MM^i^ P^jru predsednik Tito. V spomin na dneve okupa fcr danskega naroda, je bila konec prejšnjega Zdna že £ ZJ11 osta/° otok vstajajočega in za osvoboditev boju- - številom več kot 121.000 udeleženci ~ Foto:. B.Oblak tradlci°rialna prireditev po poteh partizanske Ljubljane z XXXIV. Številka 35 ZA VSAKDANJO RABO... . : občinska konferenc« SZDL k Iraaj, lanovljie«, Skof)a Lok« - Cinplinu peaietje I - Glavni nresladk Igor Slavec I mimik v. d. Joi« Košnje k (LASI L O SOCIA Kranj, torek, 12.5. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO - Pod pokroviteljstvom skupščine pobratene občine Zaječar in fye stekla in kristala Kristal iz Zaječarja je bila v Tržiču v in nedeljo deveta mednarodna razstava mineralov in fosilov, to s čudovitimi izdelki narave, nakita in kristalnega stekla številni jugoslovanski in evropski razstavljalci, na ogled pa *kit tudi zanimive prirodoslovne, etnografske in mineraloške zbirke itkrka poštnih znamk z motivi mineralov in fosilov z vsega sveta. j dela prireditve, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi, sta bila še za učitelje o sodobnih vidikih geologije in meneralogije ter > podpisnikov družbenega dogovora o organizaciji in financi-i razstav v Tržiču. — Foto: H. Jelovčan rs olimpiad* — Zakaj pa ne, so rekli na Jesenicah, in vrtci so skupaj s temeljno telesnokulturno skupnostjo orga-nravo pravcato cicibanovo olimpiado na igrišču Podmežaklo. o 9 maja so se zbrali predšolski otroci z vseh jeseniških vrtcev tisti ki še ne hodijo v vrtec in pokazali, kaj znajo in kaj zmo-Cicibanovo olimpiado, na kateri si za dva prava gumba dobil obalo in Še slajši piškot, so na Jesenicah pripravili prvič v , prireditev meseca mladosti in na pobudo mladinske organiza-tmzfjojnovarstveni ustanovi. - Foto: D.Sedej Nove spodbude izvoznikom V letošnjih prvih treh mesecih je slovensko gospodarstvo izvozilo za 14 odstotkov manj blaga, uvozilo pa za 19 odstotkov manj kot v enakih mesecih lani. Za Gorenjsko so podatki ugodnejši, saj se izvozna prizadevanja večine delovnih kolektivov dokaj uspešno uresničujejo in je bila prodaja na tuje letos v prvem tromesečju večja kot lani, čeprav vseeno nekoliko pod planom. Še ugodnejši pa so podatki za april in v tem času je gorenjsko gospodarstvo izvozilo skoraj polovico več kot lani v enakem času. Enaka gibanja so značilna za vso republiko. Toda, če v Sloveniji želimo na-r doknaditi zamujeno, je potrebno izvoz še bolj povečati, zato pa bodo nedvomno potrebne večje izvozne spodbude. Vendar obremenjevanje gospodarstva ali prebivalstva ne pride v poštev, prav tako tudi ne emisija, ki bi pomenila le odlaganje bremen na kasnejši čas in bohotenje inflacije. Zato se večina občin in republiških organov ogreva za predlog, da bi izvozne spodbude zagotavljali iz sredstev, ki bi jih dobili na račun zmanjšane splošne in skupne porabe na yseh ravneh, razen tega pa naj bi uvedli in povečali takse za vsa vplačila v tujini. Porabo naj bi zmanjšali za dva odstotka, vendar ne povsod enako, temveč selektivno. Nemogoče si je namreč zamišljati, da bi zmanjšali pokojnine ali otroške dodatke. Vendar je ob tem treba poudariti, da marsikateri izvozniki radi spregledajo prilagajanje tečaja dinarja. Od lanske junijske devalvacije se je vrednost dolarja povečala za 21 odstotkov in če k temu prištejemo še izvozne stimulacije, izvoz nikjer ne bi smel biti vprašljiv. Seveda pa ob tem ne kaže pozabljati na lastna prizadevanja za boljšo produktivnost dela in racionalizacijo v proizvodnji. r L. B. Avseniki na Jesenicah Jesenice — Po nekaj letih bo ansambel bratov Avsenik, ki letos slavi 28. leto obstoja, 21. maja nastopil tudi na