Cena: 8 vinarjev. Št. 21®.. V Gorici, 12. junija 1915. Leto VI. Novi £jas“ izluija : Ob četrtkih popoldne. Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. — Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ..Narodna Tiskarna'1 v Gorici. na«« = „Kovi Čas“ stane : = za [celo leto...................4 K „ Nemčijo......................5 „ „ ostale dežele................6 „ „ posamezne štev. ... 10 vin. Oglasi po dogovoru. ---------------------- Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo {dvorišče. Lastnik[: Konsorcij »Novega Časa« v Gorici. VOJSKA Z ITALIJO. Armadno povelje maršala nadvojvode Friderika. O priliki manifesta Njegovega c. in Kr. Veličanstva je izdal tudi maršal nadvojvoda Friderik naslednje odločno lepo armadno povelje na vse avstrijske vojake: »Vojaki! Slišali ste v resni uri izgovorjene besede vašega najvišjega vojnega gospoda. Te besede označujejo sramotno podlost našega novega sovražnika, ki plačuje dolgoletno zvestobo s sramotnim izdajastvom. Vojaki! Te besede nam pa nalagajo tudi nove velike naloge, katerih rešitev Njegovo Veličanstvo in domovina zaupljivo polagata v naše roke. Ne stopa proti nam častni nov sovražnik. Ne! Izdajalski dosedanji zaveznik avstrijskih in nemških z zmagami ovenčanih armad in brodovij, ki po lOmeseč-nem vročem boren ju proti pol sveta stoje nepremagane in trdnejše kot kdaj, nas zavratno napada za hrbtom. Dolžnost naši vojakov je, da to brezprimerno zadržanje našega sovražnika s krvjo in železom kaznujemo in mu zopet pokažemo pot, katero so mu nekoč že naši predniki pokazali pri Mortari in Novari, pri Ku-stoci in Visu. Naš vroče ljubljeni najinl-lostnejši gospod, ki je vse poskusil, da bi nam in našim zaveznikom prihranil to novo poskušnjo, hoče v nas najti duha Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa. Mi hočemo biti njih vredni vnuki. Mnogo sovražnikov obilo častito naj bo naš bojni klic. Tako pozdravimo svojega vzvišenega cesarja in kralja in naše zveste zaveznike, tako pozdravimo mi na severu svoje tovariše, ki stoje na jugu pripravljeni, da kljubujejo sramotnemu vpadu za našim hrbtom, dokler tudi na jugu ne bo napočil dan, ki bo prinesel krvavo maščevanje. Vojaki! Brez obotavljanja, veselega poguma nad novega sovražnika! Z božjo pomočjo in v zvestem bratstvu z našimi zavezniškimi tovariši bomo znali tudi njega premagati.« Sveta Gora. »Tebe nam hočejo vzeti, Tebe razrušiti? Kaj pa je Mati Božja Lahu storila? Kaj pa ima Lali od tega, če cerkev razbije?« Tako so vskliknili in vsklikajo bo lestno naši ljudje, ko so se v teli dnevih ozirali na ljubo svetišče Matere Božje na Sv. Gori. Da celo jokali so se, ko jim je srce stiskala misel, kaj bo z Marijinim svetiščem na Sv. Gori... Svetišče tam gori je del našega srca; pota iz naših rodnih vasi gredo povsod na Sv. Goro; ni človeka pri nas, ki bi teli potov ne poznal in ljubil; hodiii jili je v dobi dešldli let in pozneje vse čase; in zadnja daljša pota, po katerih se starec in starka vračata li grobu domov, so pota s Sv. Gore. Zatorej bolestno vprašanje: Kaj bo s Sv. (ioro... Ona tvori srce naše lepe Goriške, ru si podajajo roke Gore, Brda, Kras, Vipavska dolina in Goriška ravan. Kako sc tega zavedamo vsi! In ona naj bi nam bila vzeta? Njo, biser