Dopisi. Iz Gorice 15. sept. —d— Najvažniši predlog, ki ga bo obravnaval tukajšnji deželni zbor, je novi deželni volilni red. Iz poslanskih krogov se je izvedelo o njem to-le: Število poslancev je pomnoženo; namesti 22 bo 24 zbornikov (z nadškofom). Kupčij ska zbornica ne voli; ostali trije volitni razredi ostanejo, kakor prej, samo da namesti velikih posestnikov govori načrt o najviših obdačencib. Razmerje med Lahi in Slovenci je tako določeno, da je težišče pri Lahih v velikih obdačencih, pri Slovencih pa v kmečkih občinah. Volilo se bo, kar se tiče mest in trgov, v vsakem trgu posebej , pa tisti dan povsod h kratu. Kmečke občine bodo volile po sodnijskih okrajih, namesti po političnih, in še sodnijski okraji se razdel6 v več manjših volitnih okrajev, kteri pa tudi vsi tisti dan in vsi skup le po enega 308 309 (oziroma 2) poslanca direktno volijo. — Slovenska stran naše dežele bi imela po tem takem voliti: za kmečke občine v vsakem izmed 8 sodnijskih okrajev enega, v okolici goriški 2 poslanca, skup 9, Trgi: Bovec, Koborid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina, vsi skup 1 (toda volili bodo Kanalci, Ajdovci itd. domd). Vsi v 6 liki obdačenci slovenske strani (tudi tisti, ki spadajo sicer pod laške okraje, na pr. Biljana, Divin itd.) bodo volili 1. — Mesto Gorica z obmest-jem voli sama posebej, bodisi kot mesto, ali gledd velikih obdačencev; kot mesto enega, v razred velikih obdačencev dva. — Druga laška mesta in obrt-nijski kraji volijo v 2 volitvenih okrajih 2 poslanca. "Veliki laški obdačenci zunaj mesta 5, kmetijske občine 4. — Državni, deželni in sploh javni uradniki ne morejo biti izvoljeni. Iz Črnega vrha nad Idrijo 9. sep. — Vkljub mnogim oviram smo vendar-le 3. dne t. m. našo čitalnico slovesno odprli. N&rodna zastava je že zjutraj nad hišo vihrala, kjer se je imela „beseda" obhajati. Ob 4. uri popoldne so nam pričeli častiti gostje iz Idrije dohajati. Naj bo njim in vsem, ki so našo „besedo" obiskali, izrečena srčna hvala! Med govorom, dekla-macijo in igro so peli idrijski pevci. Izvirna šaloigra „Župan" se je dobro obnesla. Naši mladi diletanti, ki so bili vsi še le prvikrat na odru, so svoje naloge lepo izvršili. Prisrčno zahvalo izrekuje odbor domačim dijakom, dijakom in pevcem idrijskim; posebno pa še gospodičini J. pl. Premerstein-ovi, ki je svojo nalogo izvrstno izvršila. Med gosti pa so se nam posebno prikupili vipavski Sokoli, ki so se odlikovali z vrlim obnašanjem in milim petjem. Po besedi se je mladi svet malo zasukal in o solnčnem vzhodu smo se razšli. Dan 3. septembra pa ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovini čitalnice naše. Iz Idrije. (Vabilo k prvemu občnemu zboru društva vŠolau.) 28. dne t. m. bode v Ljubljani prvi občni zbor društva „Šola" ob 11. uri dopoldne v sobi 3. razreda c. k. vadnice. Vrsta razgovorov: 1. Nagovor načelnika osnovalnega odbora. 2. Sporočilo blagajnikovo (ob enem tajnikovo) o delovanji osnovalnega odbora. 3. Volitev odbora. 4. Posamesni predlogi družabnikov. Povabljeni so vsi p. n. družabniki, pa tudi drugi gospodje učitelji, šolski možje in šolski prijatelji na Kranjskem. Osnovalni odbor. Radoljca 16. sept. P. C. II. (Tabor v Lescah) je tedaj tudi c. k. ministerstvo prepovedalo. Rešilo je našo slovensko pritožbo, vloženo že 29. maja, še le 27. avgusta 1871.1., in sicer v nemškem jeziku: Je li to drugim uradnijam izgled narodne ravnopravnosti ?! Med tem ko smejo vsake baze Prusaki po deželi razsajati, med tem ko je dovolila vlada na Moravskem in Koroškem tabore, ki so utegnili mnogo bolj