Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA CELJE, Celje, 5. julija 1963 • Leto Xv. it. 26 # Cena ^0 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LISr IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TI3K«. UStDNISTVO IN UPFiAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5. POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. Vapotki okrajne skupščine y ponedeljek dopoldne je bila v velito dvorani Narodnega doma v Celju seja okrajne skupščine. Sejo je vodil predsednik skupščine tova- riš P,^**"" Sprajc, razpravljali pa so o gibanju gospodarstva in nekaterih najali^tualnejših nalogah s področja gospodarstva. Skupščina je ob tej priložnosti po daljši in zelo živahni razpravi sprejela tudi posebna pri- pijročila gospodarskim organizacijam in občinskim skupščinam. 0 Ko so obravnavali dosedanje dosežke glede porasta proizvodnje, 5^ menili, da bodo vse gospodarske organizacije morale v naslednjem ob- dobju posvetiti še posebno pozornost izkoriščanju obstoječih proizvodnih kapacitet, organizaciji dela in smotr- nem zaposJovanju novih delavcev. Povečanje produktivnosti pa je pri tem osrednja naloga. # Delovni kolektivi bodo morali skrbeti, da se uveljavijo nekatere korekture glede delitve osebnih do- hodkov, ki bodo zajamčile zaposle- nim ix>rast realnih osebnih dohod- kov skladno s povečanjem proizvod- nje. || Ko so obravnavali nekatere po- zitivne pojave proizvodnega sodelo- vanja industrijskih podjetij, so spre- jeli tudi priporočilo o potrebi še in- tenzivnejšega iskanja takih oblik so- delovanja, ki bodo gospodarsko ko- ristna. # Spričo pojava delnega upada- nja dinamike izvoza, je okrajna skupščina priporočala gospodarskim organizacijam, ki izvažajo, da tem pojavom posvetijo še posebno skrb. Kajti gotovo bi bilo zelo škodljivo, če bi poletno obdobje kvarno vpliva- lo na program in naloge podjetij s področja izvoza. # Kmetijske organizacije, menijo člani okrajne skupščine v priporoči- lu, so nekoliko zaostale za nalogami glede podružbljanja kmetijske pro- izvodnje. To vrzel in slabost bodo morale predvsem popraviti tiste ob- čine, ki so na tem področju naredile premalo. # Da bi gradbena dejavnost v po- letni sezoni ne zastala, priporoča okrajna skupščina občinskim skup- ščinam, da ukrenejo vse potrebno, da se neurejeni problemi lociranja pospešijo. Nevzdržni so namreč poja- vi, da izostajajo nekatere pomembne investicije zgolj zaradi vprašanja lo- lokacije. # Letošnje poletje je izredno te- žavno za nemoteno preskrbo indust- rije in večjih potrošnih središč s premogom. Zaradi tega je v teh me- secih še bolj skrbno iskoriščati pre- vozni park, istočasno pa morajo go- spodarske organizacije skrajšati ha minimum čas nakladanja in razkla- danja železniških vagonov, s čimer bo povečana možnost transporta pre- moga. M. Novi predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Jože Marolt POSVETOVANJE V KOZJEM V nedeljo je bilo v Kozjem posve- tovanje, drugo po vrsti, o proizvod- nji črnega ribeza. Posvetovanje je bilo povezano z razstavo sort in pro- izvodnega procesa. Posvetovanja so se udeležili proizvajalci celotnega jugovzhodnega območja okraja. Med gosti je bil tudi zastopnik zvezne lonetijske zbornice ing. Stupa. Referata na posvetovanju sta ime- li ing. Oblakova in Kačeva. Mnogi proizvajalci ribeza so ob tej prilož- nosti dobili diplome in nagrade. ; s PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL Živa razprava o idejnopolitičnih vprašanjih v ponedeljek dopoldne je bil v Celju plenum OO SZDL. Glavna toč- ka dnevnega reda je bila analiza idejno-političnih vprašanj v okraju. Poročilo o tem je podal predsednik idejno-politične komisije tovariš Franček Knafeljc. Referat je obrav- naval vse pestre oblike izobraževa- nja naših delovnih ljudi, predvsem pa pomanjkljivosti, ki v zvezi s tem nastajajo in jih je treba s poživitvijo ter pestrejšim sodelovanjem odpra- viti. Med drugim je bilo povedano, da v našem okraju malenkostno za- ostajamo za odstotkom števila v izo- braževalni proces vključenih ljudi, ki je znan za Jugoslavijo v' celoti. Izobraževanje v delovnih organiza- cijah ima vse premalo družbeno po- litične in kulturno estetske vsebine. To pa je potrebno prav tako kot strokovno in ekonomsko izobraževa- nje. Prosvetna društva so po ustano- vitvi delavskih univerz skoraj p>opol- noma opustila izobraževalne akcije, čeravno bi vrsta takih prizadevanj pripadala prav njim. Delavske uni- verze, tak je bil občutek, so se pre- več omejile v področja, ki jim pri- našajo materialne uspehe in tako na- staja verzel v sistemu izobraževanja delovnih ljudi. Zabeležen je porast vzgojnega vpliva nekaterih umetni- ških ustanov, zlasti pa estetske li- kovne vzgoje prebivalstva. V referatu in razpravi je bilo ugo- tovljeno, da za uspešnejše izobraže- vanje manjka ustreznih analiz o po- trebah, ki jih naj izpolnijo vse izo- braževalne institucije. Tega pa ne morejo dati delavske univerze same, nasprotno, taki načrti morajo biti plod raziskav političnih organizacij, predvsem SZDL. Na plenumu so izvršili tudi neka- tere kadrovske spremembe. Najprej .so izpolnili vrste pomožnih organov OO SZDL s tem, da so v komisije izvolili vrsto novih članov. Ker pa je dosedanji predsednik OO SZDL tovariš inž. Andrej Marine pred dne- vi prevzel dolžnost sekretarja OO ZKS, so ob tej priložnosti izvolili no- vega predsednika OO SZDL, in sicer tovariša Jožeta Marolta,' ki je bil pred dnevi razrešen dolžnosti orga- nizacijskega sekretarja OK ZKS. Člani OO SZDL so se od tovariša Andreja Marinca prisrčno in toplo poslovili, tovarišu Maroltu, ki je pred leti že bil na čelu OO SZDL. pa izrekli toplo dobrodošlico. K. Preteklo soboto so občani žalske Komune začeli s proslavami ob ob- ^'"skem prazniku. V soboto so v Žal- y najprej otvorili novo livarno, Sve- J^^ne otvoritve se je udeležil tudi j^ovariš Franc Leskošek-Luka se- '^'¦^tar okrajnega komiteja ZKS inž. ^^rej Marine, predsednik okrajne *"Pščine tov. Peter Sprajc in drugi. V popoldanskih urah pa so ugledni gostje prisostvovali otvoritvi nove ceste do Polzele. Ob otvoritvi je go- voril predsednik okrajne skupščine Peter Sprajc, občanom pa se je za trud in prizadevanje zahvalil tudi predsednik občinske skupščine Žalec Tone Delak. Nato je bila še slovesna otvoritev gozdne ceste do doma na Gori Oljki in novega prelepega do- ma na vrhu gore. Letošnje praznovanje občinskega praznika žalske komune so občani imenovali zgodovinski praznik, in si- cer zavoljo izrednih uspehov, ki so jih v zadnjem obdobju zabeležili v tem delu celjskega okraja. -č TITO ponovno predsednik republike Prvo zasedanje novoizvoljene zvezne skupščine v Beogradu je bile nadvse svečano. Prvi dan so se konstruirali skupščinsld zbori. V nedelje pa je bil na slovesen način ponovno izvoljen za predsed- nika republike tovariš Josip Broz — Tito, ki je ob izvolitvi imel izredno pomemben govor, kateremu je prisluhnila vsa svetovna javnost, zlasti pa delovni ljudje naše socialistične domovine. Pred- sednik Tito je med drugim dejal, da mora v delu novoizvoljene skupščine prevladovati duh nove ustave. Načel nove ustave pa se bodo morale dosledno pridržavati vse skupščine na vseh nivojih, do komun, kajti le tako bomo zadostili našim skupnim interesom in se izognili negativnim pojavom, ki običajno spremljajo naš buren družbeni razvoj. Po določbi nove ustave je bil na zasedanju izvoljen tudi pod- predsednik republike, in sicer tovariš Aleksander Ranković. Skupščina je za svojega predsednika izvolila tvorca nove ustave Eidvarda Kardelja. Med predsedniki posameznih zborov je tudi tovarišica Olga Vrabič, ki je bila izvoljena v vzhodnem delu našega okraja, in sicer je predsednica socialno-zdravstvenega zbora. Za predsednika Izvršnega sveta SFRJ je bil izvoljen Petar Stam- bolič. V novem izvršnem svetu sta dva v našem okraju izvoljena in sicer Sergej Kraigher, ki je podpredsednik, in tovariš dr. Jože Brilej kot član. Kot smo lahko slišali po radiu in videli v televiziji, je skup- ščinska palača (na siliki) postala premajhna za mnogo številnejši najvišji forum Socialistične federativne republike Jugoslavije. Svečanosti ob prvem zasedanju zvezne skupščine je z veliko pozornostjo in navdušenjem spremljala vsa naša domovina, prav tako delovni ljudje našega okraja. ^ Preko svetov širše upravljanje Pred dnevi se je drugič sestala nova šmarska občinska skupščina. Delovna seja je pokazala značUnositi pomlajene in strukturno urejene skupščine, ko so se člani pogosto oglašali v razpravah o snovanju sve- tov, o razvoju, o pripravah na se- demletni razvojni program o komu- ni. Zedinili so se za 13 občinskih svetov, ki bodo politično izvršni or- gani skupščine, v kateri naj bo po- leg člana občinske skupščine vklju- čenih čim večje šitevUo občanov. Soglasno so izvolili naslednje pred- sednike občinskih svetov: Antona Narata v svetu za družbeni plan in finance, Slavka Šketa v svetu za družbene službe in notranje zadeve, ing. Vlada Tkavca v svetu za šol- stvo, Marjana Ungarja v svetu za kulturo, prosveto ^n telesno vzgojo, Metoda Cernoša v svetu za gozdar- stvo, Hildo Matko v svetu za delo. vet. Jerneja Peterlina v svetu za kmetijstvo, Franca Vajcerja v sve- tu za urbanizem, Boža Frajmana v svetu za komunalne in stanovanjske zadeve,Staneta Cuježa v svetu za blagovni promet, industrijo i-n o^brt, Franca Zoreta v sve^u za turizem in gostinstvo, ing. Msurijo Frasovo v svetu za socialno varstvo in varstvo družine, Lojzeta Metelka v svetu po- trošnikov. Poleg svetov so imenova- li še 10 komisij. s. OBISK IZ DOBOJA Od četrtka do nedelje so bili v Ce- lju na obisku najvidnejši predstavni- ki političnega in oblastnega življenja iz občine Doboj: predsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komi- teja ZK, predsednik Socialistične zveze, sindikata in drugi. Osem to- varišev se je v Celju zanimalo za vse oblike življenja v naši občini, obiskali so nekatere kolektive, še seznanili z delom političnih organi- zacij, občinske skupščine, predvsem pa z našimi gospodarskimi razmera- mi. Obisk je v skladu s težnjami, da bi v našem komunalnem sistemu na- vezali čim pristnejše delovne stike z občinami v naši socialistični do- movini. Tako se že dolgotrajnim sti- kom Celja z Ćuprijo praključuje tu- di Doboj — občina, ki ima podobne probleme kot celjska. Tako je bilo ugotovljeno med živimi stiki z na- šimi delovnimi ljudmi in političnimi organizacijami. S seje občinskega komiteja Zveze kumimistov v Celju Pi-etekU četrtek je občinski komi- te ZKS v Celju na svoji seji raz- pravljal o analizi u.spchov politične šole v sezoni 1962/63, ki jo je podal predsednik ideološke komisije Jure Krašovec. Komite se je priključil ugodnim ocenitvam, ki so jih za us- peh šole dali višji forumi Zveze ko- munistov. Komite je nato v živahni in poglobljeni razpravi dal smernice za nadaljnje delo občinske politične šole v Celju, ki bo verjetno zajela letos še več slušateljev kot lani, ko je šolo končalo 114 družbeno pohtič- nih delavcev. Komite je nato razpravljal o us- pehih