Jesenicah, v hali Podmežakla. Športnemu društvu Jesenice je uspelo v sodelovanju z jeseniškimi delovnimi organizacijami kupiti tisoč stolov, ki bodo tudi na prihodnjih prireditvah pod Mežaklo nudili več možnosti za kulturo spremljanje prireditev. Koncert bratov Avsenik bo v četrtek, 21. maja, ob 19.30 uri, vstopnice pa prodaja Športno društvo Jesenice. __D-S. . Varnost je stvar nas vseh Varnostne in politične razmere v svetu in okoli nas so takšne, da zahtevajo neprestano budnost; zato velja krepiti prizadevanja za zaščito in obrambo naše družbe, da bo vsak vedel in znal braniti doseženo danes in v prihodnje. Znano je Titovo geslo, da je ajvarnejša država, ki jo brani vse ljudstvo! Naši narodi pa imajo kaj braniti in prav to je tudi najmočnejše orožje nekega ljudstva, če ima kaj braniti in če to, kar ima, hoče braniti. Braniti pa hoče sistem, v katerem delovni ljudje na temelju družbene lastnine, pravice do dela z družbenimi sredstvi in pravice do razpolaganja s pogoji in plodovi svojega dela vse bolj samostojno upravljajo z družbenimi zadevami. Zato je naravno, da so delovni ljudje tudi sami neposredni nosilci saščite in obrambe svojih in družbenih pridobitev in vrednot in prav zato imamo pri tem tudi uspehe. Dosledno uresničevanje revolucionarnih ciljev našega razvoja pa utrjuje zavest in odločenost slehernega našega človeka, da se v primeru potrebe bori z orožjem in v zaostrenih ali vojnih razmerah sodeluje v družbeni samozaščiti in odporu. Izkušnje o tem črpamo iz NOB, ko sta OF in ljudska oblast organizirali množično samooobrambo in samozaščito ljudi že prvo leto vstaje in kasneje tudi svojo varnostno obveščevalno službo m narodno zaščito, tri leta kasneje pa vojsko državne varnosti in OZNO. Podpis vrhovnega komandanta NOV in POJ na dokumentu, ki nosi datum 13. maja 1944, je pomenilo ustanovitev enotno in združene varnostne službe. Danes ob tej obletnici poudarjamo, da so organi za notranje zadeve samo del milijonske armade v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite, armade, v katero je vključen sleherni občan, kajti plodove naših pridobitev, našega dela je mogoče varovati le s pravočasnim in učinkovitim reagiranjem vsakega samoupravljalca in občana, vsake samoupravne skupnosti, vsake politične in družbene organizacije. Le s takšnim načinom je mogoče skupaj z državnimi organi varnosti onemogočati vse poskuse napadov na našo skupnost, bratstvo in enotnost narodov, na našo svobodo in neodvisnost, na našo trdnost in ugled v svetu, na samoupravne pravice in materialne osnove samoupravljanja. Braniti tak sistem pomeni braniti sebe in vse, ob tem pa to ni le obveznost državljana, pač pa neodtujljiva pravica vsakega Jugoslvana. L. M. Malo gospodarstvo na sejmu KRANJ - Tudi tokrat bo gorenjsko in slovensko malo gospodarstvo na prireditvi Gorenjskega sejma v Kranju primerno zastopano. Izredno veliko zanimanje je tudi v drugih republikah, od koder še najavljajo množične obiske. Največ je zanimanja za organizacijo kooperantskih del med industrijo in malim Sospodarstvom, za našo zakono-ajo, ki zadeva obrt in za njen razvoj. Veliko zanimanja je seveda tudi za razstavo inovacij, ki so jo pripravile skupaj Ljubljanska banka — Združena banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 57 inovacij bo prikazanih. V sklopu razstave inovacij pa bo tudi posebno posvetovanje o inovacijah v lesarstvu, ki ga pripravlja Slovenijales, ter posvetovanje izumiteljev Slovenije, ki bo med sejmom v kranjskem IBI. Za ogled sejma malega gospodarstva v Kranju, otvoritev bo v petek, so se najavile tudi občine, ki so pobratene z mestom Kranj. Zanje predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič pripravlja poseben sprejem. Po vsej verjetnosti se bodo v bodoče tudi pobratene občine vključile v razstavni program tega sejma. Da bi si sejem, predvsem pa razstavo inovacij, lahko ogledalo kar največ ljudi, so prireditelji sejem podaljšali za dva dni, torej bo odprt se 21. in 22. maja, skupno sedem dni. Če se bo pa pokazala potreba, so ga pa pripravljeni podaljšati ie za kakšen dan. Prav bi bilo, da bi si sejem ogledali tudi šolarji. Za organiziran ogled bodo vstopnice znatno cenejše. D. D. •••••••••• ••••• 6.sejem g«« gtg tega gospodarstva jj| g g Hh::: ••• ••••••• Kranj 15.-21.5.'81 & fe * "81 m razstava inovacij — predstavitev drobnega gospodarstva — kooperacije — inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji — spremljajoče dejavnosti O LAS 2.STRAN. TOREK, 12, jjiuf J PO JUGOSLAVIJI Važne naloge komunistov Predsedstvo pokrajinskega komiteja ZK Kosova je obravnavalo žgoča vprašanja v zvezi s politično varnostjo in položajem v pokrajini. Poudarili so, da v pokrajini poteka živahna dejavnost zveze komunistov in drugih organiziranih subjektivnih sil s ciljem izpolniti neposredne naloge, ki izhajajo iz stališč, sprejetih na nedavnih sejah pokrajinskega komiteja ZK Kosova, centralnega komiteja ZK Srbije in centralnega komiteja ZKJ. Na temelju stališč ter forumov bo pokrajinski komite ZK Kosova na svoji naslednji seji sprejel delovni program zveze komunistov pokrajine. Setev za plani Pomladanska setev ne poteka tako, kot je bilo predvideno, je razvidno iz poročila, ki je bilo te dni dostavljeno skupščini SFRJ. Zlasti je v zamudi setev industrijskih rastlin, čeprav pa v celoti razmere niso kritične. Sicer pa poljedelcem že od jeseni zelo nagaja vreme. V času jesenske setve je bilo tako posejanih le okoli 30 odstotkov predvidenih površin. Nato so prišle poplave in pod vodo je bilo okoli 500.000 ha obdelovalne zemlje. Razen tega je primanjkovalo deviz za načrtovani uvoz umetnih gnojil in tudi domačih gnojil je bilo premalo. Sladkorna pesa je sedaj posejana približno 80 odstotkov, sončnice 66 odstotkov, koruze pa tudi dobrih 80 odstotkov. Obeta se kavna suša Letos bo Jugoslavija odkupila okoli 5 tisoč ton kave, kar bo ostalo okoli 150 milijonov dolarjev. To je za kakšnih 10 tisoč ton manj, kot so prvotno načrtovali. Kavo bodo razdelili po območjih tako, da bodo imeli prednost turistični kraji, da jim je v sezoni ne bi primanjkovalo. Računajo, da bodo slabše oskrbljene prodajalne v Srbiji in Sloveniji, ker so v teh dveh republikah dali pri uvozu prednost drugemu blagu. Več bi lahko izvažali v Ameriko Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar se je vrnil z obiska v Kanadi in ZDA. Poudaril je, da želi Kanada dolgoročno sodelovati z Jugoslavijo ne le v trgovini ampak tudi pri vlaganjih v razvoj opreme in drugih skupnih vlaganjih. Tako bi mogla Kanada postati v prihodnjih letih [ veliko pomembnejši jugoslovanski zunanjetrgovinski partner. Vendar- pa je pri razvijanju tega sodelovanja potrebno upoštevati tudi prilagodljivost in regionalno razporeditev kanadskih gospodarskih centrov, njihovo federalno ureditev in njen vpliv na gospodarsko in trgovinsko' politiko. Metod Rotar je poudaril, da so možnosti tudi za povečanje izvoza v Združene države Amerike. V to državo bi lahko izvažali nekatere prehrambene izdelke, vino, tekstil, usnje in obutev. Podobne možnosti so tudi v elektroniki in elektrotehniki ter še posebej v izvozu pohištva. Združene države Amerike so že sedaj pomemben jugoslovanski zunanjetrgovinski partner vendar predvsem tako, da Jugoslavija od tam veliko uvaža. S prodajo v ZDA