nevarni biti, ga je nam prepovedala, rekši, da nektere točke našega programa spadajo pod kazenski zakon. Vso to pogačo nam je spekel naš c. k. okrajni glavar pl. Wurzbach. Kaj se dalje stori, določil bode odbor taborski precej po končanem deželnem zboru, ker prej ni mogoče, dokler taborovega predsednika ni domd. — V kratkem času spregovorim tudi besedico o naših gozdnih zadevah, ktere edine so dale povod, da je tabor prepovedan. Iz Ljubljane. (Deželni zbor) se je tedaj tudi v sredo začel v Ljubljani; aj, kakor smo povedali na drugem mestu, 13 ustavovercev ni bilo blizo. Ko jih nismo videli pri maši pred zborom, mislili smo si: „no, konfesionsloserji negred6 v cerkev"; al, ko jih po maši tudi v zbornico ni bilo, naznanilo je pismo njihovo, tudi v zbor ne pridejo. Se le popoldne pa se je iz časnikov zvedelo, da so kranjski ustavoverci to storili po komandi, ki so jo prejeli od iste koterije iz Mo- ravskega, gornje Avstrije itd., ktera ministru Hohen-wartu nagaja. Po takem imamo tudi mi — politične protestante, in pa še kakošne! Lansko leto, ko je n&rodna večina ono „adreso" s tremi 111 sklenila, ki jim je zdaj tolika groza, ostali so vsi mirno v „nepostavnem" našem zboru, — zdaj so hipoma pobegnili. Pritožili so se sicer do državnega zbora zarad tega in zahtevali od njega, naj on zapodi naših 5 poslancev iz zbornice; al po dr. Blitzfeldovem poročilu 24. marca t. 1. je državni zbor (mes6 od njihovega mes& in duh od njihovega duhd) volitve našega zbora za veljavne, tedaj tudi njega za veljavnega priznal, in na to je cel6 njih tovarš grof Margheri brž tekel na Dunaj v zbor in ondi zastopal „nepostavni" zbor kranjski! Kakošna doslednost! kakošni karakteri! Zdaj pa pride še druga prav debela: gospoda Dež man in France Rudež, ki obd sta podpisala ono glaso-vito pismo, in kterih obeh ni v deželni zbor, pa se še do danes nista odpovedala deželnemu odborstvu. Gosp. Dež man še danes sedi v deželnem odboru, tedaj kaže na sebi dvojno podobo, po eni plati je pro-tiadresovec, po drugi je adresovec. Tudi nemški ustavoverci so iz češkega zbora stopili; al stopili so tudi njihovi privrženci iz dež, odbora. To je vsaj dosledno, to je pošteno. Da vladni dunajski list ostro graja „strikeu ustavoverske koterije ljubljanske, je razumljivo samo po sebi, ker vlada mora grajati tako postopanje, ki jej ovirati hoče njene blage namene za poravnavo narodnih prepirov v Avstriji; al da se cel6 centralistični nemški časniki norčujejo iz ustavovercev ljubljanskih zato, da se za Nemce proglašajo, to je zasluženo plačilo njihove neumnosti. V dokaz tega le nekoliko vrstic iz „Tagespresse" štev. 255, ki „kranjske nemce" šiba tako-le: „2Ba$ bte ©rafert unb ^Barone anbelangt, roetc&e in Laibaty L)eutfd?lanb „ret* teten", fo biirfen jTe [\fy mit ttollem ^ug btm Lrojte tjin* geben, ba# in Sejlerreid) fdjott roett grogere Summ^ettcit gefcfceljerf jmt> al$ bte tfjrige, unb ba$ nnr btefelben bo# atfe gfticfltd) uberuounben fjaben. S6 gtbt nur 2 gatfe: entroeber nnrbs befier in L>ejlerret# unb bann mu$ eL Lernt ©t ur m unb fetnen ?atbad)er ©enofien jum LroLe beflfer roerben, ober e$ nnrb fd)ltmmer, unb banu roerben nnr ba$ Uebel, foldje *Poltttfer ju bejtgen, nod) roemger em* pftnben atč beute". In ti politikarji, daso le povsod vmes, so po„W. Tbl." v nedeljo še dva k. k. poslali na Dunaj v nemčursko zaroto: Kaltenegerja in Kromerja. Kaj sta pomagala ondi sklepati, je danes še velika skrivnost; skrivnost je pa tudi to, da uradniki tako lahko dobijo „urlaub" za potovanje po svetu? En dobiček in to velik dobiček pa