volitev in analiziral prispevek ter vlogo komunistov v tem času. Uspehi so zadovoljivi in eden od sklepov je bil, da morajo komunisti nadaljevati s takim delom in obdrža- ti aktivnost delovnih ljudi na nivoju, ki je bil v volilnem času dosežen. Nadaljnje delo komiteja in osnovnih organizacij bo v prihodnje usmerje- no v utrditev in idejno-politično okrepitev vrst ZK. Aktivnost delov- nih ljudi v času volitev daje Zvezi komimistov obilo priložnosti, da tudi številčno okrepi svoje vrste. OD 4. DO 14. JULIJA , V splošnem nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti med 7. in 9. julijem. Suha razdobja ne bodo trajala več kakor 2 dni za- poredoma. Dr. V. M. stran 2 CELJSKI TEDNIK Številka 26 — 5. julija 196G S Pi.r,iNUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V ŽALCU Razvoj šolstva naj bo odraz skupnih prizadevanj, Prejšnji teden je bil v Žalcu skupni plenum občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS, ki so se ga poleg številnih prosvet- nih delavcev udeležili predstavniki družbeno političnega in gospodar- skega življenja žalske komune, med njimi tudi ljudski poslanci. Ple- num je obravnaval problematiko šolstva v luči analize, ki jo je na- vila posebna komisija; njene zaključke je posredoval Jože Cerjak. Iz obširne in temeljite analize, ki je posvetila velik del vprašanjem idejne vzgoje, bi mogli predvsem povzeti, da je šolstvo tudi na po- dročju žalske občine v svojem pre- hodnem obdobju zašlo v določene težave. Te se kažejo zlasti v pre- >očasnem uveljavljanju šolske re- orme. v materialino tehničnih raz- merah posameznih šol. v notranji delitvi sredstev, v pravilnikih o de- litvi osebnega dohodka, v delu or- ganov upravljanja itd. Vzroke za to je iskati v nezadostni pripravlje- nosti prosvetnih delavcev za prehod iz starega v novo. v enaki meri pa tudi -v prešibki aktivnosti tistih či- niteljev, ki bi mogli sicer po svoji družbeni funkciji izdatneje skrbeti za nvajianje novih načel v prakso: tako ponekod reforma ne bi bila zgolj formalizem. Poleg teh so se- veda tudi še drugi vzroki: reformni sistem ini mogoč brez reforme učnih načrtov in ustreznih učbenikov, drugo pa je vprašanje, do kakšne mere lahko šolsko reformo izvaja- mo v pogojih, v katerih večina šol- skih zgradb ne ustreza sodobni šoli tako po svoji funkcionalnosti kakor po tehničnih pripomočkih. S tem je neločljivo povezano vprašanje ma- terialnih sredstev posameznih šol in šolstva kot oe'lote. Čeprav so v žal- siki občini v zadnjih letih vložili v šolstvo precejšnja sredstva, se raz- mere zlasti po 1960. letu niso bistve- no izboljšale. Tako so znašale na- ložbe v šolstvo v jugoslovanskem merilu leta 4.2 odstotka od ustvarjenega narodnega dohodka, v žalski občiiui pa le 2,9 medtem ko se je v na<^lednjem letu v zveznem merilu ta odstotek povzpel na 5. v žalskem občinskem pa na 3.1. Pri tem je treba upoštevati, da je žal- ska občina po ustvarjenem narod- nem dohodku pod republiškim in okrajnim povprečjem. Analiza je pokazala, da ibi bilo treba v bodoče vtlagati sredstva v šolstvo skladno z večanjem narodnega dohodka. (Eno izmed perečih vprašanj, ki bo terjalo rešitev, je notranja deli- tev .sredstev. Zlasti za pravilnike o delitvi osebnega dohodka velja, da sb si ti po vseh šolah zelo podobni ter da ne odstopajo dosti od po- prejšnjega uradniškega plačilnega sistema. Osnovne pomanjkljivosti pa so prav v tem. da preveč upo- števajo službena leta, pa premalo tiste kriterije, ki naj bi stimulirali delo. Tudi delitev 10 odstotnega gibljivega dela je preveč linearna. Spričo tega. da bi moral biti osinov- ni namen delitve dohodka v spod- bujanju h kvalitetnejšemu pouku, od česar je nazadnje odvisna na- daljnja rast šolstva, je še vse pre- več takšnih kolektivov, ki zaradi svojih neurejenih notranjih odno- sov (prepiri, familijarnost in po- dobno) ul)irajo stara izhojena pota in se celo upirajo hitrejšemu na- predku. Pri tem pa bodo morali v večji meri kot doslej odigrati svojo vlogo šolski odbori. Gre namreč za de pa bi mn lahko zelo kori- stili, če bi ga 'bolj kot doslej podpi- rali v tem smislu, da bi prosvetne delavce družbeno angažirali. Žalski plenum je v teh poglediih prvo ve- liko znamenje. dhr Motiv iz Celja Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje je začasen Druga seja občinske skupščine v Sloo. Konjicah je dobila že popol- noma delovni značaj, čeprav je bil dnevni red razmeroma kratek. Oba zbora sta skupaj zasedala in obravnavala nekatere tekoče naloge. Največ so se odborniki ustavili ob uvedbi dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. O tem predlogu je razpravljal žo svet za delo na dveh sejah, dokončno rešitev pa je prepustil novi skupščini. Kateri so vzroki, ki so to nareko- vali, je na seji pojasnil direktor ko- munalnega zavoda za socialno zava- rovanje tov. Milan Loštrk. Ta ukrep nima stalnega značaja in bo ukinjen, takoj ko bodo podatki o do- hodkih in izdatkih iz tega področja socialnega zavarovanja dali pozitiv- no bilanco. Sicer je res. da dodatni prispevek bremeni gospodarske or- ganizacije in s tem ]>osredno zni- žuje njihov dohodek ter končno tudi njihove sklade, vendar je še vedno lažje sprejemljiv kot če bi to morali plačati zavarovanci sami. Precejšen del seje je bil na- menjen imenovanju članov skup- ščine v njene svete in komisije oziroma odbore. Večina teh organov je bila na novo imenovana, v vsa- kem svetu pa sta po dva odbornika. Ostale člane svetov bodo delegira>le gospodarske organizacije, društva, zavodi in ustanove. Komisija za vo- litve in imenovanja je pripravila za sejo obširen predlog imenovanj. saj je morala imeti pred seboj od- govorno nalogo, da posamezniki ni- so prevc^č obroirienjeni. Na osnovi dosedanjega dc>ia in prakse so na seji sklenili, da bo večina od deve- tih svetov štela le po sedem članov. To bo o!nn''oči!o lažje sestajanje in hitrejše >.ikremnje v okviru nji- hovih pristojnosti. Ob tel Mriložnosti so razpravljali odborniki še o nekaterih spremem- bah pri iirometnem davku na alko- holne pijače. Ker so stopnje neko- liko znižaiu>. je pričakovati, da se Ik) to poznalo pri prodajnih cenah v trgovinskih in gostinskih lokalih.' S si)rejetjeni tega odloka bo dotok sredstev v občinski proračun neko- liko manjši, vendar ta ne bodo bistveno vi)Mvala na njegovo izpol- nitev. Te spremembe bodo stopile v veljavo šele s prvim julijem in bodo torej vplivale na cene šele v drugi polovici leta. V. L. KULTURA STATUTI IN... (ČLEM) Pretekli teden je ideološka komisi- ja OK ZKS v Celju priredila v Na- rodnem domu posvetovanje o kultur- ni problematiki, ki mu je kljub vro-^ čemu popoldnevu prisostvovalo ne- kaj celjskih kulturnih delavcev. Raz- prava o kulturni problematiki je to- krat zajela vprašanje kulture in sta- tutov, o tem pa je uvodni referat prebral Slavko Belak. Poudaril je, da je vprašanje kul- ture postalo v zadnjem času pred- met številnih razprav, ker se je pač pokazala potreba, da bi na določeni stopnji našega razvoja tudi to vpra- šanje obravnavali kompleksnejše. Pri tem seveda ne gre za to, da bi nam bila kultura nekakšen nacionalni okrasek v smislu Cankarjevih >^avb, pirhov, ornamentov, peč, pasov in rut«. Pač pa je v sedanjem obdobju zlasti važno ugotoviti, kako ustavna načela v vsakdanji praksi uveljaviti v statutih komun, v statutih delov- nih organizacij in naposled tudi v (nepisanih) statutih naše zavesti, da je tudi kultura sestavni del vsega družbenega življenja, brez katerega je skladen razvoj družbe nemogoč. Te ugotovitve pa so toliko važnejše zdaj, ko bomo o statutih komun širo- ko razpravljali. Statuti naj bi zago- tavljali predvsem širši družbeni in- teres, onemogočili samovoljo posa- meznikov, da bi določena kulturna vprašanja reševali po svoje, zagoto- vili nezmanjšana sredstva skladov, skratka, statuti naj bi bili tisti te- meljni akt, ki naj bi zagotovil obstoj kulturne dejavnosti in hkrati tudi njeno materialno osnovo. In kakšni so občinski statuti? Predvsem kažejo, da so jih sestav- ljali ozki krogi ljudi, zaradi česar so seveda ozki. Vepina teh statutov ra- zen celjskega, ki ima sedem členov, odpravi kulturo v enem ali dveh členih in sicer na ta način, da reče: »Kultura se organizira, se material- no podpira« ali konkretneje: »¦Kul- turna dejavnost na območju občine se zajamči s kinofikacijo, omrežjem ljudskih knjižnic in drugih ustanov ...«; »kulturna dejavnost se zago- tavlja z ustanavljanjem kinomato- grafov, omrežjem ljudskih knjižnic, ustanavljanjem muzejskih zbirk, pro- svetnih dvoran in drugih kulturnih ustanov...«; »občina podpira usta- navljanje in delovanje kultiuno pro- svetnih društev ter po potrebi sama ustanavlja take zavode, zlasti pa de- lavsko univerzo, knjižnice in čitalni- ce, p>odjetja za prikazovanje filmov, muzeje in muzejske zbirke.« In še: »Občina skrbi zlasti za ustanavljanje delavskih univerz, knjižnic in čital- nic, kinopodjetij. ..«' ali pa: »Kul- turna dejavnost na območju občine se organizira z ustanavljanjem ob- činskih kulturnih razstav in prire- ditev, festivalov in podobnega ...« in tako dalje. Iz vseh teh navedb bi lahko izluščili razveseljivo dejstvo, da bomo v neki(!) prihodnosti dodob- ra »kinoficirali« naš okrajni teren, da bodo po njem pričeli rasti najraz- ličnejši muzeji, knjižnice, čitalnice in druge ustanove. Samo — če abstra- hiramo to, da dejansko ni bistvo v tem. ostaja še vedno vprašanje, kdo nam bo vse to dal? In kdaj? Kadar- koli pač! Toda hočemo obrzdati pre- veliko kulturno vnemo in na ta na- čin preprečiti, da bi čez naš teren razprostrli pregosto mrežo ali celo omrežja najrazličnejših kulturnih in- stitucij, in če hočemo našo kulturo postaviti vsaj v normalne okvire, se moramo nujno dokopati do takiji sta- tutov, ki ne bodo samo »organizirali« in »podpirali« (saj nismo podporno društvo), pač pa, ki bodo ZAGOTAV- LJALI in v katerih ho neka občina DOLZNA organizirati in ustanavlja- ti.. . Povsem drugačen je recimo takle člen: »OBCINA ZLASTI ZA- GOTAVLJA OBSTOJ, DELOVANJE IN RAZVOJ NASLEDNJIH DELOV- NIH SKUPNOSTI, KI SE UKVAR- JAJO S KULTURNO DEJAVNOST- JO NA NJENEM, PA tudi NA šir- ŠEM območju, CE ima tak ZNACAJ DOLOČENA kulturna ustanova. (Naštete ustanove). In dalje: »OBCINA JE DOLZNA OR- GANIZIRATI IN USTANAVLJATI TUDI NOVE KULTURNE INSTITU- CIJE SKLADNO Z RAZVOJEM NJENE GOSPODARSKE MOCi IN SKLADNO Z RAZVOJEM KULTUR NIH POTREB OBČANOV«. (Citat iz osnutka celjskega statuta). Na posvetovanju kulturnikov je bilo izraženo mnenje, da bi lahko statute poenotili, kar ne bi bilo na- robe, ker gre v bistvu za enotno kul- turo. Izvajanje statutov pa bo seve- da stvar moralno politične in idejne zrelosti tistih, ki jih bodo izvajali. dhr Vlirko Za vrsnik NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA Na seji občinskega komiteja ZKS v Šmarju pri Jelšah so v soboto iz- volili za novega sekretarja občin- skega komiteja ZKS Mirka Završni- ka. ker dosedanji sekretar Milan Crapinšek odhaja na šolanje. Tova- riš Završniik je doslej deloval kot predsednik kadrovske komisije ipri občinskem