naše dežele, naj bi Lah razdejal? Tam gori v svetišču pred Manjinim, altarjem so že molili vsi izmed nas. Nikjer nam ni bilo tako prijetno kot tedaj, ko so nam v cerkvi svetogorski prošnje silile iz srca, same, iskrene in tako prešinjene žive zavesti, da jili Marija v nebesih spie-jema in blagoslavlja! In ta kraj svetili spominov in tolikih milosti naj bi nam sovražnik razrušil? Sreč se nam upira, ko mislimo na to in le ena globoka molitev nam kipi proti nebu: Bog ohrani nam . preljubo svetišče; Marija čuvaj nad 1 njim!----------- i Bili so že boji za naše lepe krajine. Že pred štiristo leti so hoteli pohlepni Benečani zavzeti našo Goriško. V srditih bitkah se je prelivala kri ob Soči, na Krasu, tja do Vipave. Toda cesarja Maksimiljana hrabre čete so vrgle Lahe nazaj. Naša Goriška in mi goriški Slovenci smo ostali pod Htabsburžani, združeni z ostalim slovenskim rodom. Sto let pozneje so se boji ponovili Benečani so koncem I. 1615 zopet udrli v naše kraje, hoteli zasesti Gradiško ter pustošili, kamor so prišli. Dve leti je trajala ta vojska. Toda Lahi so se morali umakniti, ne da bi bili kaj dosegli. Mi pa smo ostali zopet pod Habsburžani. Le zavest je prešla v naše ljudstvo, da bi pod Lahom naše življenje bilo uničeno. Sedaj se stari poskus zopet ponavlja. Samo da ni bil nikdar prej tako silovit in tako krivičen kot sedaj. Tudi v prejšnjih časih je Lah le po krivici silil v naše kraje, toda kazal se je vsaj vedno kot našega nasprotnika. Sedaj pa se je cela desetletja hlinil zaveznika in prijatelja; in ko je z našo pomočjo postal velik in močan, nam v uri največje nevarnosti hrbet o-brača in nas izdajalsko napadal! S r a-m o .t n a p o d 1 o s t je to, pravi sam maršal nadvojvoda Fridejrik; s o v it a ž n i k je to, ki plačuje dolgoletno zvestobo s sramotnim izdaja 1 s t v o m! Njegova vojska je s r a-motni vpad za naš im hrbto m. To je sovražnik, ki bruha sedaj na nas pustošenje in bedo in bi nam hoče razrušiti preljubo svetišče na Sv. Gori. Moče nam vzeti najdražje, kar imamo! Ze sedaj se nam nudijo grozni prizori, ker s trepetom v srcu moramo gledati, kaj verolomni izdajalski sovražnik naše monarhije in našega rodu namerava z srcem naše dežele, s svetogorskim Marijinim svetiščem. To dela sedaj. Kaj bi.pa šele pozneje počel, če bi namene svoje zahrbtnosti in verolomstva pričel pri nas vresničevati? Kaj bi počel s cerkvami po naših rodnih vaseh; kaj bi počel z našim jezikom in z našo mladino po šolah? Da s trepetom se oziramo na Sv. Goro, ki jo sovražnik oskrunja, a prepričani smo, da nam svetišča ne zavzame nikoli. Devica mogočna kakor vojskine čete bode mesto, na katerem si je ukazala hišo postaviti, čuvala kakor je je čuvala v prejšnjih viharjih! Mi pa idimo v cerkve, kakor je ob početku sedanje svetovne vojske sam nemški cesar pozval svoje ljudstvo, da molimo k Bogu in prosimo blagoslova na naše hrabre vojake in našo domovino! Zmaga bode naša gotovo! Kako so nas v Italiji sovražili. Znano je, da se je Italija le v zvezi z Avstrijo in Nemčijo okrepila in postala vele-vlast. Toda Avstriji je ostala vedno stara nasprotnica. Proti njej je ruvala kjer je mogla; dasi je bila v zvezi z nami, nas ni nikjer podpirala. Kadar se je šlo za kak spor med trozvezo