija nasilje, ki rodi protinasilje in je samo nestalen, efemeren pojav v življenju narodov in držav. Nanjo računati je pogreška. Evolucija |e naravna, zanj merodajna, skokov ne pozna; le v evolutivnem razvoju je bodočnost. Sklepa z vzklikom: ,,Živio Jugoslavija!" Izbrani rripravljalni odbor je odšel na delo, ostali delegati so se razšli. Naslednja seja delegatov je bila določena na 4. uro pop. istega dne. Ob 4. uri pop. je bil sestanek delegacije, na katerem je tovariš Radovanovič kot poročevalec podal sliko predloženih pravil druženja. Bili so tu trije načrti: Beograjski je bil absolutno cen ralističen, drugi je bil federalističen, slovenski pa je tvoril nekak kompromis tr.ed obema strujama. Poročevalec omenja, da so nekaterj za centralizem, drugi za decentralizem, tretH za federalizacijo. Odbor je prišel dQ prepričanja, da ie najboljšj slovenski načrt. Ako izvedemo centralistični načrt. potrebujemo v Beogradu celo ministerstvo. Federalizem ni do-ber. Slovensld načrt pa združuje v sebi vrline obeh ekstremov, Po tem načrtu je Beograd centruin, po posameznih pokrajinah so poverjeništva, katerim so podrejena okrajna učiteljska društva. Le na ta način je možna delavnost, drugače nasiopi mrtvilo. Nato čita pravila. (Qlej prilogo ,,Uč. Tov." kšt.23.od 10. junijat. 1.!) Za poročevalcem govori tov. Mihaflovič, urednik ,,Učiteljske Borbe", ki zavrača pravila v vsem obsegu, stoječ na strogo centralističnem stališču. Po njem ni centralizacija, zamišljena v pravilih, ujedinjenje, temveč le nekak Savez. * Del. Vukič iz Črnegore povdaTja v govoru svoje sindikalno stališče, ki pa se razlikuje od ostalih sindikatov, ker želi družiti Ie učiteljstvo brez ozira na deiavstvo. Podpira pa predložena pravila ter je mnenja, naj jih preizkusimo. kar je v njih dobrega, kar nas druži, to vzemimo iz njih. Ako se pravila ne obnesejo, jih čez leto dni izmenjamo; če se obnesejo. nam bodo v čast in v ponos. Isto povdarja tudi tov. Oreščanin iz Banovine. Tov. Skavič, podpredsednik Saveza hrvaških učiteljskih društev, izvaja: Šolstvo naj prevzame država. Ta pravila urejujejo popolnoma edinstveno našo organizacijo. Težnjam in željam celokupnega učiteljstva je ž njimi ustreženo. Nedeljko Lajzarevič iz Sarajeva pravi: Zjediniti se moramo. Vsake točke predloženih pravil sicer ne moremo sprejeti brezpogojno, pa so vendarle taka. da iih lahko sprejrnemo za zdaj, ker so najboljša. Praksa nam šele pokaže, kaj je na njih dobrega, kaj slabega; nato jih bomo šele popravljali. Takoj nato nastane vihar, ki se po-leže šele. ko vstane tov. Jelenc in poda na Slovence sledečo izjavo: ,,Ako gonite svoje zahteve dalje in ne prenehate s svojimi debatami, ki so prešle popolnoma na politično polje, tsdaj zapuste Slovenci Beograd. Slovensko učiteljstvo je prišlo v Beograd, da doseže udruženje učiteljstva, ne pa da zre v kaos, iz katerega ni izhoda. S tem izročate posebno slovensko učiteljstvo samovolji vladajočih strank. da izrabljajo učiteljstvo še liadalje. Njegove besede so dosegle uspeh. Tov. Radovanovič apelira na navzoče. da bi ne storili zločjnstva, da bi se razšli brez uspeha. Predsedstvo odredi lOminutni odmor in izpraznjenje dvorane. Po odmoru so prišli v dvorano samo delega.je. Predseduje tov. Nedeljko Lazarevič, ki vpraša zborovalce, kdo je za po tovarišu Radovanoviču sestavljena praviia. Z malimi izjemami so zborovalci dvignili roke. Pri protiglasovanju se je dvignilo le nekaj rpk. Nato čita tov. Oreščanin r esolu cije : I. 1. U Istoriji Južnih Slovena otpočela je nova epoha. Srbi, Hrvati i Slovenci. tri ogranka zajedničkog stabla, završili su još u 7. veku svoja naseljavanja u prostrane predele od ftlpiskih gora i Jadranskoga mora dc Balkana i Mačedonskih ravnica. Reke njihove, blago njihovo. teku u tri mora, kvaseči rosom, i natapajuči njihove plar.ine <i ravni, niihove dubrave, njive i livade, kao što ih več 1300 godina kvasi i na.apa znoj vrednih ratara i krv Junaka u borbi za slobodu. 2. Narod jednoga porekla i iedne duše, stavljen u toku Istorije u bogate i lepe predele; izložen večito pritisku sila s Istoka i Zapada, Severa i Juga; ugrožavan kroz sve vekove do naših dana imperijama, državama i silama fcoje su ga smatrale za svoj plen i smetnju svojim planovima; izložen utičaju, raznih kultura. i borbi za kul.urno, versko. političko. ekonomsko ili kakvo drugo potčinjavanje, izdržao je dugotrajni i strašni ispit u borbi za opstanak, i posle tolikih vekov i neizmernih žrtava i patnji, stvorio svoje narodno ujedinjenje. 3. Da bi uginule sve klice koje su vekovima rodile na duhovnom, političkom, ekontomskom i verskom razjedinjavanju i porobljavanju moraju pasti sve predrasude i sve pregrade, veštački stvarane i stvorene: da nas odrode, da nas rastave. da stvore nepoverenje in da nas razjedine. 