komiteju ZKS v Šmarju in vodil oddelek za narodno obram- bo pri občinskem ljudskem odboru. Dolga leta je deloval na Kozjan- skem, kjer je nekoč že bil sekretar občinskega komiteja ZICS v občini Kozje, iprav tako je ves čas deloval v predsed.stvu Združenja borcev NOV. Poleti ne bo suše Letošnje vremenske razmere so kar ugodno vplivale na poljedelstvo. Posebej še spomladansko deževje je bilo koristno. To lahko opazimo že tudi na trgu, ki je dobro založen s sadjem in zelenjavo. Pšenica in ostale kulture so se lepo razvijale in obetajo bogato žetev. Pred dnevi se je uraidno začelo poletje, čas. ko mnogi delovni ljudje odhajajo na svoj letni do- pust. Zato so prav gotovo radovedni, kakšno vreme se nam obeta. Bo sušno ali deževno? To pa v enaki meri zanima tudi poljedelce. Prvi vsekakor želijo, da bi poletje bilo vroče, brez dežja. Drugi pa, da bi bilo enako kot pomlad, malo dežja in imalo sonca, ker bi bilo to za poljedelstvo naj1>o(lj ugodno. Po izjavah, ki sta jih dala pro- fesor-meteorolog Ante Obuljen in meteorolog-amater Boris Koljčicki lahko sodimo, da bomo vsi zado- voljni. Saj bo dovolj sončnih dni in spremenljivih z deževjem. Profesor Ante Obuljen je pove- dal, da je bil prodor svežih zračnih mas iz Atlantskega oceana v z^ad- njeni času izrazit in pogost. To pa povzroča enakomeren razpored pa- davin po vsej državi. Takšne pro- dore imenujemo >evropski monsu- ni«, dober monsun pa povzroči dobro letino. V mesecu j ml iju lah-ko pričaku- jemo dva izrazitejša, toda kratko- trajna prodora: prvega že takoj v začetku, drugega pa v sredini me- seca. V avgustu bo močnejši vlažni prodor v sredi meseca. V tem ob- dobju bodo tudi padavine. Septem- ber pa bo zelo lep. sončen in topel. Na vprašanje, kakšna bo jesen, je profesor' Obuljen odgovoril, da bo v glavnem lepa. brez močnejšega, dolgotrajnega deževia. Tudi Boris Koljičic^ki pravi, da bo poletje vlažno in da se poljedelcem ni treba bati za sVoje posevke. Spremenljivo in vlažno vreme s po- gostejšimi padavinami je trajalo do konca junija. Takšno vriMiu' bo tudi v prvi poh)vici julija. V drugi po- lovici avgusta pa lahko pričakujemo velike vročine in dosti suhih sonč- nih dni. To obdobje ho ol)cn("m tudi najtoplejše v letošinjcni letu. Sre- dina avgusta bo deževna, koiu'c me- seca pa zopet lep in sončen. Boris Koljčicki pravi, da bo naj- več deževnih dni v drufi:i polovici julija in med prvim in desetim ju- lijem. V avgustu bodo kratkotrajne padavine. Kot vidimo, poletje ne bo suho in poljedelci ga lahko brez strahu pričakujejo. Pa tudi tisti, ki odha- jajo na ciopuste. naj ne boch) za- skrbljeni, ker poletje ne bo toliko deževno, da ji bih to oviralo pri kopanju in sončenju. Sveže in de- ževno vreme se ho pojavljalo kra- jevno in bo kratkotrajno. S. USTNI ČASOPIS Preteklo soboto zvečer so celjski novinarji priredili v klubskih prosto- rih Tovarne emajlirane posode ustni časopis, ki mu je prisostvovalo kar lepo število poslušalcev, članov de- lovnega kolektiva tovarne. Časopis, ki so ga "pripravili člani vseh celjskih redakcij, je jmel namen prikazati posamezne novinarske zvrsti, od no- tranje političnega in gospodarskega komentarja preko feljtona in inter- vjuja do kozerije. Pri tem je bila snov v celoti vezana na Tovarno emajlirane posode. Ustni časopis, ki ga je vodil ured- nik Emajlirca Vlado Smeh, je dopol- nil glasbeni program tovarniškega ansambla ter troje barvnih risank. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IMAJO POLEG GOSPODARSTVA TUDI ZELO POMEMBNO VLOGO Na ustanovnem občnem zboru ob- činskega sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti v Celju, ki je bil pred dnevi v Celju, so poleg sedemdesetih delegatov prisostvovali tudi predsed- nik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, tov. Marjan Jenko, predsednik občinske skupščine Celje tov. Marjan Učakar, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Marjan Ravnikar ter predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Ivan Cokan. V referatu, ki ga je po- dal predsednik iniciativnega odbora tov. Igor Ponikvar, je bila med dru- gim nakazana tudi potreba po zdru- žitvi sindikata prosvetnih in znan- stvenih delavcev, sindikata zdrav- stvenih delavcev, sindikata delavcev v umetnosti in kulturi ter sindikata državnih organov v enoten sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Zdravstvo, prosveta, kultura, denar- ni zavodi ter državna uprava sicer ne proizvajajo v proizvodno tehno- loškem smislu, vendar te dejavnosti zagotavljajo družbi raznovrstne uslu- ge, ki so izredno pomembne za raz- voj družbe in standarda, občanov, poleg tega pa so zelo tesno povezane s proizvodnjo. Pred občinskim odbo- rom sindikata delavcev družbenih dejavnosti so vse bolj odgovorne na- loge. K reševanju teh nalog bo po- trebno pritegniti vse tiste kadre, ki lahko ustvarjalno sodelujejo pri raz- vijanju družbenih procesov. Pri tem pa se bo treba posluževati novih me- tod dela (delovni posveti), ustanav- ljanje komisij za posamezna področ- ja in podobno. V razpravi, ki je bila zelo plodna so se delegati dotaknili nekaterih problemov s področja financiranja šolstva, neenakosti položaja narav- nih zdravilišč z drugimi zdravstve- nimi zavodi, nagrajevanja po delu, stanovanjska vprašanja in rekreacije. Novo izvoljeni odbor službe je za svojega predsednika izvolil Igorja Ponikvarja, načelnika za družbene službe pri OLO, za tajnika pa tov. Nušo Krasner, profesionalno delavko pri Obč. sindikalnem svetu Celje. CELJSKI TEDNIK Stran 3 Kljub ugodnim rezultatom zaskrbljenost Ko so na zadnji seji okrajne skup- ščine odborniki razpravljali o giba- gospodarstva v celjskem okraju za prvih pet mesecev letos in neka- terih značilnostih dinamike v zad- njih mesecih, so poudarili, da smo trenutno lahko zadovoljni z rezul- jj^ti, vendar pa ni odveč nekolika zaskrbljenost. Indeks preseganja planskih ob^^znosti v zadnjih mese- secih namreč kaže težnjo upadanja, liar hi znalo biti usodno, če prera- čunamo, da stojimo pred letnimi do- pusti; razen tega pa se aritmetična razdelitev letnega plana na dvanaj- stine ne ujema z operativnimi nalo- gami podjetij. Odborniki so zato prav podrobno razčlenili nekatere podatke, proble- me in seveda tudi naloge. V tem ob- dobju so zelo lepe uspehe dosegle naslednje industrijske panoge — pro- izvodnja premoga 11,9 preko obvez- nosti, kemična industrija 22,4; Iz- nad plana so še. grafična industrija, industrija usnja usnja — ostale pa-, noge razen industrije gradbenega materala in živ'lske industrije (pi- vo) pa so na nivoju planov. Na zadnji seji pa je več odborni- kov, med njimi tuđ' podpredsednica okrajne skupščine MILENA ŠTIF- TER — VRŠNIKOVA, ing. MISLEJ iz Velenja in tov. KOREN s Polzele, opozorilo, da bo nujno potrebno po- iskati ustrezno obliko zasledovanja realizacije planskih obveznosti skladno z dinamičnim planom pro- zvodnje posameznih podjetij. Se- lanji način je namreč preveč stati- čen in v mnogih primerih pripelje io napačnih sklepov. Tov. Koren je še zraven pripomnil, da nas tako zasledovanje gibanja gospodarstva lahko tudi zavede, in sicer predvsem zaradi tega, ker imajo domala vsa industrijska podjetja po svojih ope- rativnih planih v II. polletju večje obveznosti. Letos pa so te obvezno- sti spričo pojava stagnacije realnih osebnih dohodkov in potrebe po uveljavljanju novih ukrepov za po- večanje produktivnosti še toliko več- je. Istočasno pa ne kaže prezreti dej- stva, da pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke favoriziramo koli- činske pokazatelje proizvodnje, za- postavljamo pa pokazatelje o renta- bilnosti in podobno, čeravno je jas- no, da so v sedanjem obdobju, ko se podjetja vse bolj spoprijemajo s problemi rentabilnosti, prav ti ele- menti najbolj pomembni. — m Predsednik občinske skupščine Tone Delak govori ob otvoritvi nove ceste Zgodovinski dan za Polzelane Zastave in slavoloki so že od da- leč opozarjali vse, ki so se peljali ali obiskali te dni Savinjsko dolino, da je vtem delu celjskega okraja tokrat nekaj posebnega. Sami Sa- vinjčani pa pravijo, da je letošnja proslava občinskega praznika zgo- dovinski jubilej. Saj so domala vse tovarne v tem času zaključile pre- težni del obnovitvenih del, zgradili so dve novi cesti in tudi dve novi tovarni. Zaradi tega tudi ni čudno, če se je ob otvoritvi nove ceste do Polzele zbrala velika množica lju- di, ki so hoteli prisostvovati svečani otvoritvi ceste in pozneje otvoritvi novega cestišča do Gore Oljke ter doma na Gori Oljki. V Doberteši vasi, na začetku no- ve cestre je najprej govori'1 predsed- nik občinsike skupščine Žalec tova- riš Tone Delak. V svojem govoru je predvsem poudaril izredno učinko- vitost skupnih prizadevanj. Dejal je, da je nova cesta simbol enotne- ga hotenja, kar daje cesti razen gospodarskega pomena tudi politič- ni značaj. Cesta, nreditev kraja, turistične postojanke in vse, česar so se Polzelani v teh dneh lotili, je' še bolj zbližalo prebiv^ce s kra- jevno skupnostjo, porušilo je pre- grarde med kolektivi in krajev — skratka ustvarilo je pogoje za še uspešnejši razvoj Polzele v nasled- njem obdobju. Tovariš Delak se je nato zahvalil vsem, zlasti pa članom posameznih kolektivov in prebival- cem za ves trud. ki so ga vložili za ureditev svojega kraja v obdobju priprav na občinski praznik. Govoril je tudi predsednik okraj- ne skupščine Celja tov. Peter Sprajc. Tudi on je zelo ugodno oce- nil prizadevanja prebivalcev Sa- vinjske doline. Nato pa je simbolič- no odprl za ves promet novo cesto. Takoj za tem pa se je po novem cestišču zlila dolga kolona avtomo- bilov mimo Dobrteše vasi in Pol- zele. Na vsakem koraku, vsakem kilometru je bilo možno videti kaj novega — nove avtobusne čakalni- ce, urejene vrtove, fasade poslopij, novo bencinsko črpalko, urejene dovoze do tovarn in tudi do stano- vanjskih poslopij ter podobno. Skratka Polzela je zares v sveča- nem oblačilu pričakala praznične dni. Kolona vozil je nato pri-Podvinu zavila vkreber na novo cesto proti Gori Oljki. Domala sto avtomobilov se je vzpenjalo po blagih serpenti- nah do vrha in ne zaman. Novi pla- ninski dom na Gori Oljki je vre- den, da si ga človek ogleda. Dom na Oljki je odprl član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije tov. Stegnar, ki je izrazil zadovolj- stvo nad novim prelepim gorskim objektom in prizadevanjem planin- skega društva ter prebivalcev Pol- zele. v ŽALSKI OBČINI Je štirje krajevni odbori fia zadnji seji občinske skupščine lalec so novi odborniki razpravljali 0 nekaterih spremembah občinske- ^ statuta. Vsekakor je bila najpo- jnenibnejša odločitev o zmanjš.anju I jtevila (krajevnih uradov. V žalski I obćinj so pred tem izdelali poseb- I 00 analizo o delovanju posameznih krajevnih odborov. Le-ta je poka- zala, da je bilo doslej preveč kra- jevnih odborov, ki zaradi velikega števila tudi niso mogli biti pravilno opremljeni. Razen tega je bilo po- trebno tudi prilagoditi sedeže no- vih krajevnih uradom novim po- gojem, ki nastajo z ustanovitvijo krajevnih skupnosti. Tako so