in Francozi, Rusi ali Angleži, vselej je bila Italija na nam nasprotni strani. Ze desetletja sem se vidi, da se je Italija na vse strani pripravljala, da nas enkrat odrine od morja in nam vzame naše primorske dežele. Delala je priprave v visoki politiki in razvijala je najobsežnejše drobno delo. Ono malo Italijanov, kar jih je ostalo v Avstriji, sedelo je ta-korekoč pri polnih loncih, imeli so vse politične in narodne pravice in gospodarsko so živeli bolje nego v kraljestvu. Treba je bilo torej najprej tem Italijanom ubiti v glavo, da so nesrečni ker zunaj kraljestva in zato — »irredenti«. Ustanovilo se je v ta namen nebroj društev v kraljestvu kakor: »Dante Allighieri«, »Trento e Trieste« in druga, da so ščuvala in delala propagando v naših deželah. Naši italijanski domačini sami niso se čutili »neodrešene« in zato je Italija preplavila naše dežele z »regnocoli«, ki so se sčasoma utihotapili v vse mogoče službe, ustanavljali podjetja in ponekod kakor n. pr. v Trstu dobili v roke oblast nad ulico in strahovali domačine. Ti so bili v prvi vrsti, ki so trobili v svet o zatiranju Italijanov v Avstriji, in italijanska javnost in vlada je porabila vsako priliko ali nepriliko, da se je mešala v naše notranje razmere in grozila z najskrajnejšimi posledicami, da bi se temu rovanju ne smelo gledati na prste. Mož ki je vse to zahrbtno spletkarenje dobro tunel, prejšnji tržaški namestnik princ Hohenlohe, je bil predmet najhujših napadov od strani italijanske javnosti in ko je koncem avgusta 1. 1913 izdal znane dekrete, s katerimi je skušal vsaj deloma spraviti ranjikole iz njihovih postojank, nastal je tak hrup v kraljestvu, in tako se je grozilo, da so tudi ti dekreti ostali deloma neizvršeni. V kljub toliki občutljivosti proti nam. se vendar nam nasprotnim Italijanom ni zdelo nepošteno, če so se Oberdank in drugi posluževali bomb in bodal v dosego svojih ciljev. S tem, da se je bil Oberdank lotil celo posvečene osebe našega cesarja in ga hotel umoriti, storil je po mnenju Avstriji sovražnih Italijanov nekaj svetega. Kot narodnega mučenika ga slave po Italiji, postavljajo inirspomčnike in v muzeju v Vidmu posvetili so eno sobo samo spominom na Oberdanka, in še te dni je nek senator daroval 500 lir v namen, da postavijo O-berdanku spomenik v Trstu, če ga osvo-je, kar bo seveda ostalo le želja. Na zunaj so udarjali po Avstriji, kjer so mogli, in pri prvem sporu naše države s Srbijo leta 1908 je stala italijanska javnost in vlada odkrito proti nam. Vendar pa niso še udarili po nas, deloma ker niso bili pripravljeni, deloma pa zato, ker so nas še potrebovali. Hoteli so namreč odvzeti Turkom Tripolitanijo in ker so to podjetje gledali po strani tako Angleži kakor Francozi, potrebovali so Italijani naše in nemške zaslombe, da jim varujemo hrbet in ostali so »zvesti«. Seveda so tudi med tem časom po časopisju in raznih društvih ruvali dalje in pisatelji so v svojih pesmih, dramah in romanih netili sovraštvo do vsega, kar je bilo avstrijsko. Jadransko morje so proglasili za svoje morje in klicali so ob vsaki priliki: »Doli z Avstrijo«. Pri tem so bili^o-pet tako občutljivi, da so se čutili žaljene zaradi vsake malenkosti: med tem ko so sami postavljali spomenike Oberdanku, Garibaldiju