GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE
Razvojnogospodarska skupnost
Delegati bodo na seji občinske skupščine obravnavali tudi poročilo o delovanju razvojnogospodarske skupnosti s poudarkom na reševa-nju delovnih organizacij pri razvojnih programih.
Razvojnogospodarska skupnosl se je \ občini organizirala na po-budo občinskc skupščine leta 1975. Tedaj je prevzela v upravljanje sredstva državnega kapitala, ki so se do tedaj oblikovala na ravni obči-nc. V razvojnogospodarsko skupnosl, skrajšano RGS, je vključeno 80 odslotkov vseh delovnih organizacij s sedežem v občini.
»Temeljni cilji ustanovitve razvojnogospodarske skupnosti je zago-tavljanje hitrejšega ra/voja industrije, predvsem na področju indu-strijskotransporlne cone, kol tudi hitrejšega razvoja infrasjrukturc (ceste, voda, kanali/acija. torej komunalna oprema zemljišč /a iz-gradnjo novih induslrijskih /moglji\osti, potrebnih za nadaljnjo rasl industrije ter vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki nmogočajo obča-nom in delovnim Ijudcm zadovoljevanjc njihovih skupnih in osebnih potreb. Programska izhodišča za delovanje razvojnogospodarske skupnosti so opredeljena z vsakoletnim družbenim načrtom, na daljse obdobje pa v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem planu občine Ljubljana Mosle-Polje.«
RGS dela po sprejetem programu. 7a katetega da usmeritev občinska skupščina, ko obravnava poročilo o delu sklada in sprejema oceno teh smeniic srednjeročnega ali dolgo-ročnega družbenega razvoja občine. Lani in v prvih letošnjih mesecih jc RGS svoje delo sumerjala v prostor-ski razvoj občine, v spremljanje ra-zvojnih programov OZD i vidika dolgoročn'1 usmcrilev in možnosti prestrukti .anja ter v pospeševanje deficitarn      ejavnosti.
Naj tae .- iiogami s področja pro-slorskegi -.dzvoja občine navedemo lc nek?' ie, pri katerih je RGS ak-tivno Sf elovala ali pa jih je sama po-'siav.a.
Prva takih je na primer ponovno pretresanje zemljišč za potrebe kme-tijst\a v občini na pcxilagi zakona o \arstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Pri tem so mišljenc predvsem proste po-vršine za uresničevanje prednoslnih programov industrije v Mostah, ki so bile s podrobnim urbanističnim načr-tom opredcljena v Zalogu (MP 4 in 6), ter realizaci|a obrtno senisnc cone (MM 4) na Studencu.
Druga se tiče stariti industrijskih con v Mostah, Zelem jami in Jaršah. Zanje je razvojnogospodarska skup-nost poudalila poirebo po sanaciji. s kaiero naj bi zmanjšali heterogenost dojavnosti v posaniezmh conah. /a-
gotovili prostor razvojno učinkovi-tejšim proizvodnjam in rešili tudi ekološki problem.
Prav tako je RGS osvetlila pro-blem cestnc infrastrukture v občini. zlasti 7 vidika potreb gospodarsrva. ler jo konkretizirala s primerom prometne izolacije no\c industrijske cone MPS. Na ravni Ljubljane pa je izpostavila tudi problemaliko grad-beništva in gradbene industrije ter prcdlagala, da se gradbene OZD v Ljubljani povežejo in izdelajo sku-pen program razvoja na osnovi po-treb Ljubljane.
Na področju ra/vojnih programov OZD je razvojno-gospodarska skupnost dosegla že zelo dobre rezul-late, kar polrjuje podatek, da je naša občina dosegla v preteklih letih naj-večji premik v prestrukturiranju in-dustrije med Ijubljanskimi občinami. Ta podatck je objavil Zavod za druž-beno planiranje.
RGS je nadaljevala z aktivnostmi za piostorsko ureditcv industrijske cone MP 1/2 (KTM Protektor, Sa-turnu^, Teol), ki je najbolj proble-matična in prostorsko neurejena. Zato je iz\ršni svet že v lelu 1982 imenoval posebno delovno skupino. \ kateru je vključena tudi RGS. De-lovna skupfna je podala osninnc usmcrit\e razvoja DO, ki jih mora' DO KTM-Protekior vgraditi v s\oj razvojni program. Sprcjeta je bila dolgoročna usmeritev v selekcioni-ranje obstoječih proizvodenj v eno samo — to je skupen piogram z DO ieol   v   proizvodnjo .malotonažne
kcmije — ki pa mora biti pozitivnu ocenjena tudi z ekološkega stališča. Istočasno jc koordinacijski odbor potrdil širši razvojni koncept Satur-nusaingazadolžil, dadoaprila 1984 predloži nadrobnejši program ra-zvoja DO v smeri strojegradnje v ponbvno obravnavo koordinacij-skemu odboru.
Končujejo pregledovanje dolgo-ročnih razvojnih piogTamov v indu-strijski eoni MM 2 (HP Kolinska TOZD Tovarna hranil, Velana. Av-tonabava, Gradis TOZD Strojno prometni obrati) tako glede racio-nalne izrabe prostora kot glede mož-nosti prestrukliiriranja Mcnttno, da predloženi programi — zlasti HP Ko-linske in Velane upoštevajo pre-struktiiriranje gospodarstva. saj predvidevajo bistveno produktiv-ncjše poslovanje in večje vključeva-njc v zunanjetrgovinsko menjavo.
Po obravnavi na koordinacijskem odboru bodo razvojne programe prcdložili v obravnavo izvišnemu svetii. Istočasno pa bodo dali v raz-pravo tudi predlog za novelacijo za-zidalnega načrta, s čimcr bo omogo-čciio tekoče izvajanje sprejetih ra-^vojnih programov.
Poročilo razvojnogospodarske skupnosti se seveda ne končuje le z naštetimi opravili skupnosti. teh je še veliko. Prav tako pa je aktualen tudi program aktivnosti ?a letos. Dobro bi bilo, da bi po-rocilo delcgati temeljito obrav-navali in se ob njeni pozanimali za razvojne programe svoje de-lovne organizacije ter pomagali, da se nekatere naloge, ki so skupnegS interesa v občini Ljub-Ijana Moste-Poljc, čimprej reši-jo. S. G.