od- borniki po daljši razpravi sprejeli sklep, da iz dosedanjih desetih kra- jevnih uradov formirajo štiri moč- ne urade, in sicer v Žalcu, Prebol- du, na Polzeli in na Vranskem. Isto- časno so sklenili, da se ustrezno spremeni tudi občinski statut. Nato so odborniki razpravljali tudi o nelkaterih varstvenih proble- mih. Menili so, da ibi kazalo ustano- viti le eno ali dve varstveno vzgoj- ni ustanovi, ki pa bi imele svoje oddelke v raznih krajih občine, kjer vrtci ali druge ustanove že obstajajo ali pa tam. kjer bi jih kazalo ustanoviti. Sodijo, da bi tako zboljšali organizacijo varstveiiih ustanov, zmanjšali bi stroške in na- zadnje kar jo najvažnejše — hitre- je in brez večj.ih priprav bi lahko ustanavljali nove varstvene ustano- ve v krajih, kjer jih doslej še ni. Ta problem je še toliko bolj pereč, ker se število kmetijskih delavik kmetijskega kombinata hitro veča in "jo zaradi tega vse večja tudi potreba po ustanavljanju varstve- nih oddelkov tudi na sedežih eko- nomskih enot kmetijskega kombi- nata. V nadaljevanju'so razen nekate- rih manjših in tekočih zadev od- borniki razpravljali tudi o Tirbani- stičnih programih, še posebej pa o urbanistični rešitvi naselja v Žalcu. Urbanistični program razvoja ob- činskega središča bodo javno raz- stavili, nakar bodo o njem razprav- ljali še prebivalci na zborih voliv- cev, -č ^ Osrednja proslava v nedeljo Ves ta teden so bile na Polzeli razne prireditve v počastitev ob- činskega praznika. V nedeljo je bil na Gori Oljki velik piknilk, ki je privabil do tega prijetnega vrha ve- liko množico ljudi. Prihajali so z avtomobili, motorji, kolesi in tudi peš. Največ užitka so imeli slednji, kajti prijetna pot do vrha in doma na Oljki je lep dodatek nedeljske- mu izletu. Na vrhu pa so bile ta dan prireditve, zabavni nastopi in kopica ddbrot. »Kapa« Gore Oljke je- v nedeljo bila zares zasedena, povsod je bilo živo. dobre volje ni manjkalo in nemalokrat smo lahko čuLi; *Na Oljko se bomo vsekakor še večkrat odpravili!« V ponedeljek je bil moštveni ša- hovski turnir, v torej je bilo ve- liko tekmovanje v odbojki, popol- dne in zvečer pa so bili na delu taborniki, ki so pripravili taborni- ški večer s prikupnim programom. Ob tej priložnosti so taborniki raz- vili tudi svoj prapor. V sredo so člani Avtomoto društva pripravili javno mladinsko oddajo »Nimaš prednosti«, zvočor pa je bilo na Go- ri Oljki tovariSko srečanje borcev. V četrtek na dan borca pa so se tekmovanja in prireditve (kar vrsti- le. Najprej je bilo tekmovanje strel- cev, nato nogometne tekme, potem so tekmovali lovci, nastopile so god- be na pihala v parku Šanek. zvečer so brigadirji pripravili svojo pri- reditev; ponoči pa so še gasilci pri- pravili nočno vajo. — Ves dan pa je bilo živo tudi na Gori O'ljki. Vsekakor pa bo višek prireditev v nedeljo, ko bo vsa žalska občina slavila svoj praznik. Že ob 6. uri bodo godbeniki iz žalske občine pri- pravili budnice po vseh krajih v občini. Ob deseti uri bo svečana skupna seja občinske skupščine, predsedstva Združenja borcev NOV in občinskega odbora SZDL. Uro pozneje bo na Polzeli razstava o urbanistični ureditvi Polzele in o gospodarskem razvoju tovarne no- gavic ter ostalih gospodarskih enot. Nato pa bo svečana otvoritev novih obratov tovarne nogavic, obrata družbene prehrane ter novega iz- obraževalnega središča za strokov- no izobraževanje. Ob tej priložnosti so pripravili tudi ogled novih pro- izvodnih prostorov tovarne noga- vic. Osrednji del prireditev pa bo po- poldne -ob 15. uri, ko bo na šport- nem stadionu na Polzeli veliko zbo- rovanje in nastop združenih pev- skih zborov. Posvet O poškodbah Spričo številnih ukrepov in priza- devanj, da bi izboljšali higiensko tehnično in zdravstveno varstvo de- lavcev v gospodarsldh organizacijah, ki pa niso obrodila ustreznih sadov, je okrajni sindikalni svet v Celju priredil pretekli petek posvetovanje vseh varnostnih inženirjev, tehnikov in drugih, ki se v podjetjih ukvar- jajo s to dejavnostjo. Obravnavali so probleme delovnih pogojev zaposle- nih delavcev ter probleme poškodb pri delu, izven dela, obolenj in dru- gih izostankov z dela. Analiz^ ki jo je podal inšpektor za delo OLG Celje in predsednik ko- misije za delovna razmerja pri OSS Franc Kleč, je predvsem pokazala, da so že nekaj let pri telesnih po- škodbah na prvem mestu roke (pest), nadalje noge, roke od zapestja na- vzgor in oči. Med vzroki je največ padcev (zaradi neurejenih delovnih prostorov), ročno orodje in nezašči- teni stroji. Nesmotrno in nezaneslji- vo delo predstavlja 43 odstotkov pri- merov, 23 odstotkov primerov pa je takih, do katerih pride zaradi kršit- ve predpisov, naglice, nepoučenosti, nediscipline in pomanjkanja poklic- nih izkušenj. Zanimivo je tudi, da se je število ,poškodb, ki je bilo doslej največje ob četrti uri popoldne, pre- maknilo na peto uro, za kar domne- vajo, da bi utegnil biti vzrok vsaj v tem letnem času v odmoru, ko delav- ci pijejo pivo. Čeprav število poškodb v gospo- darskih organizacijah pada (te so zlasti pereče v obrtnih podjetjih), bi bilo vendar treba pričeti s sistema- tično raziskavo delovnih mest in strokovnim usposobljenjem, zaradi česar bi v okraju kazalo ustanoviti posebno šolo za preddelavce, mojstre in druge. Delovno mesto namreč ni urejeno, če ima urejeno le higieii- sko tehnično zaščito, kajti v ta okvir sodi še vrsta činiteljev, kakor teh- nolog, tehnik analitik, konstruktor, organizacija dela, industrijski psiho- log, zdravnik, socialni delavec, indu- strijski pedagog, strokovnjak za oseb- ne dohodke in kadrovnik. Vsi ti šele omogočajo, da bo delo takšno, ka- kršno bi moralo biti: kvalitetno, hit- ro in cenenou so učinkoviti ukrepi ZA ZAGOTOVITEV SKLADNE RASTI REALNIH OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH — RAZMERJE MED PORASTOM PRODUKTIVNOSTI IN PORASTOM REALNIH OSEBNIH DO- HODKOV NE ZADOVOLJUJE — STAGNACIJA PRI NADALJ- NJEM IZPOPOLNJEVANJU PRAVILNIKOV O DELITVI ČISTE- GA DOHODKA — ZUNANJI VPLIVI SO MOČNEJŠI. Pred časom je pereče vprašanje gibanja realnih osebnih dohodkov zaposlenih, razmerje med nominal- nimi osebnimi dohodki in realnimi, nadalje razmerje med rastjo pro- duktivnosti in dinamiko porasta življenjske ravni podrobno obrav- naval najprej okrajni sindikalni svet. Na zadnji seji pa so ta pereč problem obravnavali tudi odborni- ki okrajne skupščine v Celju. Zad- nji podatki nam namreč dajejo ze- lo neugodno sliko. Letni plan za vso industrijo je v povprečju pred- videval porast produktivnosti za 6,2 odstotka. V toliki meri bi se ob stabilnem trgu morali dvigniti tu- di dohodki zaposlenih. Spričo pre- cejšnjega porasta cen živilskim po- trebščinam in tudi drugim predme- tom široke potrošnje pa bi moralo povečanje osebnih dohodkov biti vsaj za 5 odstotkov iznad planira- nega indeksa, če bi hoteli uskladiti porast produktivnosti s porastom realnih osebnih dohodkov. Zaradi togosti nekaterih predpi- sov o delitvi osebnih dohodkov in zunanjih vplivov (povečane obvez- nosti nekaterih kolektivov do druž- be), pa je prišlo do močnega neso- razmerja. Medtem, ko so kolektivi v prvih petih mesecih zabeležili s smotr- nim angažiranjem samoupravnih organov in ekonomskih enot, z ra- cionalizacijami, z boljšo tehnologi- jo dela ter z zmanjševanjem stroš- kov povečanje produktivnosti kar za 9.5 odstotka, va realni osebni do- hodki nihajo na isti ravni kot v pre- teklem letu. Ta pojav je boleč, mimo tega pa zna tudi škodovati nadaljnjemu po- rastu produktivnosti, kajti zaosta-" janje osebnih dohodkov za proiz- vodnimi uspehi deluje sila zaviral- no. Zaradi tega je med priporočili okrajna skupščina opozorila na ta problem še posebej gospodarska^, organizacije in občinske skupščine.' Sodijo namreč, da poletni čas, do-^ pusti in podobno ne sme vplivati' zaviralno na reševanje tega vpra-' sanja. V razpravi pa so mnogi člani okrajne skupščine opozorili, da je prav to ena izmed poglavitnih na- log v naslednjem obdobju, kajti le skladnost med produktivnostjo irt realnimi osebnimi dohodki je lahko trdno zagotovilo za nadaljnje uspe- he na področju gospodarstva. m IZ ŽALCA SPREMEMBE V VODSTVIH Spričo tega, da nekateri člani ob- činskih vodstev odhajajo na nova delovna mesta, je v žalski občini prišlo do nekaterih bistvenih ka- drovskih sprememb. Tovariš BOŽO LUKMAN, dosedanji sekretar ob- činskega komitej ZKS odhaja na novo odgovornejšo dolžnost v Celje, na mestu seki-etarja pa ga bo za- menjal tovariš IVO DEBELAK, predsednik občinskega odbora SZDL. Dosedanjo funkcijo predsed- nika občinskega odbora SZDL pa^ bo opravljal tovariš JOŽE CERJAK, dosedanji sodnik okrajnega sodi- šča v Žalcu. Zaradi odhoda dose-! danjega podpredsednika občinske skupščine tov. VLADA PLASKANA na novo dolžnost pri Gospodarski zbornici v Celju so za podpredsed- nika občinske skupščine v Žalcu imenovali tovariša KARLA VITAN- CA, dosedanjega računovodje v tovarni keramičnih izdelkov v Li- boiah. ZA POŽIVITEV DELA V Žalcu je bil pretekli teden usta- novni občni zbor olboinskega odbo- ra sindikata delavcev družbenih de- javnosti. Sodijo, da bo nova oblika delovanja te skupine članov sindi- kata močno vplivala na poživitev dela, zlasti še zaradi tega, ker ima- ustanovah podobno torišče dela in jo posamezine podružnice v raznih precej sknpmih prbblemoT. Nova livarna PONOS KOLEKTIVA KOVINSKEGA PODJETJA V ŽALCU Že prod dvanajstimi leti so člani kolektiva kovinskega podjetja v Žalcu natanko vedeli, da imajo le dve možnosti — ali jim bo uspelo Zgraditi novo livarno .ali pa bodo morali zaradi nevzdržnih pogojev dela v stari livarni prenehati s to vrsto proizvodnje. Stara mala li- varna je bila namreč postavljena v sila neprimernih prostorih; naj za primer navedemo, da so vse doslej še obratovali z lesenim žerjavom, '^i bolj sodi v muzej kot v proiz- vodni obrat. Take pa so bile tudi ^stale naprave. Toda najhujši so bili pogosti pojavi silikoze in zra- ven še ugotovitev, da so za silikozo zboleli zelo mladi delavci. Že tedaj pred dobrimi desetimi leti so se Zato odločili, da bodo gradili novo "Varno in hkrati v drugi in tretji ^tapi še ostale proizvodne obrate. Kljub proaejšnjim težavam, saj so korali domala osemdeset odstotkov sredstev, ki so bila }>otrebna za gradnjo livarne, sami ,so letos ures- ničili prvi del načrta o gradnji no- tovarne. Otvoritve njihovo livarne so je ^deležil tudi tovariš Franc Lesko- sek-Luka, ki je tudi simbolično pre- rezal trak pred vhodnimi vrati in pustil livarno v obratovanje. Ob tej Priložnosti se je kolektiv zahjalil tovarišu Leskošku, saj jim je on ze- lo veliko pomagal z nasvieti in tudi drugače, da so končno uspeli ures- ničiti desetletno željo. Nova tovarna — livarna je za žal- sko kovinsko podjetje izrednega pomena, saj jim odpira stotere mož- nosti. Čeravno so številke navadno suhoparne, nam v tem primeru več kot zgovorno potrjujejo prednost nove livarne in njen velik pomen. Tako so v stari livarni leta 1951 proizvedli za okoli 70 ton litih iz- delkov, kar je predstavljalo za oko- li 19 milijonov dinarjev bruto pro- dukta. Po aktiviranju prve faze pa bo proizvodnja porasla več kot de- se tikrat. in sicer na okoli 1200 ion litine letno. Toda to je šele začetek. Pri načrtovanju in gradnji nove li- varne (gradilo jo je domače pod- jetje »Gradnja<') so ukrenili vse po- trebne priprave tudi za razširitev livarne v naslednjih dveh etapaih. Sistem gradnje livarske hale je namreč tak, da lahko brez velikih stroškov in brez zastojev v proiz- vodnji razširjajo veliko halo na obe strani. Tako bodo po drugi fazi gradnje tovarne lahko povečali proizvodnjo raznih litin na 5000 ton letno, j>o dokončanju tretje faze pa celo na 600Q ton, -m. stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 26 — 5. julija 1963 Prišli so prvi brigadirji \ nedeljo dopoldne je (bil na dvo- rišču za gimnazijo zbor mladinskih delovnih brigad, ki so tisti dan od- vajale na lokalni delovni akciji v Rečico in v Šmarje pri Jelšah. Mladina l>o tam pomagala pri grad- tnji cest proti Logarski dolini in •Rogaški Slatini, delala pa bo v me- '>.'secu juliju in avgustu. V nedeljo prišle v Celje tudi tri brigade I iz sosednjih republik, iz mest, s .