in proslavljali vsako bitko z Avstrijo, nam niso niti dopustili, da bi smeli mi primerno proslavljati Tegettho-fa, zmagovalca pri Visu. Vkljub tolikemu sovraštvu niso bili Italijani možje, da bi si poiskali nasprotnika v poštenem boju. Kakor so zanje že prej le Francozi in Nemci morali Avstrijce zmagovati, tako tudi danes niso takoj odkrili svojega lica, marveč so hlinili ob izbruhu svetovne vojske prijateljstvo in ostali 10 mesecev nevtralni in čakali, da drugi pobirajo zanje kostanj iz žerjavice. Že le sedaj ko mislijo, da smo že dovolj opešali, si upajo na dan. 1 oda račun delajo brez krčmarja. Oni niso pričakovali, da bomo vsi Avstrijci vstali kot en mož, da s silno močjo zdrobimo izdajskega sovražnika in ga poženemo tja, od koder je frrišel. Svetovna vojska. Italijansko bojišče. Junij 8. Sovražni zrakoplov »Cittil di Ferrara« je bil na povratku iz Reke da- nes zjrtraj oh 6 uri po našem ruorsTcem letalu »L 48« — voditelj linijski poročnik Klansig, opazovalec morski kadet pl. Fritsch — severnozapadno od Lošina zažgan in uničen. Dva častnika in 5 mož posadke so bili ujeti. — Naše morsko letalo »L 47« je obstreljevalo danes zjutraj Benetke in sicer zrakoplovno lopo Murano-Campalto ter obmetavalo sovražne rušilce z bombami in povzročilo nekoliko požaro\; z uspehom je tudi obstreljevalo laško \ -jaško taborišče in strojne puške. Ju močjo varovati dobro ime italijanske narodnosti, je to ime pokril z neizbrisno sramoto. Italijansko orožje se je dvignilo proti Avstriji, prijatelju in zavezniku. Zaslepljena ali blazna je povzročila Italija zločin prelomljene zvestobe, nevarnost grozne vojske, uničenje italijanskih državljanov, italijanskih dežel. Mi Italijani ob meji smo napadeni, ponižani, uničeni od strani onih vojakov, ki so v imenu osvobojen ja dvignili nož izdajstva. Toda Italija in svet naj ve, da Italijani Avstrije ravnanje Italije obžalujejo, se zgražajo nad njim in je proklinjajo. Daleč preko meja Italije smo branili svojo na- rodnost in le s smrtjo nehamo biti Italijani; toda najgroznejši sunek proti italijan-stvu je prišel od kraljestva Italije letos v maju 1. 1915. Pred sodnim stolom zgodovine hočemo biti prvi najhujši obtožitelji. Sodba je izrečena, kazen je v božjih rokah. Kdo ve, če in kdaj pride odpuščanje. Italijani Avstrije! Skrijmo svoj obraz v sramu radi velike krivde, ki ni naša krivda, toda bolest, ki nas razjeda, naj nas ne vpogne. Naša vest je čista in našo sramoto in našo bolest dele z nami Italijani, ki so prosti verig framazonstva v Italiji«. Novice jz mesta. Praznik presv. Srca Jezusovega. Včeraj 11. junija je bil praznik presv. Srca Jezusovega. Druga leta je naš list pri ti priliki prinesel posebno prilogo. Letos to ni mogoče. Ampak prepričani smo, da se se je včerajšnji dan naše ljudstvo v obilnem številu zateklo k svojemu Bogu, da bi od Njega doseglo usmiljenje in varstvo. Jutri dne 13. junija imamo nedeljo, kjer se že po določbi kardinala Missie po vseh naših cerkvah vrši pred izpostavljenim Najsvetejšim slovesno posvečenje in slovesna prošnja za odpuščenje in prizane-šenje. Idimo vsi v cerkev, idimo vsi - kakor je to želja sv. Cerkve in presv. Srca Jezusovega — k spravnemu sv. obhajilu, idimo vsi molit pred Srce vsega