4. U unutranjem državnom životu tt.ora biti izvedeno potpuno jedinstvo centralne upravne } zakonodavne vlasti. 5. Sledujuči primeru velikih radnika na stvaranju jedinstva, sve plemenite narodne silc moraju se uputiti jednome cilju: stvaranju jedne duše narodne i jednog, jedinstvenog, zdravog, političkog, prosvetnog, ekonomskog i socialnog organizma, kako bi strujanje novoga života unelo snage u sve kutove Otadžbine i stvorilo jedan snažan front: za slobodu. pravdu i napredak umstva, i za obezbedjenje skupočenih tekovina narodnih l odbranu nacionalnog jedinstva od zavojevačkih težnja spolja. 6. Ovakvim radom dragoceni delovi našega naroda koji su još pod tudjinom neče propasti, jer je tu živa i močna ma.ka Oadžbina, dokle pametni sporazumi tnedžu narodima ne stvore novi poredak. u kome če ujedin.eni narodi živeti i raditi jedni pored druRih i jeuni s drugima za visoke ideale slobodnoga čovečanstva. II. 1. Udruženo učiteljstvo kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, svesno svoje velike uloge u životu naseg ujedinjenog naroda; svesno svojih dužnosti j svojih prava; svesno svojih klasnih interesa stvara od sile dosadašnjih pokrajinskih organizacija sa centralom u Beogradu, i poziva sve neorganizovane drugove i drugarice da mu pristupe, 2. Udruženi na centralističkoi osnovi, sa i.irokim poljem rada u oblasnim učiteliskim društvima; zadahnuti žel.iom za svestratii napredak svoga naroda i države; zadahnuti ljubavlju prema narodnoj prosveti i interesima svoga staleža. stvaramo jedan solidaran front sposoban za borbu, život i rad. 3. Našoj centrali ostavljamo odrešene ruke, da, konzultujuči po potrebi oblasna učiteljska društva, preduzima sve potrebne inere za napredak novog ud,uženja narodne prosvete i učiteljstva, i rešava sporazumno sva pitanja nepredvidjena pravihma, koja poteknu iz stapanja svih orgnizacija u jednu. _ 4. Završujuči solidarisanje u svima Pitanjima učiteljstva srpskog, hrvatskog i slovenačkog, kongres izjavljuje, da je centralna uprava ©rganizacije u Beogradu predstavnik svega učiteljstva u kraljevini i>rba. Hrvata i Slovenaca, koje je jedno telo i jedna duša, j tako hoče da ostane. III. Prvi kongres udruženih učitelja i učiteljica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca zanteva: 1. Uvodjenjp. jednog prosvetnog zakonodajstva za celu državu; 2. Stvaranje mogučnosti, da nastavn0 osobije, stalno ili privremeno može služiti i van ranijih pokrajinskih granica kako bi se izvršila duhovna obnova i puno jedinstvo narodne duše; 3. Državno staranje o podizanju i izdržavanju narodnih škola; 4. Izjednačenje učitelja i učiteljica u celoj kraljevini u pravima s ukaznim činovmcima. i uvodjenje prilikom donošenja uvedbe 0 platama i dodatoima u onaj red cinovniičkl kome pripadaju p0 spremi, i po važnosti posla koji obavijaju; 5. Pravo da učitelj bira i da bude biran za poslanika, bez gubitka službe i plate; jer se to pravo priznaje i drugima, koji se ne interesuju narodnim životom onoliko koli_ko se učitelj interesuje, ili ga ' ne poznaju; 6. Kongres zahteva, da u svakod komisiji, koia radi zakosodavne projekte za osnovnu narodnu školu i učiteljstvo, ili rešava pitanja koja se tiču narodne škole i učiteljstva, budu predstavnici organizovanih učitelja i učiteljica. Zastopnik manjšine predlaga po dolgem prerekanju 7 točko nove resolucije, o katerih pravi sam, da se v bistvu po večini ujemajo s prejšnjimi tremi ter so le v nekaterih točkah tem nasprotne. Vnovič se oglasi k besedi tov. Mihajlovič, ki ponovno povdarja stališče opozicije. Tov. Todorovičpredlaga,naj preidejo zborovalci preko resoiucij manjšine na dnevni red ter naj sprejmejo ostale resolucije neizpremenjene, kot jih je predložii tov. Oreščanin. Pri glasovanju so bi!e resolucije sprejete z ogromno večino. S tem je bilo zborovanje delegacije zaključeno. Predstava v gledališču. Zvečer je bila v beograjskem gledališču slavnostna predstava. pri kateri je pelo pevsko društvo Stankovič iz Beograda, pod vodstvom komponista Stevana Hrističa ter so nam podali igro ,,Školski nadzornik", komedijo-enodejanko R. Trifkoviča in lirično sceno iz našega Primorja s patriotsko tendence ,,Istra", spisal Brana Cvetkovič. Pevski zbor je izborno rešil svojo nalogo ter pokazal izredno izilolanost pevcev m pevk. Izmed igralcev omenjamo g. Milutinoviča, ki je bil v vlogi šolskega nadzornika na mestu in v sceni ,,!stra" kat paet zasužnjene domovine nedosegljiv v izražanju boli posestrime. ki ječi na .sramoto XX. veku pod tujčevo peto, a ji osvobojeni bratje prisegajo zvestobo m pomoč. Distonira pa bolgarofobstvo, ki zveni iz nje na enem mestu, a je razumljivo po dogodkih svetovn^ vojne na srbsko-bolgarskem bojišču. Pripomniti je še. da so bili Slovencem v gledališču odkazani sedeži v prvih vrstah tik pred odrom. Sestanek v ..Slaviji". Po predstavi je bil prijateljski sestanek za nas