^.katerimi mladi ljudje Celja že dol- go siod»lujejo. To so bili mladinci in mladinke iz Zrenjanina, Vinkov- cev in Tuzle, ki so s tem, da so "ise udeležile celjsk« mladinske de- lovne akcije, prav gotovo še poglo- bili tčsriie prijateljske vezi, ki jih .vežejo z mladino celjskega mesta. Medtem ko so brigadirji iz Zre- njanina prišli že v nedeljo dopol- dne, so Vinkovčani in Tuzlani do- potovali v Celje šele pozno zvečer. Dobra volja pa jih kljub temu ni zapustila. Ko so korakali skozi Ce- lje, so na križišču pred Ljudskim magazinom zaplesali celo kolo. Prav tako dobre volje so nato odšli v Šmarje, kjer so jih že čakali njihovi celjski vrstniki. Brigadirji so se nastanili v šoli, v »naselju«, ki so mu dali ,ime naselje Bratstva in enotnosti. Mozirska občina pa je brigadirje sprejela že dopoldne. V Rečici so mladi ljudje našli svoj drugi dom v šoli, ki ,so jo za dva meseca pre- imenovali v naselje Karla Destov- nika-Kajuha. Celjani in brigadirji iz Zrenjanina bodo v Rečici ostali mesec dni, avgusta pa jih bodo za- menjali drugi graditelji. Istega dne je odšla iz Celja v Ravne na Koro- škem še ena mladinska brigada, ki bo gradila športni stadion. Ker je. letošnja mladinska delov- na akcija v zadnjih letih največja in tudi najbolje organzirana lokal- na delovna akcija v celjskem okra- ju, bomo bralce našega lista o živ- ljenju in delu brigadirjev sproti obveščali. Se en sodoben industrijski obrat — pletilnica ženskih nogavic v Polzeli Hrup okoli bolnice Povsod v isvetu se trudijo, da bi okolje bolnišnic uredili tako. da bi bolnikom lahko zagotovili čim popolnejši mir in tišino. Marsikje so tudi lepo uspeli. No, če bi hoteli {KJiskati pravo nasprotje teh bol- nišnic, nam 'bi ne ibilo treba daleč hoditi. Celjska bolnišnica leži nam- reč med dvema izredno prometni- ma cestama - med Ipavčevo in Kersnikovo ulico. Dan in noč drvi- jo po njih avtomobili in motorji, ki skoraj nikoli ne upoštevajo, da vo- zijo mimo hiše, kjer leži na sto- tine bolnikov, ki so potrebni miru. Avtomobilisti in motoristi pa niso edini povzročitelji trušča okrog bol- nice. Tudi na letala ne smemo po- zabiti. Le-ta namreč mnogokrat preletavajo prav ta del celjskega mesta. VišeMRT1 Rudman Albina, bolničarka, nazadnje sta- luioča Brežice, umrla 22. 6. 196'5, stara et. Vukovič Marija, posestnica. nazadnje sta- lujoča Zavratnica 10 Samobor, umrla 26. iunija, stara 65 let. Novnk Ana. prevžitkarica. nazadnje stanu- joča Gor. Lenart 16, umrla 27. 6. 1963, stara * let. C-Porok ni bilo. Žalec Matična dejstva v času od 22. junija do 29. junija 196» na območju občine Žalec. Rojen je bil en deček. Sklenili so zakonsko zvezo: '^UKOVF.C Ivan. tkalski podmojster, Gor- nja vas 62 in CIGLER. roj. TRATNIK Ma- rija, pomožna tkalka. Gornja vas 67. RA- NTK Vladimir, tonski snemalec. Breg pri Polzeli 85 in HERMAN Margareta, Uslužben- ka. Žalec 154. KOKOT Viktor, rudar, Migoj. niče 122 in ZIHER Eva, poljedelka, Migojni- ce 122. SREDENŠEK JANEZ, kmetijski teh- nik. Ponikva pri Žalcu 9 in GROBELNIK Lt'udmila-Tereziia. trgovska pomočnica. Pe- trovce 12). PINTER Franc, električar, Zabu. kovica 24 in POBEC Silvestra, gospodinj- ska pomočnica. Zabukovca 22. GORIŠEK Maksimiljnn. osebni upokojenec, Teharje 51 !'i DR.\'^ Rozalija-Antonija, osebna upoko- jenka. Žalec 14. lIMRLt: HANŽIC roi, VONŠAK Neža. stara 8? let, kmetovalka. Gomilsko "i. GRABNAR Ivan, star 20 let. tovarniški delavec. Petrovce 29. ŠUTEJ MILAEL. star 66 let. osebni upoko- jenec. Zgornje Grušovlje 21. PECOVNIK Franc, star 59 let, posestnik, Tešova 6, Šentjur pri Celju MALA KRONIKA ŠENTJUR PRI CELJU Poročilo o gibanju prebivalstva z« čas od 22. 6. do 1. 7. 1965 Na območju občine Šentjur pri Celju so se v preteklem tednu dogodila naslednja ma- tična dejstva: UMRLI: Juhart Alojz, upokojenec iz Šentjurja pri Celju, star 90 let. POROKE: VREČKO Mirko, predmetni učitelj iz Še«t- jurja pri Celju in BEZENŠEK Ana, profesor iz Šentjurja pri Celju. GRACNAR Jožef, delavec iz Paridola 5 in ZUREJ Marija, poljedelka iz Rakitov- ca 15. Rojstnega primera ni bilo. Velenje v času od 1. do 50. 6. 1965 je bilo rojenih 5 deklice in 5 dečki. POROKE: Miladinovič Radovan, električar iz Šošta- nja in Mihalcc Cecilija, senodaktilograf iz Šoštanja. Stropnik Franc, električar iz Gaberk in CaS Pavla, delavka iz Gaberk. Perovec Jo- že, kmetovalec iz Družmirja in Jezernik Ana, bolniška strežnica iz Topolšice. Aj- dič Valentin, električar iz Skornega in Irman Jožefa. uslužl>enka iz Velikega vrha. Stropnik Franc, delavec iz Metlic in Borov- Nttk .Amalija, šivilja iz Gaberk. Trupej Sta- nislav, kovinostrugar iz Velenja in Vodeb Elizabeta, delavka iz Velenja. Grudnik Rok. slikar in pleskar iz Pake in jelen Terezija, šiv. pomočnica iz Hrajstovca. Stropnik Matevž, strojni ključ, iz Skal in Felicijan Ana. delavka iz Hrastovca. SMRTI: Kokovnik Marija, gospodinja iz Potoka 12, stara 59 let. Šmerc Marija, kmetovalka iz Podgore 40, stara 79 let. Kovač Mihael, upo- kojenec iz Gavc 12. star 72 Ijet. Cede Mar- tin, drnž. upokojenec iz Malega vrha 67, star 55 let. Tašler Antonija, druž. upokojen- ka iz Lukovice 147, stara 78 let. Pečovn.ik Marija, prevžitkarica iz Ravn 70. stara 68 let. Reberšak Marija, druž. upokojenka iz Šoštanja. Primorska 15. stara 55 let. Strop- nik Cecilija, kmetica iz Sv. Florjana 45, sta. ra 64 let. Žnider Ivan, os. upokojenec iz Šo- štanja, .Aškerčeva 8, star 80 let. Božič Mari- ja, druž. upokojenka iz .Šoštanja, Kajuhova 5, stara 75 let. Unger Franc, soc. podpira- nec iz Šaleka 52, star 91 let. Galof Henrik, delavec iz Celja. Teharska 6. star 20 let. Krumpačnik Barbara, soc. podpiranka iz Ša- leka 52, stara 75 let. Hrovat Marija, prevžit- karica iz Laz 22, stara 59 let. Žnider Egidij, vojni invalid, iz Velenja, Partizanska 21, star 76 let. Ledinek Fric, rudar iz Podgorja 6, star 24 let. Tajnšek Rudolf, upokojenec iz Arna« 19. star 65 let. PRVE MLADINSKE BRIGADE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V nedeljo sta v Rečico ob Savinji prispeli .prvi dve mladinski delovni brigadi, ki bosta .sodelovali ori grad- nji ceste na odseku Spodnja Rečica —Ljubno ob Savinji. Obema briga- dama (v eni so mladinci celjskega okraja, v drugi pa mladi Vinkovča- ni) so domačini priredili prisrčen sprejem. ' V mesecu avgustu bosta ti dve bri- gadi zamenjali nova bri°:ada iz Celja ter mladina iz Zrenjanina. —er V VELENJU.PRVI »KOZMONAVTl« Ob dnevu rudarjev so Velenjčuni doživeli svojstveno zanimivost, ki ima že rahle sle- di »kozmonavtike«. Društvo inženirjev in tehnikov (tako smo vsaj zvedeli pred za- ključkom redakcije) je za ta dan pripravilo pravcato presenečenje; člani ljudske tehni- ke v Velenju so lansirali raketo v višino 5 kilometrov in to že iz tradicionalnega lansirnega prostora pri velenjskem jezeru (lani jim poskus ni uspel). Izredno lepa zgradba direkcije rudnika lignita Velenje bo te dni menjala svojega gospodarja, Vanjo se bo preselila občinska skupščina Velenje, ki je doslej imela svoj sedež v Šoštanju. Sklep o preselitvi je star že nekaj let, uradno pa je dobil svojo pravno obliko s preimenovanjem na zase- danju republiške skupščine v mesecu marcu letošnjega leta. Sprva so mi- slili, da bo ta zamenjava že za sam praznik rudarjev, vendar pa kaže, da se bo zaradi še nedokončanih del na novi upravi rudnika zakasnila za teden dni. llzsla JE NOVA ŠTEVILKA »OBČANA« številka »Obfiana« prinaša na naslov- ni strani članek Ludvika Rapošc Položaj okraja po ustavi SRS. Franc Gašperin piše 1} tem, kako se jeseniš.ka obč4nska skupšei- nj seznanja s problematiko svoje komune. Leo[>oW Krese pa ugotavlja v članku vse ve>Gorenje« v Velenju je z 90,6 odstotnem dosega- nju predvidevanj za prvo polovico leta zadovoljen, kajti ta odstotek več kot enkrat večjih zadanih nalog (v primerjavi z letom 1962) so dosegli kljub petmesečni kasnejši dobavi no- ve stiskalnice ter kljub stalni nepra- vočasni dobavi dovoljnih količin emajliranih delov od tovarne emaj- lirane posode v Celju. In prav do- bava stiskalnice v maju ter trdnejši kooperantski odnosi so v dveh mese- cih za dobro polovico dvignili pro- izvodnjo. Sedaj je njihovo gledanje na izpol- nitev plana zelo optimistično. Pre- pričani so, da ga bodo celo presegli. Toda najbistveneje je to, da se tru- dijo predvsem za vsakodnevno kvalitetno izmenjavo svojih izdelkov. Jn prav zato se bodo v kratkem času preusmerili na novega dobavitelja — kooperanta — električnih grelnih teles, in sicer je to Chrommetal v Velenju, katerega izdelka prav te dni testirajo na inštitutu za električ- no industrijo. Že prvi podatki kaže- jo, da ta grelna telesa omogočajo za kar 28 odstotkov boljšo izl^oriščenost električne energije ali prihranek le- te. Podjetje kot finalist je doslej za- radi velikega števila nekvalitetnih grelnih plošč tovarne ETA iz Cerkne- ga imelo tedensko celo šest do osem reklamacij, kar nikakor ni najboljša reklama. Vzporedno z naglim razvo- jem — saj bodo letos presegli 3 mi- lijarde bruto produkta — pa teče gradnja nove tovarne v bližini že- lezniške postaje Velenje. V grobem bodo končana vsa dela do jeseni; s 1. januarjem 1964. leta pa bo že stek- la nova emajlirnica s 4-krat poveča- no dosedanjo kapaciteto. Podobne težave s pravočasno dostavo izdelkov po železnici (zadnjič smo pisali o rudniku lignita) pa ima tudi kolek- tiv tovarne gospodinjske opreme. Dnevno potrebujejo do 6 vagonov za osnovno dejavnost in 10 do 12 va- gonov za odvoz drobljenca. Močno preobtežena proga pa le s težavo zmore kriti te potrebe. Morda še to. Vse doslej smo vedno znova ob vseh akcijah — posebej še pri prostovoljnem delu v Velenju — govorili zgolj o rudarjih, prav letos pa so člani tega mladega delovnega kolektiva bili tisti, ki so prispevali levji delež k novemu izgledu Vele- nja. K. stran 6 CELJSKI TEDNIK Številka 26 — 5. julija 1953 KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V SNL Tokrat komaj čez oviro Nedeljsko srečanje domačega