usmiljenja in vse ljubezni, da blagoslovi naše vojake, da ščiti domovino pred zahrbtnim sovražnikom in da varuje nas vse! V Gorici imamo ta teden veliko vročino. Že prejšnji pondeljek je dosegel toplomer v senci 31" C in na to višino dohaja vsak dan. Vročini se pridružuje po cestah še prah, ki je vsem v veliko nadlego. V noči od četrtka na petek je vladala v Gorici popolna tema. Nobena svetilka ni gorela. Po osmi uri zvečer ne sme nobena luč po hišah svetiti ven na prosto. Kdor rabi luč mora okna dobro zapreti, da se svetloba ne vidi ven. Od iste ure dalje ne smejo biti odprte tudi gostilne. Novice. Še enkrat opozarjamo vse naše p. n. naročnike, da lista ne tiskamo za naročnike kot take, ampak za vse občinstvo. Poštni promet je namreč sedaj, kakor je pač vsakemu znano, tak, da bi naš list moglo le neznatno število naročnikov dobivati. Če bi list tiskali za naročnike kot take, bi prvič ne dosegli svojega smotra, ker bi lista ne mogli naročnikom pošiljati in drugič bi imeli še mi sami precejšno gospodarsko škodo. Naročnikom pa ga pričnemo pošiljati takoj, ko so kolikor toliko spet povernejo normalne razmere. Upajmo da se to čimprej zgodi; do tedaj pa podpirajte »Novi Čas« s tern, da ga pridno po razprodajnih mestih kupujete. O preč. g. dekanu v Kobaridu, Peternelu se je govorilo in pisalo, da je bil v Vidmu ustreljen od Italijanov. Sedaj pa to laški listi zanikujejo kot neresnično vest. 25.000 kron podpore je podelil občinski svet na Dunaju odboru za goriške u-bežnike. Papež je imenoval dosedanjega pomožnega škofa v Turinu za vojaškega škofa, kateremu je poverjeno vrhovno vodstvo vseh vojaških duhovnikov italijanske vojske. Preki sod je bila te dni po plakatih proglašen tudi v Gorici. Razteza se na naslednja hudodelstva: vohunstvo, veleizdaja, žalenje Veličanstva, motenje javnega miru, ustaja, hudobno poškodovanje železnice in celega njenega obrata, hudobno poškodovanje telegrafov in telefonov; uboj, umor, rop, v kolikor se ta hudodelstva izvrše nad osebami ali predmeti stoječimi pod voj. oblastjo. Hudodelstvo tatvine spada pod preki sod v toliko, v kolikor je tat pri izvršenju tatvine bil oborožen z orožjem, ali če je tat izvršil tatvino med kakim požarom ali nesrečo povzročeno po vodni sili ali kaki drugi ; nezgodi in ni bila pri tem povzročena škoda pod K 2000. Pri teh hudodelstvih se glasi obsodba na smrt na vešale; pri vseli drugih hudodelstvih, torej tudi v slučaju na zgorajšen način povzročene škode pod K 2000. pa na smrt z ustreljenjem. Kot posledica prekega soda in bližnje bojne črte je izdalo glavarstvo oklic na prebivalstvo, da se ne sme muditi na oknih in na strehah, dajati znamenja z robci i. t. d., ker bi se znalo vse to smatrali kot veleizdaja. Ob enem je tudi strogo prepovedano pustiti otroke po cestah, ker lahko povzročijo v svoji brezpame-ti nepregledno škodo za celo prebivalstvo. Poveljnik avstrijskih čet na Goriškem v vojski proti Italijanom je general R u-h r, na Tirolskem pa general Danki. Proti Srbiji poveljuje našim četam general boroevič. Poveljniki laške armade so naslednji: Vrhovno poveljstvo nad vso armado ima kralj; armada je razdeljena v štiri armadna poveljstva; poveljniki istih so-vojvoda Aosta, general Canera, general Wigeno in