ima dežela naša od tega, da omenjenih 13 glav ni v zbor, in ta je, da vse se bode hitreje obravnavalo v zboru in s tem prihranilo veliko stroškov deželi; zborovanje bode tedaj cenejše. — (Iz seje deželnega odbora 15. sept) Novo imenovani deželni glavar g. dr. Razlag nastopi s kratkim ogovorom predsedstvo deželnega odbora, kteremu začasni predsednik je bil dr. Jan. Bleiweis od 3. junija t. 1. — Vsled dopisa c. kr. deželne vlade je deželni odbor sklenil razposlati vsem županijam okrožnico, kako se je ravnati, ako bi prišla tudi v nase kraje kolera, ki se že več časa kaže po različnih tujih deželah. — Za razpisane nagrade za slovensko gledišče je došlo deželnemu odboru 15različnih dramatičnih del, in sicer 2 opereti, 5 žaloiger, 5 resnih igrokazov. Deželni odbor kranjski je sklenil poslati opereti v Prago v presojo, druge igre pa izročiti odboru dramatičnega društva v prevdarek njih dramatične vrednosti s tem pristavkom, da se odborniki dramatičnega društva, kteri so morebiti sami med konkurenti za razpisane nagrade, ne udeleže precenjevanja.— 310 Sklep ljubljanskega mestnega odbora, da bi se ali 1 milijon gold. za ljubljansko mesto na posodo vzelo, ali da bi se zvišala sedanja mestna priklada od stanova-lišč, bode deželni odbor predložil deželnemu zboru z nasvetom, da se dovoli posojilo, nikakor pa ne, da bi se zvišala mestna priklada od stanovališč. — Po dopisu finančne direkcije v Ljubljani se bode kranjski deželi za leto 1869. odpisalo 69.472 gold. 27J/2 kr. zemljiških (gruntnih) davkov zarad preobloženja naše dežele s temi davki. Priklade za deželni zaklad se bode za 1. 1869. odpisalo 8892 gold. 46 kr. in priklade za odvezo zemljišč od gosposkinega davka 13.338 gld. 67 kr. Po besedah finančne direkcije bode kranjska dežela zarad preobloženja z davki od 1869. leta naprej vsako leto 69.472 gold. 27!/2 kr. manj zemljiščinega davka plačevala kakor do zdaj, dokler se davki po novi cenitvi ne odmerijo. — Deželne štipendije za dijake gozdarske šole v Sneperku za drugo dveletno šolsko dobo dobijo po sklepu deželnega odbora sledeči mladenči, namreč: France Wesner iz Ljubljane, Matija K um p iz Škofje Loke, Anton Kalan iz Ljubljane, Friderik Martinčič iz notranjske Bistrice, Alfred Buda iz Mokronoga, France Gros iz Goric pri Kranji, Jože Petrič iz Ljubljane in Franjo Meden iz Senožeč. — (Dr. Jan. Bleiuoeisova podoba v ljubljanski Čitalnici.) Odkar se je umetniji posrečilo vpodobiti človeka, postale so njegove slike svetu ljube in drage ter so kine človeškega stanovanja. Zlasti radi na stene obešamo podobe priljubljenih nam oseb. Ni se toraj čuditi, da si tudi čitalnično društvo prizadeva pridobiti si slik, ki društvenikom kažejo poverjene obraze vrlih rodoljubov slovenskih, da jih vnemajo k enaki ljubezni. Med visečimi podobami smo dosle gledali tudi sliko dr. Jan. Bleiweisa, toda nekako uborno s kamena natisnjeno. Koj od začetka smo čutili, da se očetu slovenskega naroda, slavnoznanemu med vsemi Slovani, spodobi umetnejša slika. Al pogrešali smo domačega dosti spretnega umetnika. Ko pa ta stopi na obzor v osebi Ivana Franke-ta, bila je odbornikom narodnih društev prva misel pri njem naročiti sliko. Gosp. Franke obljubi, in pošlje se mu dr. Bleiweisova fotografija, po kteri ga zvesto naslika. V nedeljo, 17. dne septembra ob 11. uri dopoldne odborniki n&rodnih društev: slovenske Matice, narodne čitalnice, Slovenije, dramatičnega društva in Sokola povabijo dr. Bleiweisa in društvenike v čitalničino dvorano , da omenjeno sliko slovesno izroči čitalnici. V mnogem številu zbrano