v hotelu ,,Slavija". V tiho noč je doneia sloven.vka pesem in tovarišice v narodnih nošah, predmet občudovanja že v gledišču, so bile sprejete i tu z ovacijami. Poleg mno^oštevilnega učiteljstva iz vseh strani Jugoslavije so bili navzoči ministri Pribičevič, Kukovec, Kristan, Draškovič. Marinkovič, Davidovič. Krizman in mnogi poslanci. Oovorov političnih osebnosti tega večera ne omenjamo, ker nimajo za potek kongresa posebnega pomena ter jili smatramo bolj kot izraz uljudnosti in zadovoljstva snidenja na beograjskih tleh. Izmed napitnic je imponirala posebno ona tov. Jožice Ahtikove iz Št. Jurija obTaboru, ki je izvajala tako-le: Pozdravljeni, drage tovarišice, cenjeni tovariši, tisočkrat pozdravljeni! Z navdušenjem smo se slovenski uči- telji oklenili ideje udruženja jugoslovan- skega učiteljstva, z veseljem smo prihiteli ' v Vašo sredino. da pomagamo postaviti ej zgradbi temelj, tako trden in močan, a ga ne bo zrušila nobena, še tako gigantska sila. Oospoda moja! Zbrali smo se, da trnemo naše vrste v mogočno falango, da si prisežemo večno zvestobo. zavedaoč se, da je samo v slogi naš spas. samo v vzajemnem delu spas naše ljubljene domovine. Mi vemo, da v moči bratstva najdemo delu uspeh. tudi v težkih naiežjih dneh. ,,Po cesti v jasnino začrtani naprej, naprej. za cilji naše volje in naših idej. skreno strnjene naše široke vrste, vsikdar povsod bodo čiie in čvrste!" Učitelji smo ona vrsta ljudi, ki nas nihče ne upošteva. Svet nas vidi navadno samo takrat, kadar nas potrebuje. Toda nas to ne plasi, niti nas stori malodušne. Naši cilji so sveti, naše delo je plemenitc. V naših rokah je mladina, mladina, bodočnost naroda. j 2ivimo v časih verižništva. špekula- < cije, korupcije itd. itd. Kdo bi naštel sto in sto grehov, ki jih je rodila dolgotrajna vojska? Vse drvi za dobičkom, bodisi poštenim ali nepošter.im, in inladina ima na vseh koncih in krajih samo slabe vzglede. Težavno je naše delo, saj že pregovor pravi: besede mičejo, vzgledi vlečejo. Drugod zopet je treba orati ledino, ki je včasih trda kot skala in znano je. da je abecednik v najširšem pomenu besede najtežji študij. Tudi to nas ne straši. Jeklena volja in vztrajno, požrtvovalno delo premaga vse ovire, raztrga vse okove ter si napravi prosto pot do svojih ciljev. Naša Unija nam mora biti pri tem zvezda vodnica, ona nam naj bo zakladnica, iz katere bomo črpali ideje, voljo in moč, delati tako, da bomo vzgojili našo deco v narod, ki do znal ceniti in spoštovati: značaj, poštenje, pravico in čast, ki mu bo domovina ne samo na jeziku, marveč tudi v srcu. da bomo narod poštenjakov, krepostnih žen, značajnih mož. Zanesimo prosveto in izobra/. "> v zadnjo našo gorsko kočo, v sleherno na"e samotno selo, dvignimo zaklade, ki so skriti v duši priprostega naroda, vcepimo v mlada srca smisel za boj z uma svetlim mečem, da bomo v doglednem času lahko zaklicali glasno, tako glasno, da nas bo slišal ves svet: Jugoslovan je junak ne samo na bojnem. marveč tudi na prosvetnem in kulturnem polju! Da bo vsak naš človek lahko s ponosom potrkal na svoja prsa, češ: Jugoslovan sem in kdo je več! V tem imenu Vas, cenjeni zbrani, pozdravljam še enkrat in kličem: naj živiin procvita naša Unija, naj bo tisoč in tisočkrat blagoslovljeno njeno delo! Končam pa z besedami našega mladega pesnika tov. Roša: Naš svobodni dom v trpljenju grajen. pozdravljen, V nas trden temelj naj ti bo postavljeti, Volja, ki strla je vse sramotne usode. Na njih ustvari zgradbo človeštva. svo- bode. Ponosno zgradbo dolžnosti in pravic, Tej dobi velia plameneči na§ klic, V iskrenem bratstvu stopamo njei nasproti, naprej, naprej po jasni, v nas začrtani poti! Viharen apiavz je pričal, da je zadela govornica v živo s svojim zelo temperamentnim govorom. Pozno v noč smo odha]ali k počitku. Kongres. Nastopila je nedelja 18. t. m. — zgodovinski naš dan. V veliki dvorani ,,Kazine" je otvoril ob 9. uri tov. Dim. Sokolovič I. kongres jugoslovanskega učiteljstva. Udeležba je bila ogromna. dvorara prenapolnjena. mnogo zbotiovalcev zuiiaj iste. Kongresa so sc udeležili minister prosvete Svetozar Pribičevič, minister  za socijalno politiko dr. Kukovec, ministri  Davidovič, Draškovič in Krizman. Čehoslovaško učiteljstvo je odposlalo na kongres posebnc odposlanstvo pod vodstvom tov. Adolfa Obsta, predsednika češkoslovaškega učiteljskega Udruženja. Tovariš predsednik izraža radost na velikanski udeležbi; pipvdarja, da je ta dan najlepši dan za učiteljstvo, dan proklamacije stanovskega ujedinjenja m stoletni razdvojenosti. Spominja nas dalje brato^r in sestra, ki so pod Italijo v sramoto kulturi XX. stoletja usužnjeni (Burni klici: Dol z Italijo!), nakar se zahvali tov. Radovanovič, ki prinaša pozdrave po svobodi hrepenečih obmorskih Sokolov Dalmacije. sinov sinje Adrije. Predsednik Sokolovič predlaga