general Masitelli. Vojni minister je pa general Zupelli. — Načelnik italijanskega generalnega štaba je gene-rallajtnant Cadorna, njemu ob strani stoji generalmajor Porro. Preki sod ali nagla sodba ima namen varovati s prisilnimi sredstvi koristi države in vojaštva. Kdor se pregreši proti njegovim določbam kaznuje se ga z naj-hujšo kaznijo, ki je mogoča. Izvršitev sodbe sledi v teku dveh ur, le če obsojenec prosi še za eno uro z izrečnim pristavkom, da hoče ta čas porabiti za svojo pripravo na smrt se mu ta ura lahko dovoli. Po izvršenem hudodelstvu se mora obtoženca takoj postaviti pred vojaško sodišče, ki obstoja iz predsednika in še treh prisednikov. Isto mora soditi hitro in se kolikor mogoče omejiti le na izvršeno hudodelstvo ter mora končati svoje preiz-kovanje in sodbo najkasneje v treh dneh. Če je obdolženec enoglasno spoznan za krivega, tedaj se obsodba glasi na smn; le proti drugim soudeležnikom hudodelstva se lahko ta obsodba spremeni v 5 do 20 letno ječo in še to le tedaj, če je bii glavni krivec že usmrčen. Za morebiten sovražen upad v našo deželo so izdala okoličanska županstva o-glas na prebivalce, naj se v tem slučaju vede napram sovražnikom mirno in d o-stojno. Nikdo ne sme napraviti kakega dejanja, ki spada samo pod vojaško oblast, ker bi sicer posledice bile grozne in uničujoče za vse prebivalstvo. Zatrdno upamo sicer, da se sovražniku ne posreči u-dreti v naše kraje, a potrebno je, da se naši ljudje tudi v tem slučaju vedejo mirno in z brezmiselnimi dejanji ne škodujejo sebi in vsem svojim sovaščanom. Blokado avstrijskega obrežja je koj ob začetku vojske proglasila italijanska vlada, in sicer se ista razteza od avstrijske meje do severne črnogorske meje in od južne črnogorske meje črez celo o-brežje Albanije; posledica te blokade je, da ne sme prebresti te črte nobena ladja, ne naša ne kaka druga četudi nevtralna. Novara - Mortara - Kustoca - Vis, to so imena ki jih omenja cesarski manifest in armadno povelje maršala nadvojvode Friderika. Slavni spomini z laških bojišč so združeni ž njimi. — Pri Morta-ri je Radecki dne 21. marca 1849 premagal vojsko kralja Karla Alberta? — Pri Novari so Avstrijci pod Radeckijem dne 23. marca 1849 premagali Pijemonteze in njih kralja Karla Alberta. Posledica te zmage je bila, da se je Karl Albert odpovedal prestolu ter vlado prepustil svojemu sinu Viktorju Emanuelu 11. — Pri K»-stoci so Avstrijci dvakrat premagali Lahe; prvikrat 23. julija 1848; poveljeval le Radecki; poveljnik laške vojske je bi! Karl Albert. Drugikrat so Avstrijci pod nadvojvodom Albrehtom dne 24. junija 1866 prav tam porazili Lahe, ki so šteli 130.000 mož, dočim je bilo Avstrijcev le 75.000 mož. — Pri Visu si je avstrijsko bojno brodovje priborilo pod vodstvom admirala Tegetthoffa dne 20. julija 1866 krasno zmago nad italijanskim brodovjem. Laška admiralna bojna ladja »Re d’Italia« je bila potopljena, tri druge pa težko poškodovane! — Upajmo, da si bo asvtrijska armada tudi sedaj pridobila slavne • spomine v bojih z laško vojsko, ki prihaja v znamenju verolomstva in izdaje na naše meje! Granatni dež na Ypern. Francoski listi z dne 31. maja poročajo, da je na mesto Ypern v Belgiji padlo v 4 dneh 20.000 granat, ki so jih Nemci izstrelili. Goričani