namreč Jugoslavija pokriva le 30 odstotkov uvoza iz te države. v_J Jamnik - Z udarniškim delom je devetdeset mladincev in nekaj krajanov iz Štirih krajevnih skupnosti, kijih povezuje nekdanja partizanska cesta pod obronki Jelovice—Krope, Podblice, Selc in Dražgoš — i> soboto urejevalo robove na novo asfaltirane ceste, izkopavalo nudde in koritnice. Do Jamnika je zdaj že potegnjen asfalt. Lep dan so imeli in veliko so naredili. Med mladinoj, katerih je bilo kar petdeset iz Krope, je bilo tudi deset pripadnikov JLA iz kasarne heroja Antona Dežmana iz Radovljice. Velika prizadevnost mladine in krajanov iz teh krajev pa je ta dan spravila k delu na cesto tudi vodilne delavce Cestnega podjetja Kranj, ki so svoj solidarnostni dan opravili pni asfaltiranju koritnic. - Foto: D. Dolenc resu Nadi delegati na III. kongr samoupravi j alce v Svobodna menjava dela v zdravstvu Delegatka gorenjskega zdravstva in dejavnosti jeseniške občine na III. samoupravljalcev je Jožica Berlisk — vez med uporabniki in izvajalci v menjavi dela družbenih kongresu Čvrstejša svobodni Jesenice — Ko so na Jesenicah izbirali delegate za kongres, so se domenili, da jih bodo izbrali najbolj demokratično in so zato kandidate za delegate potrdili tudi na sejah skupščine občine Jesenice. III. kongresa samoupravljavcev se bodo udeležili iz jeseniške Železarne Ti-homir Kostič in Anton Miklič, iz Železniškega gospodarstva, temeljne organizacije za promet Jesenice Lju-bomir Burazin in iz Splošne bolnice* Jesenice Jožica Berlisk. Jeseniška delegatka: Jožica Berlisk Jožica Berlisk je delegatka gorenjskega zdravstva, obenem pa bo delegatka družbenih dejavnosti jeseniške občine. Jožica Berlisk, ki je zaposlena v Splošni bolnici Jesenice, se je že pred leti aktivno vključila v samoupravljanje in delovala v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Leta 1974 je bila sprejeta v Zvezo komunistov, pred tem pa^je bila aktivna v mladinski organizaciji. Zadnje dve leti je predsednica osnovne organizacije sindikata Splošne bolnice in je nadvse zavzeta za politično delo, še posebej za to, da se uveljavi vloga sindikata v zdravstvu. Jožica Berlisk je tudi članica delavskega sveta gorenjske bolnišnice, aktivno pa dela v interesni zdravstveni skupnosti. »Mislim, da je vloga sindikata še posebej pomembna in obenem sem mnenja, da je sindikat v jeseniški občini nasploh prisoten ob razreševanju problematike, ki se pojavlja v organizacijah združenega dela. Številni aktivisti so nadvse delavni, vendar pa bi moralo priti v zavest vseh ljudi, da je treba aktivno delati, kajti vsi smo navsezadnje sindikat. V zdravstvu bi lahko veliko spregovorili o svobodni menjavi dela, tako, da kot v vseh družbenih dejavnostih. Predvsem povratna informacija bi morala biti bolj učinkovita in bolj vplivati na vsa okolja. V zdravstvu se vedno borimo za denar, ki ga večkrat ni dovolj. Uvedli smo dosledne stabilizacijske ukrepe, ki jih tudi uresničujemo, iščemo notranje rezerve, vendar zmanjšanje sredstev za zdravstvo nujno pomeni manjšo kvaliteto dela. Medsebojno dogovarjanje med uporabniki in izvajalci je torej nujno, prav tako je pomembna pravilna informacija. Udeležba na III. kongresu samoupravljavcev mi je veliko priznanje, obenem pa je tudi obveznost in spodbuda za aktivno delo naprej. Želim, da bi sklepi z razprave na kongresu, da bi dogovori vseh delegatov prišli do slehernega samoupravljavca, da bi bili nadaljnja spodbuda in nadaljnja delovna obveznost; v samem zdravstvu pa naj bi se v prihodnje na področju svobodne menjave .dela odnosi še bolj poglobili. Vez med uf»r*bn*kJJ ,n izvajalci naj bi postala bolj čvrsta in bolj učinkovita.