uda-  nostni pozdrav Njeg. Visočanstvu re-  gentu Aleksandru, kar je sprejeto z vihar- nim odobravanjem ter dolgotrajnim vzkb- kanjem in ploskanjem. Ko še poda kon- gresu pozdrave vlade, občine i dr., pred- stavi predsednik zborovalcem navzoče rninistre in druge ličnosti, ki so se udele- žili kongresa. Govor mtaktra S. Pribičeviča. Z burntmi živio-klici pozdravljen izpregovori minister Pribičevič približno sledeče: Presrečen in ponosen sem, da morem pozdraviti prvi kongres učiteijstva našega troimenega naroda. Na kongresu zrenj edinstvo naroda, za ka^tero so žrtvovale kri in življenje hekatombe našega ljudstva. Potrebno nam je edinstvo šole, miifikacija šolstva. Šola bodi enotno organizirana po vsej državi. Nikakor ni mogoče dopustiti, da bi imele šole v raznih delih clržave različne rnetode, različno delo in različen smoter. Narodna osnovna šola bodi državna, državna tudi v vprašanju vzdržavanja. Prosta bodi vsakega varuštva. Rešena bodi vpliva strank, a tudi vmešavanja cerkve. Samo država imej odločilno besedo pri nalogi šolstva, le ona odločaj o tem, kar je narodu v korist. Proč ad dnevne politike, šola bodi izrazito nacijonalna. Vzgoja bodi enotna. Mladi naraščaj, na katerem sloni naša bodočiiost, mora biti vzgojen v duhu edinstva. Država ne more trpeti p.advlade ene vere nad drugo, enega dela naroda nad drugim. Mladina Srbov. Hrvatov in Slovencev nai se zaveda, da ima enake pravice in enake dolžnosti. Vzgojena bodi v duhu teh enakih pravic in dplž.nosti. Vse delo za izvršitev te visoke naloge pada na učiteljstvo. Učiteljstvo je bilo nosilec prapora narodnega edinstva pred in med vojno, naj bo to tudi odslej. Minister se dotakne tudi gmotnega vprašanju učiteljstva, Učiteljstvo ni sic&r predstavnik materijalnih dobrin naroda. a država bo vseeno imela pravico zahtevati od njega, da vrši svoje dolžnosti v zavesti, da ga država nagradi za to po zaslugah in mu omogoči materijalni obstoj. Omenja pri tem kongres češkoslovaškega učiteljstva in govora predsednika Masaryka (aplavz bratom Cehom), ki je rekel: ,,Šola ni učiteljeva, temveč je narodova." Kakršen učitelj, taka šola. Olede ureditve uradniškega vprašanja je minister mnenja. da mora priti učiteljstvo v kategorijo uradništva s srednješolsko maturo. "V prihodnosti potrebuje učiteljstvo akademsko izobrazbo. Za sedaj je to nemogoče, a v Beogradu naj se ustanovi pedagoška visOka šcla. Dalje govori o draginjski dokladi in o raziikah v plačah ozir. o dokladah v posameznih pokrajinah radi različne draginje, ki je vladala in še vlada v njih. (Klici: izenačenje, izenačenje1-) Stoječ na stališču enakih dolžnosti in pravic bo deloval, kolikor mu bo mogoče, na to izenačenje, da se uresničijo učiteljske žedje. Pred ureditvijo mateTijalnega položaja učiteljstva bo zaslišal mnenje učiteljskih organizacij. Iste pcti se bo držal tudi pri uredbi novega šolskega zakona. Naposled je omenil minister. da se bodo učiteljskim kandidatom vštela vojna leta v službovanje. Želeč kongresu obilo uspeha v delu za udruženje zaključuje minister svoja zanimiva izvajanja. Oovor vzbudi med učiteljstvom dolgotrajno viharno odobra- vatije. Pozdravi. Ministrovemu govoru je sledil pozdrav tov. Adolfa O b s t a, predsednika češkega učiteljskega Udruženja. V svojem govoru poziva učiteljstvo na skupno delo s Čehi (viharno odobravanje). Primerja našo Istro (Primorje) s Tešinom. kar pa se nam ne zdi primerna in posrečena primera. Pozdravlja učiteljstvo, ki naj deluje za slovansko vzajemnost in mu želi obilo uspeha. Zanimiv je bil pismeni pozdrav prvaka hrvatskega učiteljstva tov. Davorina Trstenjaka iz Zagreba, ki želi, da se narodno edinstvo, priborjeno s krvjo, čimbolje očuva. Pošilja kongresu prisrčne pozdrave. Istotako pozdravlja pismenim potom kongres tov. B a k i č. Zatem prehaja kongres na dnevnired. Besedo ima glavni poročevalec tov. Ivo Radovanovič, ki prične čitati pravila ujedinjenja. Tu je odbor napravil novo pogreško, ker se ni držal progratna. da je pravila le čitati in jih vzeti na znanje, ker jih je že delegacija prejšnjega dne odobrila. Pričelo se je prerekanje, vpraševalo se je, ali naj se pravila odobre ali ne, skupno ali posamezno. Debata je postala živahna, mestoma burna. Tov. Mihajlovič kritikuje pravilnik kot federativen, drugi zahtevajo sindikat, tretji razlagajo komunizem itd. Slednjč je pravilnlk sprejet z ogromno večino navzočega učiteljstva in tako izvršeno uiedinjenie. Prečitane so bile tudi resolucije izmed katerih je prva mani- festacija narodnega edinstva, driiga govori o osnovanju edinstvene organizacije. tretja predlaga zahteve celokupnega učiteljstva. (Olej resolucije spredaj!) Prvi glavni odbor Udruženja. Prvi kongres jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu je izvolil v glavni odbor Udruženja sledeče tovariše in tovarišice: Ivo Radovanovič — Splii, Josip Skavič, Joca Oreščanin in Jelisaveta Vavra — Zagreb, Dragiša Sirotanovič in Milivoj Bugarski — Vojvodina, Luka Jelenc — Ljubljana (drugi slovenski delegat se določi pri deleg. zborovanju v Mariboru), Nedeljko Lazarevič in Savo Selik — Bosna in Hercegovina. Mico Bukčevič — Cetinje, Spasoje Hadži Popovič — Prilep. Živojin Krstič — Sabac, Mih. A. Stevanovič. Miljutin Stankovič. Savka Radicevič, Milan Popovič, Gvozden Jovanovič, Anton Mladenovič, Vlada K. Petrovič, J-ova Jovanovič — vsi iz Beograda. Milan Smiljanič — Zajčar; za namestnike so bili izbrani Marko Simonovič — Skoplje in Mija Mandič — Subotica. • Dnevni red je brl s tem izčrpan; kmatu po 12. uri se je pričela masa razhajati. Prva seja glavnega odbora ia konstituiranie. Olavni odbor je imel dne 20. julija 1920 prvo sejo, na kateri se je kons.ituiral sledeče: za predsednika Čedomil M. Todorovič; za podpredsednike Jelisaveta Vavra in Milan Popovič; za glavnega tajnika Vlada K. Petrovič; za blagajnika Gvozden Jovanovič: za urednika ,,Narodne Prosvete" Milutin Stankovič in za urednika »Učitelja" fAih. Stanojevič. Banket Zvečer ob 9. uri je bil v ,,Kazini" banket za omejeno število povabljencev, katerega so se udeležili ministri Pribičevič, Krizman, Xukovec in V. Jankovič, potem gredsednik predstavništva g. Ribar, Branimir Nušič. Jaea Prodanovič, zastopnik časnikarstva in drugi. Svirala je vojaška godba.Bilo je zopet govorov; govoril je prvi tov. Čeda T o d © r- o v i č, slaveč zasluge Srbije za ujedinjenje. Orisal je zashige dinastije Karadjordjevičev in je napil sivolasemti kralju Petru in regentu Aleksandru. Godba je pa zaigrala himno. Mihitin S t a n k o v i č nazdravlja ministru prosvete, odgovarja minis.er P r ibičevič v daljšem govom. v katerem je rekapituliral misli svojega dopoldanskega govora. Nadalje je izzvenel govor v krasno apoteozo Srbiji in njenemu narodu. Govorila je nadalje Slovenka tov. A h t i k o v a, ki je bila narav7ro_t z entuzijazmom pozdravljena .Njen govor se je glasil: Gospoda moja! Sanjali smo, da pride čas. ko bomo Srbi, Hrvati in Slovenci v bratskem objemu delali eden za vse, vsi za enega. Menili smo, da to srečo dožive naši otroci, vnuki ali pravnuki — toda motili smo se; naše sanje so že danes čista, krasna istina. Porušeni so zidovi, ki so nas ločili; strti so sovragi, ki so nas držali v sponah suženjstva in danes sedimo združeni v iskreni ljubezni brat z bratom, zajedno z našimi ministri in poslanci. To so redki trenutki, ki ostanejo nepozabni. Slišali smo g. mmistra prosvete in kai naj mu odgovorimo na njegove besede, ki so prišle iz globine iskrenega srca in šle še globlje v naše duše. Mislim, da govorim iz srca nas vseh, ako Vam. gospod minister, sveto prisežem. da bodo vse naše fizične in moralne moči posvečene delu za procvit našega naroda. za blagor Ijubljene domovine. Ako bomo imeli y vladi tako zaslombo in tako iskrenih priJateljev, bode nam delo lahko. Pod vodstvom takega zastopnika prosvele bomo postavili in zgradili dom. tako lep, veličasten in mogočen, da ga bo spoštoval in se mu odkrival ves svet. To Vam. gosp. minister, v imenu vsega učitelistva ponovno prisegam ter kličem lz vsega srca: Bog živi našega Pribičeviča! Oglasil se je k besedi še t o v. R a dovanovič iz Splita. nakar smo odhajali v temno beograjsko noč, duše prepolne vtisov kongresnega dneva. V Topčideru. V ponedeljek 19. t. m. popoldne je bilo Povabljeno vse učiteljstvo v Topčider, kjer ga je mestna občina v parku topčiderskem pogostila z jančevino, sirom, kruhom, pivom in vinom. Godba je igrala, dobra volja nas je kmalu prevzela in v ,,kolu" okoli miz se ie vila vrsta lovarišev in tovarišic iz vseh delov domovine. Bili so to nepozabni trenutki! Pri mizah se je pa debatiralo. govorilo, pelo i. dr. Bilo ie primitivno. pre- prosto, a prisrčno in lepo. Že pozno popoldne je bilo, ko imo se vračali proti mestu peš. ozrroma s tramvajem. Regent Aleksander }e pa med tera sprejel deputacijo slovenskega učitelistva, ki se mii je šla poklonit na Topčidersko brdo. Nešteto nčiteljstva se je zbralo zvečer na Teraziji. da pozdravi regenta na povratku iz Topčidera. da vidi njega, ki nam je simbol ujedinjenja. Zastopniki učiteljstva v avdljend pri prestolonasledniku regentu Aleksandru. Poseben pomen in veljayo je zadobil impozanten kongres s tem, da je sprejel prestolonaslednik regent Aleksander zastopnike učiteljstva v avdienci. Učiteljstvo, ki se je udeleževalo kongresa, je z velikim zadovoljstvom in radostjo spreielo to vest, ker je bilo uverjeno, da regent s tem svojim korakom odobruje stremljenje učiteljstva. ki je polagalo tiste dni temelj edinstveni in enotni svoji organizaoiji. kakor naj bi bila tudi edinstvena in enotna vsa naša država. Avdienca se je vršila v ponedeljek 19. iul. ob 18. uri v vili na Topčiderskem brdu. V