lahko rečemo, da sedaj vemo, kaj to pomeni. Mesto Ypern je popolnoma porušeno in sedaj se bijejo na eni strani Francozi in Angleži, na drugi pa Nemci samo za razvaline. Srbsko stališče glede Italije. Iz Sofije se poroča o sledečem značilnem članku »Politike«, ki izhaja v Belgradu. Imenovani list je glede intervencije Italije pisal sledeče: Avstro-Ogerska se more še zelo krepko braniti. Italija bo le malo pripo-niagala k izboljšanju vojnega položaja; zato se nikakor ne sme precenjevati njenega nastopa. Tudi ni Italija upravičena, da zase zahteva ozemlja na škodo Slovanov. Kadar bo trosporazum Italiji dajal plačio za njeno pomoč z orožjem, prepusti ji Savojo,Korziko, Malto,Tunis, Alžir in E-gipt. Mi pa ne potrebujemo Italije. Istra in dalmatinsko obrežje je slovansk o-ozemlj in morata tudi ostati. Silno značilno. V Lugano v Švici se poroča 21. maja, da so bili v italijanski zbornici, kjer se je odločevalo za vojsko proti Avstriji navzoči vsi diplomati izvzemši Nemčije, Avstrije in Turčije. Velikansko pozornost je vzbudilo, da so bili pri tej seji prisotni tudi poslanci tržaškega mesta Pitacco in Hortis ter poslanec iz laške Tirolske Battisti, kakor da bi hoteli že naprej zastopati v Rimu one dežele, katere so do sedaj zastopali na Dunaju,... Velikanski plen zaveznikov meseca maja. V majskih bojih so čete združenih nemških in avstrijskih armad pod vrhovnim avstro-ogerskim vodstvom imele sledeče vspehe : 863 častnikov in 268.869 vojakov ujetnikov; 251 lahkih in težkih topov ter 576 strojnih pušk zaplenjenih, poleg tega 189 municijskih vozov ter drugi vojni material, ki je n. pr. pri eni armadi v Karpatih znašal 8500 municijskih nabojev za artilerijo, 5 in pol milijonov za pehote«, 32.000 pušk - repetirk in 21.000 sabelj^ Število meseca junija na gališkem bojišču napravljenih ujetnikov naraste za okroglih 25.000 novih, neglede na zavzetje Pžemisla. Lahi so bili aretirali okrajnega sodnika v Červinjanu Grešiča, ki se je nahajal v Turinu. Radi prekoračbe zakona glede bivanja tujcev v Italiji so ga bili kaznovali z 10 dnevnim zaporom, pa so ga izpustili. Ker je pa osumljen vohunstva, ostane še nadalje na razpolago policiji. Škodo, ki so jo napravili laški plenilci pri nemirih v Milanu na premoženju Nemcev in Avstrijcev cenijo na 10 milijonov lir. Naj novejše vesti. Dunaj 11. junija. Italijanski podmorski čoln Medusa je bil po enem našim podmorskim čolnom torpediran in potopljen. I )rugi častnik in 4 mož je bilo ujetih. Včeraj so bili vsi napadi Italijanov na celi fronti odbiti. Ponovni sovražni napad pri Gorici se je zlomil v ognju dalmatinskih deželnih brambnih čet; ravno tako je bil napad na severni fronti brezuspešen. Artilerijski boji se nadaljujejo. Carigrad 11. junija. V zadnji noči trajajočem boju je potopila turška križarka »Midilli« velikega ruskega torpednega rušilca. »Midilli« se je vrnila nepoškodovana nazaj. ||* motno, zavreto, se popravi kako VinO tudi Gdvzame duh P° Plosni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslati Nasluv povč upravništvo „Novega Časa". Knjigarna Katoliškega tiskovnega društva priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo knjig, papirja, tiskovin itd. ter zagotavlja svoje cenjene odjemalce točne postrežbe.