Olimpa in Nafte iz Lendave je bilo izrazito kvalifikacijsko srečanje, zna- čilno po nervozi in če k temu doda- mo še hudo vročino, lahko tudi ra- zumemo, da je bila tekma za oko razmeroma slaba. Bila pa je hkrati tudi toliko bolj razburljiva. Celjani so sicer preteklo nedeljo prinesli iz Lendave en zadetfek prednosti, toda ta kljub optimističnim napovedim ni bil trdno jamstvo, da se bo tretje celjsko nogometno moštvo vzpelo v drugo kolo kvalifikacijskih tekem. Čeravno so Celjani bili prav v prvem delu igre na igrišču za spo- znanje boljše moštvo, je prvi zade- tek pripadel gostom. Nekoliko pozne- je, ko je kazalo, da Celjani ne bodo znali izkoristiti očitne premoči, je Coklič v 25. minuti izenačil rezultat. To je bil tudi končni rezultat prvega polčasa, čemur je predvsem prispe- vala slaba sreča napada celjskega moštva. Drugi polčas je bil značilen po po- polni spremembi stanja na igrišču. Domačini so vidno popustili, tako da so gostje iz Lendave zlahka prevzeli pobudo. To svojo premoč so tudi znali izkoristiti in so tudi drugič po- vedli. Kazalo je celo, da bo potrebno odigrati še tretjo tekmo na nevtral- nem terenu. Na videz igralci Olimpa niso bili v stanju izenačiti rezultata in konec tekme se je nevarno bližal. Zgodilo pa se je to, česar nihče ni pričakoval. Ko so nekateri gledalci, v glavnem nezadovoljni s prikazano igro že odhajali, je Hojnik samo 4 minute pred konec tekme izenačil rezultat na 2:2. Tako si je Olimp priboril v tej hudi borbi z Nafto iz Lendave pravico do tekmovanja v naslednjem kolu, ko se bodo morali pomeriti z Bratstvom iz Hrastnika. Prva tekma bo v Hrastniku, povrat- no srečanje pa v Celju. Ce bi uspelu Olimpu premagati v naslednjem kolu tekmovalce iz Hrastnika, bodo postali skupaj z zmagovalcem srečanja Aluminij : Tr- žič nova člana slovenske nogometne lige. Tako bi Celje v novi nogometni sezoni imelo v slovenski nogometni ligi kar tri predstavnike. Ko smo po tekmi govorili s predstavniki Olim- pa, so nam povedali, da se bodo po- trudili. »Morda nam bo pa le uspe- lo!«, so dejali: »zlasti še zato, ker je moštvo Nafte vsaj za nas bilo težji nasprotnik.« ODMEVI L DRUGE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU Pestra in poglobljena razprava , POTRDILO KVALITETNE SESTAV VE NOVE SKUPŠČINE NAiD 300 OBČANOV V NEPOSREDNIH ORGANIH OBČINSKE SAMOUPRAVE - 14 SVETOV S157 ČLANI JE SPREJELO SVOJE NALOGE Pretekli petek je bila v Celju druga seja občinske skupščine. Se- je sta se udeležili republiški po- slanki Magda KOČARJE V A in Iva JERŠICEVA. Resnici na ljubo je troba povedati, da je na seji bila sicer večina odbornikov prisotna, da pa za 12 odsotnih ni bilo opra- vičil. To je kar velika, številka, kljub temu, da se nahajamo že v času dopustov. Odbornik je dolžan sporočiti svojo odsotnost in vpraša- nje udeležbe na sejah bi bilo treba takoj v začetku zaostriti. Sejo je vodil predsednik Marjan UCAKAR. Najprej je skupščina po- trdila nekatere kadrovske spremem- be v občini. Za direktorja »Kovino- tehne« je bil potrjen Beno Krivec, za ravnatelja 11. osnovne šole Vera Strehovec, za upravitelja osnovne šole na Polulah Milan Gombač. za načelnika oddelka za družbene služ- be pri Občinski skupščini pa tova- riš Tone Erjavec. Komisija za volitve in im'enova- nja je nato predložila skupščini v potrditev sestav svetov, odborov in komisij in sicer 14 svetov skupaj s 175 čbćilkpa0-5eveda ob teh vročih dneh, ko se asfalt topi in ko tudi v stanovanju ni prave »sence« niti po- trebnega hladu. Tudi v celjskem okraju so turistič- na društva doumela to sunkovito spremembo. Tako so zrasli novi, do- slej neznani izletniški objekti in po- stojanke. Danes si skoraj ne moremo zamisliti gorske postojanske brez pri- mernega cestišča, a tudi druge izlet- niške točke bi bile oškodovane, če bi to zvrst turizma zamenjale. Tako imamo lepo cestišče do Sve- tine in naprej do Celjske koče. V ne- deljo se je trlo tod, toliko je bilo ljudi. Podobno so tudi Preboldčani uredili svoj kamping prostor. Še pred obnovo »Savinjskega loga« so avto- mobili parkirali kar na trati, sedaj pa je, urejen lep senčnat parkirni prostor ob bazenu, kar je v vročih dneh še posebno pomembno. Tudi Braslovčani so uredili lepo cestišče do idiličnega umetnega jezera, ki je značilno zlasti po topli vodi in prijet- nih gozdnih jasah, ki segajo prav do obale jezera. Umislili so si tudi čol- ne, ki so ob nedeljah zasedeni, zato bodo naredili še nove. Tudi v Rim- skih Toplicah so nam povedali, da nameravajo povečati parkirni prostor — sedanji namreč ne zadostujejo. Ve- lenjčani pa so to že storili ob jezeru, in sicer s ceneno improvizijo. Iz tega lahko sklepamo, da so tu- ristična društva in gostinska podjet- ja pravilno doumela spremembe strukture izletnikov. Priičakujejo pa še večje premike. Za ilustracijo je prav gotovo pomembno dejstvo, da je pri trgovskem podjetju »Avtomo- tor« v Celju toliko naročil za nove avtomobile, da jih niti dobaviti ne morejo. Kako bo šele v bodoče. SLika zfforai: Tezero v Biraslnv^ah Stanovanjska skupno-st Žalec raz pisuje 2 prosti deilovni mesti — HIŠNIKA - SNAŽILKE ^Hf^ V ipoštev ipride zakonski par. . Dvosobno komfortno istainovanjlj na razpolago. \ Osebni dohodek ipo dogovoru. 1 Nastop službe možen takoj. j 9 Celjanov v Ulcinju Ves pretekli teden je bilo na igriš- ču Partizana v Celju izredno živah- no. Mladi rokometaši, kandidati za republiško mladinsko reprezentanco so imeli skupni trening. Zbralo se je 18 mladih rokometašev, največ Ce- ljanov. To je za mlade rokometaše pohvalno, hkrati pa tudi razumljivo, saj so Celjani na nedavnem mladin- skem prvenstvu premočno osvojili prvo mesto. Še bolj bistveno pri tem pa je, da je bila prav celjska ekipa najbolj homogena. Mlade rokometaše iz vse Slovenije je treniral Celjan Tone Goršič, štu- dent visoke šole za telesno vzgojo, ki jih je v teh dneh skušal naučiti pred- , vsem nekaterih taktičnih prvin roko- metne igre. Ko smo po popoldan- skem treningu v torek in predno so odšli na pot v Ulcinj, kjer bo turnir republiških mladinskih reprezentanc v rokometu, z njimi govorili, so de- jali, da so izredno zadovoljni s pri- pravami in da m se v teh dneh zelo:« velilco naučili. ' I Zvedeli smo tudi, da bo v repub-^ liški reprezentanci kar 9 Celjanov in sicer Presinger in Kokot (vratar- ja), nadalje pa še igralci Telič, Krelj, Koren, Finli, 4. Goršič, Lužnik in Povalej. Za slednjega pa ni gotovo, če bo nastopil. V Ulciinj je orlšh) 13 tekmovalcev. ¦ TUDI ZA CELJANE NASLOV V nedeljo s^-bile v'Kočevju velike športne igre elektro-gospodarskih kolektivov iz vse Slovenije." Tega tek- movanja se je udeležilo čkoli 600 tekmovalcev, med njimi tudi tekmo- valci iz Celja in Šoštanja. Člani elek- trogospodarskih kolektivov so tek- movali v atletiki, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Na tem tekmova- n.ju je Mjub hudi konkurenci tudi Celjanom uspelo osvojiti enega od naslovov prvaka, zmagali so namreč v kegljanju. NOV REKORD VRHOVŠKA Celjan Dani Vrhovšek, ki to sezo- no tekmuje za' ljubljanski plavalni klub »Ljubljano«, se je v nedeljo udeležil mednarodnega plavalnega mitinga v Rimu. Tekmoval je z zna- nimi tekmovalci hrbtnega sloga in zasedel zanj dobro peto mesto. Ob tem je postavil tudi nov državni re- kord v hrbtnem slogu in s tem vzel primat znanemu »hrbtašu« z Reke -Dorčiču. Vrhovšek je progo 100 met- rov hrbtno preplaval v'času 1:04.7, kar je mnogo bolje od njegovih lan- skoletnih dosežkov. Ta čas, ko to poročamo, so mladi rokometaši v Uljcinju že odigraii pr- ve tekme v polfinalni skupini. Pove- dali so nam tudi, da računajo na uspeh, zlasti še po nedavni zmagi mladega moštva društva Partizan v Beogradu, ko so nastopili v mladin- ski konkurenci. Trener ekipe Tone Goršič pa nam je povedal, da je mlada ekipa Par- tizana prav gotovo najperspektivnej- še moštvo v Sloveniji. Vsi člani eki- pe, ki bo v jeseni sodelovala v re- publiški ligi, so namreč še mladinci in irhajo zelo velike možnosti za raz- voj, -le. V Vinkovcih odlično Tudi letos so se mladi športniki iz ' Celja udeležili iger »Bratstva in enotnosti«, ki so tokrat bile v Vin- kovcih. Na tem velikem tradicional- nem tekmovanju — devetič zapo- vrstjo — je letos nastopilo okoli 140 tekmovalcev iz Celja. Tekmovali so v atletiki, plavanju, košarki, strelja- nju, odbojki in rol<;ometu. Najbolje , .so se odrezali v atletiki, plavanju in košarki; v teh panogah so namreč 'Osvojili ekipno zmago. V streljanju so bili drugi, ekipa odbojkarjev je zasedla tretje mesto, roirometaši pa so bili četrti?! Škoda je le, da zaradi slabših rezultatov v rokometu in od- bojki niso resno ogrožali skupnega pričaka Zrenjanin. Celjani so namreč v skupni cceni zasedli drugo mesto, mladinci iz Vinkovcev so bili tertji, iz Tuzle pa četrti. Največje presene- čenje pa.^j^a^sekakor p^w^-^esto v. košarki? ' s-**«-«« — jjg* led je prebit v nedeljo so pionirji košarkarji tekmovali v polfinalu za, slovensko prvenstvo. Tekmovali so v dveh skupinah, ena izmed teh je tekmovala v Slovenskih Konjicah. Kljub temu, da predstavnika iz celjskega okraja — pionirji iz Žalca in domačini iz Slovenskih Konjic nista zabeležila znatnejšega uspeha — so vendar po- kazali prikupno igro, ki je bila zlasti značilna po borbenosti in prizadeva- nju mladih košarkarjev. Kaže nam- reč, da se je središče košarke z od- hodom tovariša .Pura iz Celja prese- . lilo iz okrajnega središča in s tem tudi primat v košarki. Kajti to tek- movanje je pokazalo, da je največ vreden mladi naraščaj, ki je voljan marljivo trenirati. To isto velja tudi za Slovenske Konjice, kjer se košar- ka razmeroma hitro razvija in ima zlasti med mladimi tekmovalci veli- ko pristašev. PO IVU ZORMANU Janoš je potegnil izpod mize stol, stresel iz njega prah in sedel. »Sedaj se pa lepo pomeniva,« je rekel in se zasrfepel v Jurčka. »Kaj si delal v vasi?« Jurček je debelo požrl slino. Janošev pogled ni obetal nič dobre- ga. »Nič,« je končno spravil iz sebe. »Nič?« se je Janoš na pol dvignil na stolu, zgrabil fanta za ovratnik in ga stresel. »Kaj si delal, pravim?« »Gle- dal sem,« je rekel Jurček. »Gledal! Si lahko mislim.« Janoš je spet sedel. "¦Kje se skriva oče?« Vprašanje je padlo trdo in izne- nada. Jurček je stisnil zobe. Ničesar ne sme povedali, tudi če \A ga tepli. »Bodi pameten!« je Janoš poskušal zlepa. »One bomo tako ali tako do- bili, ti jih s trmoglavostjo ne boš re- šil. Samo sebi boš nakopal nesrečo, ker,« tu je Janoš dvignil glas, »za zakrknjence ni usmiljenja. IPa jaz vem, da si pameten fant.« »Bi hotel streljati z zračno puško?« »Ne,« je kratko odbil Jurček. Bi rad tole?« in potegnil gumijasto cev izpod suknje. ^^Kje se skriva oče?« se je Janoš vr- nil k vprašanju. Jurček je molčal. Stisnil je glavo med ramena in priprl oči. Gumijev- ka je padla trdo, da se je kar prile- pila preko hrbta. »Kje se skriva oče?« je Janoš kar naprej tiščal vanj. »Kdo je še z njim? Cemu so te poslali v vas?« Govoril je hitro, da mu je slina prešla iz ust in so besede prehitevale druga drugo. Počakal je, da je Ja- noš premolknil, potem pa rekel po- časi in prezirljivo, kakor očka ta- krat, ko ga je dal Janoš ukleniti in odpeljati v zapor: »2aba!