deputaciji, ki je štela 36 članov, so bili zast»pnrki in zastopnice učiteljstva iz Bosne in Hercegovine, Crne gore, Dalmacije, Hrvatske, Slovenije. Stare Srbije, Prekmurja in Vojvodine; v deputaciji so bili tudi trije zastopniki učiteljstva Češkoslovaške republike. Na zastopnike učiteljstva v Sloveniji je prišlo šest članov. Člani deputacije so se zbrali v Topčideru ter odšli odtod po krasnih Topčiderskih nasadih na Tapčidersko brdo, kjer stoji prijazna vila s krasnim razgledom na Beograd in dlvno bližnjo okolico. Tu je poletno bivališče prestolonaslednika regenta. Na veliki lepi verandi so se vstopili v polkrogu člani deputacije razvrščeni po pokrajinah. Vrala na verando so se odprla in s smehljajočim obrazom je vstopil regent. Depiutacija ga je viharno pozdravila z navdušenimi živio-klici. Voditelj deputacije. Dimitrije Sokolovič je nagovoril Nj. Visočanstvo. V lepern svojem nagovoru je tolmačil pomen in zgodovinsko važnost učiteljskega kongresa in veliko važnost enotnega m edinstvenega udruženja vsega učiteljstva v lepem našem kraljestvu. Z navdušeno besedo je zagotavljal, da hoče udruženo učiteljstvo vcepl]evati v nežnih srcih izročene mu mladine vdanost in zvestobo do prejasne hiše Karagjorgjevičev in ljubezen do lepe naše domovine. Poudarjal je govornik, da si učiteljstvo v teh zanj velep-omembnih dneh, ko polaga temelj edinstveni organizaciji. ni hotelo vzeti priiike, da bi se ne pdklonilo Njeg. Visočanstvu in ne izreklo čuvstva vdanosti in zvestobe do Nj. Veličans^va kralja Petra I. Regent se je za pozdravnl govor« zahvalil s prijaznimi besedamL Nato mu je bil predstavljen vsak član deputacije. Vsakemu je podal roko m se pogovarjal z njim o šo_skih. društvenih in osebnih zadevah. S posebnitn zanimanjem se je razgovarjal s slovenskimi ^lanicami deputacije. ki so bile v narodni noši. Zanimal se je za našo Zavezo, vprašal predsednika, koliko let že obstoji. koliko ima članov in koliko let je že on predsednik. Nato se je z živira zanimanjem spominjal svojega obiska in bivanja v Slaveniji ter rekel: Dnevi, ki sem iih preživel v Sloveniji, so bili en sam veliki praznik, ki mi ne pride nikdar iz spomina. Z daljšim govorom je pozdravil regenta zasfopmk učiteljstva Češko-slovaške republike. Z njim se je razgovarjal regent o češkem šolstvu in veličastnem kongresu češko-slovaškega učiteljstva v Pragi. S tem je bila avdienca končana in regentov pobočnik je povabil člane deputacije na vrt ob strani vile, kjer so bile pripravljene mize. Služabniki so servirali čtenom limonado in. sladoled ter postregli s cigaretarai. Med tem se \e regent ves čas prijazno pogovarjal s člani deputacije. Ko je vprašal, kaj je zvečer na programu in se mu je povedalo, da priredi slovenski učiteljski zbor ljubljanski koncert, so pojabile to priliko slovenske članice deputacije ter ga povabile na koncert. Rel_el je, da ima zvečer važno posvetovanje, da pa pride, četudi samo za kratek čas. Z veseljem so sprejeli vsi člani deputacije to zagotovilo. Kmalu nato se je poslovil od nas in se odpeljal v mesto. Viharni živioklici so spremljali njegov odhod. Nato so zapustili tudi člani deputacije veselih obrazov in z zadovoljstvom v srcu kraj. kjer biva ljudomil vladar, ki mu je na srcu bla! ginja narodova in srečna bodočnost mo! gočne naše države. j Koncert mešanega zbora lfubljanskega \ učiteljstva v prisotnosti Nj. Vis. regenta Aleksandra. Po topčiderskem ,,ručaku" se ]e blij skoma raznesla vest, d_a se udeleži kon! cerla slovenskega učiteljstva regent Alek; sander. Ko je stopil zbor ob 9. uri zvečer na oder, je bila dvorana ,,Kazine" (velika kot Unionska v Ljubljani) nabito polna, Zbor pod vodstvom tov. skladatelja Ferda Juvanca je proizvajal Adamičeve: ,,Dekletce. podaj mi roko", ,,V snegu". ,,Da sem jaz ptičica", ,,Fantu", ,,Na vrtu", Schwabovo ,,Moji devojčici", narodne pesmi: ,,Je pa davi slanca pala". ,,Luna sije", ,,Bratci veseli vsi", ,,Meglica", ,,Qor čez jezero", ,,Na Gorenjskem je fletno" in večno l©po Nedvčdovo ,,Nazaj v planinski raj!" Tovarišica Sadarjeva je podala štiri solospeve in sicer: Pavčičevo ,.Uspavanko" I. in II., ,,2enjioo" in Čajkovskega ,,Hrepenenie'. *Po tretji odpeti pesmi je vstopll regent Aleksander z ministrskim predsednikom Vevsničem, ministrom prosvete S. Pribičevičem in številnim sprenistvom v ložo. Po burnem vzklikanju je zapel zbor ,,Bože pravde". Med odmorom je pozval regenf ves pevski zbor v stransko dvorano, kjer se }e neprisiljeno razgovarjal z vsakim članom pevskega zbora. ki je bil postrežen z raznimi okrepčili. Vlharno aklamiran je zapustil koncertno dvorano regent Aleksander, ki se je ponovno zelo laskavo izražal y proizvajanju pevskega zbora in solistin}e Sadarjeve. Rekel je. da bo vesel, ako io bo v kratkem času zopet slišal. Kritika beograjskih listov o koncertu samem je biia nad yse