skupščino domoljubnih gospodov, gospč in gospodiČin, gosp. dr. E. H. Costa srčno nagovori ter dr. Bleiweisa prosi, da blagovoljno sprejme mali ta znak spoštovanja iz rok svojih častilcev, kterih je toliko, kolikor je naroda slovenskega, živečega po ravninah, hribih in dolinah, da, kolikor je Slovanov na svetu. — Stoterni živio-klici po dvorani zadone dr. J. Bleiweisu po dokončanem ogovoru, po kterem gosp. dr. Costa odgrne umetno sliko. Ginjenega srca se dr. Bleiweis dr. Costi, svojemu milemu prijatelju v žalostnih in veselih dneh, odbornikom in vsi zbrani skupščini zahvaluje za to poslav-ljenje ter namesti prisege obljubi do zadnjega izdihljeja narodu slovenskemu delati na vsestransko korist, kakor že dela 27 let, in to z živim prepričanjem, da se pravo rodoljubje skaže le neumornim delovanjem za narod svoj, kajti kdor ne skrbi za svoje domače — je rekel po besedah sv. Pavla — odrekel se je veri in je huje od nevernika. Najlepši dan, povdarja dalje, bode mu dan, ko ugleda zedinjeno Slovenijo, za ktero se trudi že toliko let. Bodite uverjeni, reče, da mi je jako milo to novo znamenje ljubezni Vaše do mene, ktero bode, ko bodo že v grobu trohnele moje kosti, visoka cenila moja rodovina, ogledovaje podobo to, ter sklene z besedami: „Živela Slovenija! — Živela Slovenija!" Živio dr. Bleiweis! Slava! se razlega po dvorani. Popia te slovesnosti pa ne bi bil popolen, ako ne dostavim, da so pri dr. Costovem in dr. Bleiweisovem govoru solze zalivale oči nazočih. Po dovršeni slovesnosti je zbrana množica še dolgo ogledovala umetno sliko ter jo primerjala originalu. — C. k. ministerstvo kmetijstva je dovolilo, da se pri tej priliki, ko se bodo 25. dne t. m. v Kranji za konje premije delile, za 3000 gold. kupi lepih žebcev za pleme težkega (pinegavskega) rodu. Kdor tedaj ima tacega lepega žebca, ki pa mora najmanj 4 leta star biti, naj pride ž njim v Kranj omenjeni pondeljek. — (Gledališka predstava), ktero je napravilo dramatično društvo s pripomočjo „Sokola" in vojaške godbe preteklo saboto na čast si. deželnemu zboru se je v vsem dobro obnesla. Po uvodnem govoru, kterega je govoril gosp. Nolli, se je predstavljala prav dobro veseloigra „Nij ljubosumen" v kterej je nastopila prvikrat gospodična Potočnikova, učenka gospe Solma-jerjeve, kterej je delala vso čast. Gospodična obeta pravi biser slovenskih predstav, in bi le želeli da si dramatično društvo skuša pridobiti in ohraniti tako nenavadno izvrstno moč. Gospoda Tisen in Sušteršič sta bila svojim nalogam popolnoma kos. Potem je bila telovadba Sokolcev. Vse vaje na drogu, na mizi in skupine vršile so se z občno pohvalo in mora se priznati, da si je Sokol pridobil s to predstavo občno za-dovoljnost in si zopet osvetlil lice pred svetom, ter pokazal da mu je mar za svoj pravi namen. Cez zadnja igro „Princv iz Arkadije" položimo plajšč kristijanske ljubezni. Cisti dohodek te predstave, namenjen je bil pogorelcem v Vižmarjih, utegne znesti okoli 100 gold. — Prihodnjo soboto 23. dne t. m. od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, gosp. Fr. Glo-bočni k, profesor naše realke, v prostorih pri tleh našega deželnega muzeja na javni ogled razstavi podobo, ki jo je zmalal za včliki oltar krasne ribjiiške cerkve. Ta podoba predstavlja obglavljenje sv. Štefana, papeža J mučenca (24. v vrsti papežev od 253. do 257. 1.) in preganjanje kristijanov v katakombah sv. Licine v Rimu. Naj noben prijatelj te umetnije ne zamudi ogledati delo domačega vumetnika. Iz Črnomlja 19. sept. (Telegram »Novicam".} Včeraj potres v okolici naši; danes sneg.