« »Kaj?« »Ti ščene!« je zarjovel Janoš in se vzpel v prstih kolikor se je mogel in udaril Jurčka z gumijevko čez obraz. »Tu imaš, bandit!« Jurčka je kljub bolečinam prevzelo veselje, ko je vi- del, kako je gestapovca ponižal. .^^,.^;^a^ 5. julija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI aHTEVAJTE PROGRAME V NAŠI POŠLO. - yse inozemske izlete, ki jih organi- . Putnik Beograd, sprejemamo prijave v ^«š"i poslovalnici. '"¦dijevno potovanje z avionom, vlakom . ' spalnem vaigonu v ZSSR z ogledom RlDiMPEšTE, KIJEVA. LENINGRADA in I||().^KVE v mesecu septembru. Prijeve do '"•'dnevni izJet z avtobusom v Benetke in Tr'st v avgustu. Prijave do 20. julija. 1 dnevni izlet z avtobitsom v Trst v av- eust"- Prijave do 20. julija. t-dnevni izlet z avtobusom v Graz v av- gustu. Prijave do 20. julija. (.dnevni izlet z avtobusom na Koroško v ,,.uslu- Prijave do 20. julija. ijldiievuo potovanje z vlakom v Rim—Pom- j'jj_-Capri—N»poIi—Benetke-Trst v avgu- stu PriJnve do 1. avgusta -n za II. grupo j„ 20. septembra. S-dnevno potovanje z avtobusom v Grčijo ^l^„e_-Delbi--Larissa—Solun. Prijavr do 1. -.dnevno potovanje z Vlakom v Koln na sejem »ANUG.\«. Prijave do 15. avgusta. - dnevno potovanje z vlakom v London— Pari'—Vl""*''^"- Prijave do 1. scptc^nbra Potovanje je v oktobru. 9.dnevno potovanje z vlakom v Turčijo in Bolgarijo z ogledom Carigrada in Sofi j« v pklobru. Prijave do 5. avgusta. 9.dnevni izlet z vlakom v Pariz—Nico— Molite Carlo—Benetke—Trst. Prijave do 15. septembra. 2-dnevni izleit na letalski piknik v Bovcu 21. iii 22 julija. Prijave do 15. julija. ' t-dnevni izlet na »Flosarski bal« v Ljub- nem 4. avgusta. Prijave do 1. avgusta. Za delovne kolektive prirejamo izlete po domcvini s posebnim popustom. Izletnik, turistična agencija, poslovalnica Celje. Titov trg 5. telefon št. 28-41. t OBVESTILA OBVESTILO I Obveščamo vse laslnike in koristnike iko- tnrnih vozil na rbmočju zasavsk^ih -občin - Brežice. Sevnica. Videni-Krško. da bodo 'fdni letni tehnični pregledi motornih vo- Po naslednjem razporedu: OBri.NA SEVNICA V garažah AMD seauicn. dne 8. VII. 1963 osebne avtomobile in motorna kolesa, dne 9. VII. 1963 za tovorne avtomobile in ostala motorna vozila. OBCINA VIDEM-KR.SKO ^ garažah Rudnika Senovo v Senovem. I"- Vil. 1%1 /a vsa motorna vozila z območ- ja kraja Senovo. ^ garažah ObLO Videm-Krško v Vide«»- krškem: VIL 1963 za osebne avtomobile Fiat Za- stava. j;- VII. 1963 za vse osebne avtomobile, VII. 1963 za vsa motorna kolesa. P' VIL 1963 za vse tovorne avtomobile in 'raktorje. OBCINA BREZICE ^ garažah podjetja Prevoz Brežice: "'¦ Ml. 1963 za osebne avtomobile Fiat Za- "•^ava, J-.; VII. 1963 za vse ostale osebne avtomo- VII. 196-5 jrj, vsa motorna kolesa. Q.VI1. 1963 za lovortie »vtomobile in pri- VIL 1963 za vsa ostala motorna vozila, komisija za tehnične preglede bo poslo- J^aia zgoraj navedenem razporedu dnev- «ila pripravijo in uredijo v skladu s Predpisi. Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri Avtotransport- nem podjetju PREVOZ Brežice • PRODAM ''1 jabolčiiika. tudi manjšo količino pro- p"*^""- Naslov v upravi lista. ^atn dobro ohranjen moped na tri pre- * prevoženih 1.700 km za 180.000. Na- '»ko m žensko kolo ter ročni voziček (pla- šiv pro kad prmlam. Naslov v upravi lista. bn 1- -i ^'*«'lJ»vo. gospodarsko poslopje, f ..'"'•¦ano zemljišče in mlin za žito. za- bolezni poceni prodaim. Naslov v "'"¦"vi lista. • RAZNO ^^tar;"*'r??*^«*"- Fonda, ul. Moše Pij«de 8 »Kladivarju«), • STANOVANJA Enosobno stanovanje v okolici zamenjam za enako v mestu. Nasloiv v upravi lista. Proti odkupu poSffištva zamenjam lepo opremljeno sobo v Celju za Zagreb. Na- slov pustit; v upravi lista. Manjše enosobno stanovanje iščem. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista. Oddam sobo dijaku. .Naslov v upravi lista. Na stanovanje sprejmem dve dijakinji. Zglasite se do 15. julija pri Jenšterle, Zi- danškova 25 I. • OBJAVE Celj.ska turistična zve«a Celje sporoča da sta ob zaključku turističnima tedna v .§ošta- nj,u na sporedu naslednji prireditvi: 6. 7. l<)6i plesna prireditev lia vrtu gosti- šča Ograj šek Z. 7. 1963 ob 16. liri zaključna prireditev na vrtu liotelji t^ajiiiiov dom s programom. Ob zaklljučku turističnega tedna v Vele- ¦ nju sta na sp.orcmlii naslednji prireditvi: 6. 7. 196> ob 20. uri ob velenjskem jezeru ziihavui vi>čer pesmi in napevov. 7. 7. 1063 v hotelu Paka, kulinarična raz- stava. K.OPALlŠC.\ .Od(i)rto je termalno kopališče v Mimskili TopMciih "12 stopinj (; za:piio vsak ponc- diljek; Fraukolovo 1') stopiitj (. kopallišče .Neiptun ( elj«» 2'-> stopinj C. kopališča Pre. I>,)ld 23 stopinj, kopaiišče Rogaška Slatina 22 stopinj C in Šmarje 22 stopinj ( : jezero BrasLnvče 22 siopriiij. jezero Velenje 24 sto- pinj (, zaprti bazeni (termalni) v Dobrni 36 stopinj C v Laškem 37 stopinj C. II. osnovna šola v Celju razprodaja opre- mo, primerno za domačo uporabo (stolčke in mizice). Ogled opreme v skladišču šole. »Častno sodišče pri gospodarski zbornici Celje, je na razpravi dne 26. 3. 1963 izrek- lo zasebni gostilničarki DRAKSLER Ani iz Trcr.iiirja javni opomin, ker jo nudila go- sfin^ke usluge v nezakurjcnih prostorih in v kali nji; nabavila vii' pri zasebniku brez račvnu in s tem prikrivala osebn- dohodek d bavilclja ter na ta n.ičin krš la drbre po- s';i vne običaje in kvarila ugled v gostin- slv-,;«. FLOSARSKI BAL 01c;>.ševa'i:io in tu rističi'.!) r-tuštio (''tre sporoča, da prireja dne 4. avgusta izlet na ljl'buo na. TLOSARSKI BAL. Prijave v tu- ri; tičnc m Uradu v Stanetovi ulici. C (na za člane 430, za nečlane 530 dinarjev. JESEJNSKl IZLETI Iiiristični informacijski urad že spre.jenta prijave za jesenske izl(-te 0!(p.šc\alncga in tu.rističnoca društva ( ('',je v Kumrovec in v Kostanjevico -Otočce. ® ZAHVALE Vsepii. ki ste spremili na zadnji poti lju- bljenega moža in strica ROŽANC KARLA mu darovali vence in cvetje, iskrena hvala.. Posebna zahvala gasilskemu društvu Dre- šinja vas, pevcem, Združenju borcev NOV, Zarji Petrovce, č. duhovščini in vsem so- rodnikom, prijateljem in sosedom. Družina Rožanc ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrla JOŽEFA MAHU.^A iz Celja. Ob tej priložnosti izrekamo iskj-euo za- hvalo vsem zdravnikom in strežnemu oseb- ju internega oddelka celjske bolnišnice ki so ji nudili pomoč in lajšali trpljenje. Po- sebna zahvala primariju dr. Zaveršniku. Žalujoči mož Anton Maruša, sin Anton z' družino, sinova Martin in Franc iz llolandije ter ostalo sorodstvo. Turistično olepševalno društvo Braslovče in Gostinsko podjetje Braslovče obveščata: da bo s 1. julijem vsak dan odiprt bife pri braslovškem jezeru ter vsaiko nedeljo l)opoldn€ glasba za razvedrilo in ples. Specialitete: domača salama, čevaipčiči in ražniči ter pristna štajerska vina. Za goste ugodno koipanje in čolnarjenje. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 5. 7. d« 13. 7. m? bo dežurni veterinar KO- ŽELJ Bojan — Kocenova -/II (pri hotel »Evropa« telef. 23-6". • KINO KINO UNION do 6. 7. 1963 »Poslanstvo Leona Garosa« francosko ruski Wsc film 7. 7. — 10. 7. 1963 »Uzda na vratu« franco- ski film 11. 7. - 12. -. 1963 »Stari in mladi« ruski film KINO METROPOL do 6. 7. 1963 »Ali je umrl dober človek« ju- goslovanski film 7. 7. — 11. 7. 1963 »V krogu prevar« angleš- ki VV-film LETNI KINO do 8. 7. 1963 »Osamljeni maščevalec« ame- riški barvni ds film 9. 7. — 11. 7. 1963 »Frančiška« nemški barv- ni film KINO »SVOBODA ŠEMPETER V SAV. DO- LINI 6. in 7. julija 1965 »Usodna ciganka« angleš- ki barvni film »PARTIZA.N« društvo za telesno vzgojo KI- NO ODSEK SEVNICA 6. 7. — 7. 7. 1965 »Lažne naivke« Italijansko francoski film t TRST - BENETKE - stalni dvodnevni izleti z avtobusi. Sprejemam« kol.ektivno in individualne prijave. 2. TRST ALI V GORICO - stalni eno- dnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolek- tivne in individualne prjave. 3. ,>PO SVlCli« šestdnevno potovanje v uv gustu. 4. >AŽURNA OBALA U šestdnevno poto- vanje v septembru. 5. KOLEKTIVI! Prirejamo eno in več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v Opa- tijo, nadalje preko Vršiča — Mangarta ter ostale po Vaši želji izbrane turistične kraje naše domovine. Prijave sprejema Kompas — Celje telefon 23->0. 6. SREČANJE Z AFRIKO - v oktobru 15-dnevno potovanje z luksuzno ladjo »Jad- ran« po Sredozemlju od 20. oktrobra do 3. novembra. 7. GASILCI! Gasilska zveza Slovenije pri- reja v organizaciji Kompas-a, 6-dnevno po- tovanje z avtobusom NA GASILSKO OLIM- PIADO v MULHOUSE (Francija). Prijave sprejema Kompas Celje. 8. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo prireja 7-dnevno potovanje z vlakom V PARIZ. Prijave sprejema' Kom- pas Celje. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, ladjami obalne in rečne plovbe in po- sebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posre- : duje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja razgled- nice, zemljevide, spominke, f ilatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Kompas — Celje, Telefon 25-50 Letos v seminarjih celotni M» delovni kolektivi v Šaleški dolini se vsako leto do- kaj poveča število ljudi, ki so šli skozi raznovrstne oblike izobraževa- vanje pri delavski univerzi. Seveda odpade največji del na strokovno izobraževanje, ker so potrebe po strokovnih — kvalificiranih kadrih podjetij vse večje. Pa ne le-to; ve- čina strokovnih tečajev ni za pri- dobitev neke višje stopnje, temveč predvsem, da si delavci ali uslužben- ci na svojem delovnem mestu izpol- nijo svoj ozki delovni profil. To pa je vse bolj kot potrebno, kajti tudi delavec potrebuje za us- pešnost svojega dela nekak »-podi- plomski študij«. Ce mimogrede po- gledamo številke ob zaključku izo- braževalnega leta delavske univerze v Velenju, vidimo, da je kar sedem tisoč zaposlenih občanov obiskovalo raznovrstne oblike izobraževanja. Tako se je intenzivnih oblik udele- žilo 1400 slušateljev, in sicer v knji- govodskem tečaju I. in II. stopnje, v šoli za starše, ki je letos tako po številu obiska kot izredno kvalitet- nih predavanjih bila ena najboljših oblik, dalje v šoli za življenje, v družbeno ekonomskih seminarjih za upravljalce. v večerni srednji eko- nomski šoli (oddelku ESS), v tečaju nemškega jezika ipd. Zanimivo je, da letos kljub dobri programski podlagi ni imela šola za življenje takih uspehov kot v pre- tekiosti. Obisk je bil slab in ko smo se pozanimali za vzrok, nam je upravnik delavske univerze Velenje tovariš Vlado Valenčak dejal, da je nekako zatajila Zveza mladine v ve- lenjski občini. Meni tudi, da so prav številne ekstenzivne oblike izobraže- vanja (predvsem razlaga osnutkov ustav in občinskih statutov) delno odtegnile mladino, ki se je v lepem številu udeležila 140 predavanj. Ker so pri razlagi ustave bili zaposleni vsi predavatelji delavske univerze, je število intenzivnih oblik v primer- javi s prejšnjim letom nekaj upadlo. # In liakšna je vaša orientacija za prihodnje leto — smo vprašali to- variša Vlada Valenčaka? 