ugodna. Slovensko učiteljstvo je doseglo s slovensko pesmijo v središču države triumf. Tovarišu Juvdncu in njegovemu zboru bodi večer 19. julija v izpodbudo za nadaljno gojitev pevske ¦umetnosti nied nami. Navzoči zastopnik Češkoslovaške tov. Obst pa je gotovo odnesel s seboj v domovino najlepše vtise o skrvenskem delu kongresistov, ki so z molkom pri kongresu. a s krasno slovensko pesmijo pred beograjskim občmstvom dokazali, da so kuHurni delavci ne samo v besedi, tetnveč tudi v dejanju. S triumfom slovenske narodne pesmi. z mogočnimi akordi naših himen in himne Adrije smo se razšli — konec je bilo beograjskih slamostnih dni. V Novem Sadu, V torek 20. t. m. se je pričel razhod na vse strani. Nekaj Slovencev in dru^ih tovarišev se je odpeljalo v Novi Sad, kamor je odšlo ljubljansko učiteljstvo. da prire^i tam drugi koncert. Vožnja po Donavi, ki je trajala dobrih šest ur, je bila nad vse krasna. Na levi strani sremski grički in Fruška gora, na desni neizmerne platijave rodovirtne Bačke nudile so nam vsem neizbrisen vtis. Vsled močnega viharja na Donavi zakasneli smo se ter dospeli v Novi Sad, to znamenito kulturno središče prejšnjih ogrskih Srbov, še-le proti poldnevu. Novasadski tovariši in tovarišice priredili so nam v pristanišču nad vse lep sprejem .Pri prihodu nas }e v pristaniš&i pozdravil zastopnik novosadskega učiteljstva. Hvala Ti, vrli srbski brat, m lepih pozdravnih besedah! Slovensko učiteljstvo je odšlo nato v spremstvu srbskih kolegov v mesfo, kjer se je porazdelilo po raznih hotelih. Zvečer is.ega dne se je vršil koncert IJubljanskega učiteljstva v veliki dvorani hotela ,,Slobode" z istim vzporedom kakor v Beogradu. Obisk koncerta je bil nad vse veličasten. Novosadska ,,Zastava", organ radikalne stranke, je prinesla drugega dne tole sporočilo: ,tPeyačko društvo ljubljanskih učitelja i učiteljica priredilo je juče vrlo uspeli koncerat u N. Sadu. Jako još vrlo mlado pevačko društvo je precizno izvodilo umetničke i narodne konipozicije. Publika je u izvesnim momentima očarana lepotom i ljubinom osečaja slovenačkih pesama. Naročitu pažnju privukla je na sebe učiteljica Jelica Sadarjeva, koju je pratila g. Albina Svetkm^a, a koja je svojim čistim. metalnitn, neobično umilnim glasom zadobila svestrano dopadanje. Korovodji g. Ferdu Juvancu predat je venac, a gdjice Sadarjeva i SvefKova dobile su od raznih ustanova više ptiketa. Kako novosadski učiteljski zbor tako i gradjani novosadski su ^ičinili sve da se naši mili gosti, brača i sestre iz bele Ljubljane ugodno osečaju v našem krugu. Sa prijemiom su brača Slovenci bili veoma zadovoljni. Iz N. Sada če poneti prijatne uspomene. a i mi upoznavši vredne i idealne prosvelne radnike grada Ljubljane upoznasmo kroz pesmu i lični dodir dušu slovenačkog naroda i još večma zavolesmo svoju braču Slovence i sestre Slovenkinje." Po koncertu je bil prijateljski s^ nek z novosadskim učiteljstvom, katerega sestanka so se udeležile razne odlične osebnosti raesta novosadskega. Sestanek  ie počastil s svojim obiskom dr. Vladimir  bitnitrilevič. vikar pravoslavne cerkve in namestnik biskupa y Novem Sadu.  Vrsto napitnic je otvoril tovariš Gluro i Petrcvič, predsednik novosadskega uči- telfskega društva. krazil je svo.o veHko radost nad posetom slovenskega u<3iteljstva y njihovi sredi. Za njim je govoril dr. Dimitrijevi^. ki je povdarjal v svojem ogBjevitem govoru vez. ki spaja Slovence in Srbe od časov Kapitarja in Vuka Karadžiča dalje. Napiva nerazru^ni vezi obeh jugoslovanskai bratov. Na te prekrasne besede je odgovoril v imenu slovenskega učiteljstva tov. Engelbert Oang!. Med pevanjem divnih srbskih in slovenskih pesmi je prišla kmalu polnočna ura. Srbski tovariši so nam pred odhodom še obljubili, da nam razkažejo drugega dne znamenHosti novosadskega mesta, nakar smo se po večini razšli. Naslednje jutro so nas novosadski tovariši že ob ob 10. uri čakali pred hotelom »Sloboda", od koder so nas vodili po mestu okrog. Razkazali so nam celo vrsto svojih učiteljskih inštitucij. da se nismo mogH dovolj prečuditi delavnosti in podjetnosti svojih srbskih kolegov, o katerih nismo doslej — na svojo sramoto — še nikoli nič slišali. Videli smo krasno moderno poslopje — »ovosadski učiteljski konvikt; ogledall smo si tiskarno učiteljskega delniškega društva ,,Natoševič" z naravnost sijajno opremlieno učiteljsko knjlgarno. kjer je preiel vsak izmed slovenskega učiteljstva za spomin nekaj knjig v dar. Peljali so nas srbski tovariši v poslopje Srbske Matice, ki je bila dolga desetletja kulturno ognjišče ogrskega Srbstva in je morala baš radi tega svojega neprikritega nacionalizma trpeti pred in med vojno nečuvena pregai-janja od strani nemško-madjarske vladajoče klike novosadske. Po teni ogledovanju se nam je pridružil ravnatelj srbske banke v Novem Sadu dr. Iiadžič ter nas v družbi s srbskimi kotegi odpeJjal ven lz mesta. kjer sl je učiteljstvo ogledalo obsežno lesno industrijo. kateri je na čelu kot ravnateli na§ slov. rojak dr. Kobal. Nato nas je novosadska gostoljubna gospoda odpeljala v tvoraico mesnih izdelkov (klobas, salamov), kjer je bilo slovenskemu učiteljstvii najgostoljubnejše postreženo z jedjo in pijačo. Tov. Skulj se je bratskim gostHeljem y imenu pogoščencev najiskrenejše zahva1H, nakar smo krenili v spremstvu srbske gospode zopet v mesto. Bodi vrlim Novosadčanom iskrena zahvala na trudu in gostoljubnosti, katere je bilo deležno v onih slavnostnih dneh pod njihovo streho slovensko učiteljsivo! Ne pozabimo jih nikdar. Hvaležni smo usodi, ki nas je privedla na to blagoslovljeno srbsko zemljo med zavedne tovariše, pri katerih smo videli marsikai, česar mi nimamo. To spoznanje nam bo le v pouk in korist. Gojrmo iskreno željo, da se med nami in njimi utrde člm močnejše vezi, saj so nam naši novosadski prijatelji in tovariši v kra.kih dnevih našega bivanja dovolj jasno pokazali, kaj znajo in kaj zmorejo! Le prehitro je prišla ura slovesa. UrediH smo svojo prtljago ter odšli peš na četrt ure oddaljeno želesmiško postajo, kamor nas je spremilo vrlo novosadsko učitelistvo. Po kratkem, a zato toliko prisrčnejšem slovesu odpeljali smo se dne 21. t. m. okrog šeste ure zvečer v smeri proti Beogradu do postaje Indžije, cd tu preko Siska, Zagreba. Karlovca do Metlike, kamor smo dospeH po trideseturni vožnji v petek dne 23. julija ob 4. url zjutraj. V MeflikL Svojo koncertno turneio po domovini je liubljanski pevski zbor zaključil v prijazni Metliki. Tako metliški kakor novosadski in beograjski koncert so izpadli y gmotnem oziru nad vse povoljno. Čisti dobiček vseh treh prireditev se je namenilo srbski učiteljski vojni siročadi. O mcralnem uspehu metliškega koncerta smo pa prejeli od tovariša-sotrudnika našega lista te-le vrstice: ,,V petek so se ustavili naši ljubljanski tovariši na povratku iz Beograda v Metliki. V soboto zvečer so priredili koncert, ki je izpadel navzlic dol- I gemii mučnemu potu naravnost sijajno. Metličani že dolgo niso slišali takega petja in tudi drugi, ki živtoo ria periferiji, ne. Tovaršica Sadarjeva je pevka po božji volji in tudi zbor je izvrsteri. Ne motimo se, če trdimo. da je podiaga pevskemu zboru, ki ponese slavo naše krasne pesmi po svetu, postavljena. Zbor ne sme z delovanjem prenehati, ampak naj se poveča in potem lahko brez vseh skrbi nastopi turnejo po slovanskem svetu oktog. Upamo, da ostane tudi tovarišem Ljubljan- I čan-om gostoljubna Metltka v najlepSem j spominu." Po enajstdnevnem poiovanju vrnili so , se v nedeljo 25. t. m. zadnji beograjski kongresisti srečno v Ljubljano. Slavnostno izdanfe stanovskih Hstov v i Beogradu. ' ,,Narodna Prosveta" je izšla v slavnostni številki v trobojnih barvah naše državne zastave. List nosi datum kongresa, 18. julija 1920. Na uvodnem mestu je članek tov. M. Joviča: Učiteljima Jugoslavije. Na tu slede pod naslovom ,,Prvaci jugoslovenskog učiteljstva" članki in životopisi jugoslovanskih učiteljskih prvoboriteljev, in sicer: Mihailo Jovič, učitelj i književnik (s sliko), Uroš Blagojevič, biv. predsednik Ql. Odbora Učit. Udruženja (s sliko), t Dimitrije J. Putnikovič, Mihailo Stanojevič, urediiik ,,Učitelja" (s sliko), Dimitrije Sokolovič, predsednik Glav. Odbora Učit. Udružetija (s sliko), Jovan P. Jovanovič, učitelj urednik ,,Prosvete", Ivan Filipovič (s sKko), Davorin Trs.en.ak (s sliko), Stjepan Basariček (s siiko); o učiteljstvu in organizaciji v Sloveniji prinaša poseben članek ,,Jugoslavenski pokret učiteljstva u Slov^niji i zaposjednutim krajevima". ki vsebuje tudi podatke o delovanju in slike Luke Jelenca. predsednika ..Zaveze jugoslov. učit v Ljubljarii" in Engelberta Gangla. kot prvoboritelja slovenskega učHeijstva. Istotako je izšel ,,Učitelj" v povečani slavnostni izdaji, kot spomenica I. kongresa udruženja učit. SHS s sledečo vsebino: M. Stanojevič: Dobro došli! Dr. M. Ševič: U znaku ujedinjenja; nadalje slede razorave iz obče nedavTnpike. eksnerim&ntalne ped., psihologije, etike, higijene. iz šolskega delovanja, prosvetne kronike, šola in uči.eljstvo, književni pregled in beležke. Vse razprave tvorijo bogato vsebino pedagoško - znanstvenega značaja. Sklep. Za nami so dnevi slave in lepote, pred nami je leto zopetnega dela in truda! Ustanovljeno imamo Unijo jugoslovanskega učiteljstva. po kateri smo vsi toliko hrepeneli. Nobeno človeško delo ni popolno. Zato tudi ne trdimo, da bi bil popolen temelj. na katerega smo postavili v Beogradu svoje Udruženje. Treba bode popravljati in izboljševati, da se čim bolj približamo temu svojemu učiteljskemu idealu. Z dobro in resno voljo in z združenimi silami dosežemo i to! Na svidenje čez leto dni v kraljevskem Zagrebu ali v beli Ljubljani!