9 Brez dvoma moramo uspeti v čim širšem družbenem izobraževa- nju. Z ot>časnimi ideološko politični- mi seminarji t)omo zajeli vse komu- niste, izboljšali pa bomo delo politič- ne šole in seminarjev za mlade ko- muniste. Z občinskim sindikalnim svetom p>a pripravljamo širolie druž- beno ekonomske seminarje delovnih .kolektivov, kajti le tako se bomo približali značaju naše ustave: od delavca-ugra:vljayca navzgor. razpiuuje 10 ŠTIPENDIJ za redno šolanje na 1. stopnji tehniške tekstilne šole. Šolanje traja 3 leta. Pogoji: 1. Dovršena 8-letka 2. Zagotovljeno stalno bivališče na območju občine Celje 3. V mesecu avgustu obveza za 1 mesečno delo v podjetju ¦ pred dokončno izbiro štipendistov. 4. Lastnoročno napisane prošnje za sprejem s podatki o šol- skem uspehu, bivališču in družinskem stanju, sprejemamo do 20. julija 1963. Podjetje bo sprejelo, zaradi narave dela na delovnih mestih, ki jih bodo zasedli štipendisti po končanem šolanju, predvsem fante. Komisija za delovna razmerja pri DS KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE razpisuje prosto delovno mesto Šefa računovodskega sektorja Pogoji: Visokošolska ali srednješolska izobrazba z daljšo prakso. — Nastop službe zaželjen takoj! — Vse ostalo po dogovoru. •— Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 26 — 5. julija i96.3 V TEH PASJIH DNEH... Iz pasje zime nas je prineslo preko noči v vroče pasje dni. Res ni eno- stavno življenje, še manj pa delo v času, ko se živo srebro vzpenja k tridesetim stopinjam. Tudi konferen- ce in sestanki so dobili novo obelež- je. Krajši so in kavo zamenjuje kisla voda. Zlasti so v teh dneh na slabem Celjani, ki jim varčnost z vodo jem- lje pravico, da bi se namakali in hladili doma." Cela vrsta znanilcev vročih poletnih dni spi-emlja termo- meter. Ljudje postajajo nervozni, de- lo se spreminja v muko. Medtem ko živo srebro raste, storilnost, zlasti v pisarnah (neupravičeno) pada. Tarri' kjer stroji diktirajo tempo, tam ni padca. V gostilnah zmanjkuje piva — pivovarnam se ni bati zavoljo fi- nančne realizacije. Šolska mladina že dopoldne draži odrasle in se kopa v bazenu in Sa- vinji. Juhe izginjajo z jedilnikov in dajejo prednost hladnim napitkom. Hladilniki so dobili svojo vrednost. Smo sredi resničnih pasjih dni. Znanilci pasjih dni so tudi nesre- če. Ljudje za volanom, za krmili mo- torjev in koles postajajo nepazljivi. Zdaj niso krive ceste, krivi so ljudje. Večji je promet, ta pa je vrhunski, bolj je treba paziti. Popoldan postaja kopališče kraj največje gneče. Plavanje zahteva spretnosti. Razgreta in ožgana telesa pokrivajo skoraj vsak ped en j ce- mentne ploščadi. Toliko več bi našte- li kopalcev od pečoniškega mostu do Petrovč. V Celju so hiše bržkone prazne. Ljudje in tudi psi, vsi so v Savinji. Pod »Petričkom« se razvija svoje- vrstna dejavnost. Samopostrežna pralnica avtomobilov je tam. Fičkar- ji združujejo prijetno s koristnim. Perejo sebe, perejo svoje »-konjičke«. Za promilo bolj umazana Savinja? Kaj bi to. V teh dneh nihče ne sili v vodo zaradi čistoče, v njej si vsak išče hladno odrešitev. Prizor pranja avtomobilov, .ki ga vidite na sliki je tudi pohvalen za Celjane. Kaže, da se držijo predpisov, ki v času po- manjkanja pitne vode perejo vozila tam, kjer je ne bo zmanjkalo. Ko smo že pri kopanju, potem še besedico o perspektivi. V nekaj le- tih bomo Celjani imeli nove >>kapa- citete^^ za kopanje. V Rožni dolini bo Cinkarna v sodelovanju z drugimi potrošniki industrijske vode že letos začela z gradnjo zajezitve. Za pre- gradami bo nastalo več jezer, ki bo- do poleg tega, da bodo zalagala in- dustrijo z vodo. tudi prijeten turi- stični objekt. Poleg kopališč bodo tu urejena tudi vikend naselja, gladino pa bodo rezali čolniči. Slučaj, da Cinkarna za svoj razvoj potrebuje velike količine vode se srečno do- polnjuje s stisko Celjanov, ki v let- nem času iščejo rekreacijo v vodi. Tam pa bo voda bolj čista od Sa- vinje in tudi že dovolj zgodaj topla za kopanje. J. Celjani povezujejo prijetno s korist iiim, ko ob Savinji preživljajo vro- čino, perejo sebe svoje »fičke« psič- ke in konjičke .,. Šef ILiberije Tubmann naj poti skozi Celje j Po večdnevnem bivanju in državniških razgovorih se je v petek do- j poldne skozi Celje peljal liberijskišef države Tubmann, gost predsed-' nika Tita. Plavi vlak, v katerem je bil visoki gost s svojim spremstvom, se je za nekaj minut ustavil pred železniško postajo, ki jo bila svečano okrašena z zastavami Liberije in SFRJ. Na peronu je bila velika množica/ Celjanov, predvsem mladine. Med množico so bili tudi vsi odborniki ob- činske skupščine, ki so prekinili svoje skupščine, da bi pozdravili viso- kega gosta iz prijateljske afriške di-žave. Visokega gosta so v vlaku pozdravili pionirji in njemu in soprogi izročili šopke rož. Predsednika Tubmanna so v vlaku pozdravili tudi sekretar OK ZKS tovariš ing. Andrej Marine, predsednik občinske skup- ščine v Celju tov. Marjan Učakar in predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Marjan Ravnika,r. Nekaj trenutkov pred odhodom vlaka se je visoki gost pojavil tudi na oknu in odzdravljal množici. Ob njem sta bili tudi soproga in hčerka predsednika te prve svobodne črnskg državfe v, Aferiki. , . . „, NEZNANEC NA VIRŠTANJU V SPOMIN ZAGORSKEMU PRVOBORCU EDU LESKOVARJU .Samo da se poženem še čez cesto! Vragovi menda ne tičijo za kakšnim grmom,« Nekje daleč je brnel avtomobil. Pnivzdiignil se je kot na startu in se pognal čez cesto. V .bose noge ga je zbodlo kamenje, toda ničesar ni občutil. Tekel je naravnost po travi in se ustavil v strmini ob prvi jablani. Prižel se je k deblu, pri- sluhnil v noč. Ob Sotli so kva'kale žabe. po cesti se je približeval avto- mobil. Nikjer nobene luči, še avtomobilskih žarometov ni bilo videti izza brega. Na hišah, ki so ibile prislonjene tu in tam, ni bilo raz- svetljenih oken; redke svetle proge so se videle samo ob špranjah in okenskih okvirih, če niso bili dovolj tesno zatemnjeni. Hitro si je nataknil čevlje, spustil hlačnice, otipal žep in se za- dovoljno nasmehnil, ko je občutil poznane oblike svojega revolverja. »Prva ovira je za menoj! je vedro pomislil in krenil navkreiber. Ozrl se je po nebu in ugotovil smer. Obrisi virštanjskega gričevja so valovili proti temni Rudnici. Sonce je bilo tako visoko. Sinoćnji neznanec je sedel na suknjiču v gozdiču blizu Virštanja. Našel si je prostor med grmovjem, od koder je videl cesto v dolini, cerkvico sv. Filipa in išolo. Cesta se je končala ob vznožju. Mimo vinograda se je vil ilovnatorumen kolovoz. Razpel si jo temno srajco, se zleknil na trebuh in opazoval pokrajino. Nikoli še ni hodil tod. »Gostilna je blizu šole,« je pomišljal. »Proti večeru pojdem tja, da poiščem pismonošo. Sicer bi moral priti po cesti.« Sonce ga je pri- jetno božalo po hrbtu. Po suknjiču je lezlo nekaj mravelj.; Urno so pregibale noge. da jim ni bilo mogoče slediti. Ena se je vtadala z drobtinico, ki je ostala od neznančevega kosila. Danes je pojedel še poslednji obrok rumenega zagorskega kruha. »Samo jej, tebi vojna ne pride do živega,« se je toplo nas.mehnil. Zamišljeno je pogledal proti Imenskemu polju. Miljani. Ivangori in tam dalje zaslutil svojo Pregrado. Mati je znala speči talko dobro koruzno pogačo. Kako bi mu še zdaj teknila! »Bo že spet, ko se vrnem ... potem, ko bo mimo to. prekleto..., ko se otresemo...« Sonce se je počasi nagibalo za Oliinsko goro. Vinogradi so zardevali. DrObničeva domačija je že bila v senci. Bahova gorca pa se je zlatila v zadnjih sončnih ž-inkih. Oh šoli ni bilo več sonca. (Dalje prihodnjič) VELIKE OČI... Jedel je, jedel, dokler ni po- čil ... — Ko bi imeli na naši šoli televizor, potem bi bilo vse v redu. Otroci bi gledali, občani bi prišli, razpravljali bi o vsem mogočem kar mimogrede. Dobili so televizor, zdaj je v zbornici zaklenjen s trojnimi ključi. — če bi naša občina imela vsaj ozkotračni kinoprojektor, potem bi šli po vaseh in pred- vajali filme. Danes imajo že tri, samo nih- če jih ne uporablja. Samo in- ventarna številka so ti kino- projektorji. — Če hi imeli magnetofon, hoho, potem bi naše izobraže- valno delo dobilo svojo pravo težo. Imajo ga za hišne zabave, na vseh trakovih je le plesna in zabavna glasba. Take ugotovitve sem pred dnevi poslušal na nekem se- stanku. Mimogrede mi je pri- šlo namisel nekaj, kar se da uporabiti kot prispodoba: V kairskem živalskem vrtu se opice podijo po .drevju kar tako. Niso povsod v kletkah. Tam jih imajo za zabavo obi- skovalcev. Bil sem tam in imel sem na glavi klobuk iz panamske tra- ve. Cel funt me je stal. V senci sem sedel na klopi in odložil klobuk. Luščil sem banane in jih dajal daljnim sorodnicam. Ko pa je banan zmanjkalo, so »beštije« začele vreščati, po- tem, pa mi je ena odnesla klo- buk.- Kljub jezi sem gledal na drevo, kaj bo z njim storila. Prisežem, ni si ga dala na gla- vo, kamor bi sodil, temveč ga je pomerjala na tisti del tele- sa, ki je pri opicah najbolj gol in ki bi ga bilo treba pokriti, če bi rep ne bil v napoto. Čez čas je ves scefran padel na tla. Toda tudi to, da opica ni ve- dela kam z mojim klobukom, ni bilo brez haska. Vsi drugi obiskovalci \so se smejali od vsega srca. Tudi jaz, čeprav bolj kislo. Najdete kakšno podobnost med prvo in drugo polovico te- ga prispevka? '-^tHHHK.' K. Bo madež v ZDA izbrisan? Kaže da ni svobode brez boja, k t ni boja brez žrtev. Severnoameriški črnci, pa tudi močno gibanje me J. belimi državljani ZDA, že meseco Eversova nad mrtvim možem ... vodijo boj za ukinitev rasnega raz- likovanja v južnih državah ZDA. Ta boj pa terja svoje žrtve. Tako je ne- davno podlegel ranam, ki so mu jih prizadejali rasni nestrpneži, črnski voditelj Medgar Ewers, ki ga na sli- ki vidimo že mrtvega s soprogo. Boj za enakopravnost črncev vodi tudi Kennedyjeva administracija. Kaže, da bo ukinitev rasnih razlik v javnosti med črnim in belim prebivalstvom ena največjih zmag v notranji politiki ZDA. Pred dnevi je ameriški pravosodni minister Robert Kennedv izjavil, da je rasna segre- gacija si-am.ota za Američane. Rekel je, da je nenormalna logika rasnih nestrpnežev nevzdržna. Ce so krimi- nalci, narlcotiki. prostitutke in drugi negativni elementi bele barve enako- pravni, ne pa črnci, ki zasedajo ug- ledna mesta v ameriški družbi, je to kriminalno. Robert Kennedy je zaigral tudi na patriotsko karto, rekoč: — Kako moremo ameriškemu črn- cu reči, da mu v miru ne moremo zagotoviti enakopravnosti, pač pa jo lahko ima le v primeru vojne?! Britka resnica. Ali je bo enkrat konec? RADOVEDEN KONJ Na kmetiji v Globokem pri Brežicah je aparat ujel takle prizor. Konj radovedno gleda skozi okno. Toda nikar ne mislite, da zvesta žival živi z ljudmi v isti hiši. Ne. Hlev je prav tak kot hiša. Ima velika zasteklena okna, kar tudi živalim gotovo prija, da imajo dovolj svetlobe v svojem bivališču. Ker pa ima žival, je namreč kobila, nekaj radovednosti svo- jega spola, po navadi gleda skozi okno in veselo zahrza.