« , D. Sedej Obveščanje o pripravah na kongres Jesenice - Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije in komisija za informiranje in propagando pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah sta se takoj vključila v intenzivne priprave na III. kongres. Poskrbeli so, da razprave in tematske obravnave v občini ne potekajo stihijsko, temveč so se že v začetku zavedali, da se bodo le na osnovi dobrega obveščanja lahko temeljito pripravili na kongres. Doslej so pri jeseniškem sindikalnem svetu izdali že enajst obširnih in kvalitetnih informacij o pripravah na kongres na vseh področjih. V teh informacijah obveščajo vse osnovne organizacije sindikata v občini o aktivnosti, o pripombah in predlogih ter sproti posredujejo zaključke in sklepe posameznih razprav. Osnovne organizacije sindikata so tako odlično obveščene, jeseniške priprave pa so tudi na tem področju lahko za zgled. p g Dijaki na delovni akciji V gorenjskem letovišču na Ste-njaku je bila tudi letos med prvomajskimi prazniki tradicionalna delovna akcija dijakov Šolskega centra Iskre Kranj. Letos so bili mladinci ki jih je vodila prof. Dana Oblak, na Stenjaku od 26. aprila do 2. maja V tem času so izkopali kanal za vodo-V^TxnoJcev' ^tonirali poti iz pristanišča do kuhinje in ob skladišču tehničnega materiala, pripravili pristanišče za pristajanje trajekta in še kaj. Generalno so očistifi tudi stavbo Krvavec, tako da je vse pripravljeno na sprejem prvih otrok. Peter Tulipan, direktor Zavoda za letovanje Kranj, je pohvalil dijake za tako uspešno sodelovanje, ki naj bi veljalo tudi za naprej. Tudi dijaki sami se radi odzovejo akciji saj je bil na primer Torno Zaplotnik na taki akciji že trikrat, Tone Fran-tar m Borut Košir pa sta bila celo štirikrat. V prostem času so udeležene, akcije igrali odbojko, namizni na žalost še premrzlo za kopanje. S L Izvoljeni predsedniki sindikatov Branko Iskra - predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice Na nedavni redni letni konferenci občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice so za novega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov izvolili Branka Iskra. Branko Iskra je bil lani izvoljen za' predsednika, v tem mandatu pa je uspešno opravljal svoje dolžnosti. S svojim vestnim delom je veliko doprinesel k uveljavitvi sindikalnega dela, tako v osnovnih organizacijah kot v občini. Med članstvom je priljubljen in uživa velik ugled, saj dela pošteno in kvalitetno. sveta Zveze sindikatov iivoH Janeza Smoleta. Janez Smole je bil ie lani izvoljen za predsednika občinskega sindikalnega sveta in je v poteklem mandatu izredno uspcino opravljal svoje naloge in dolino-sti. Občinski sindikalni svet j*, j tekoče in vestno obravnaval m problematiko in uveljavil sna- ■ kalno delo in sindikalno aktiv-1 nost v sleherni osnovni orna-zaciji sindikata. Pri tem m ■ nemalo zaslug tudi predsedai I Janez Smole, ki je opravljal mj^; dolžnosti kvalitetno in doskdat ter se aktivno vključeval v reševanje vse občinske probk tike D. S. Janez Smole - predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica Minula volilno-programska konferenca občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica je za novega predsednika občinskega JAKA KOLENC Ves je bil vpet v gospodarjenje v njegovem Merkurju, v izgradnjo Kranja, v njegovo širjenje in rast. Menda sploh pomislil ni nihče, od kot drugod je doma Jaka Kolenc kot iz Kranja, da je Gorenje. Pa je bil Dolenje. Od Mokronoga doma. Zgodaj pa je prišel na Gorenjsko. Že pred vojno. Zdravja je takrat prišel iskat na Gorenjsko in tu tudi ostal. Trgovec, sposoben in podjeten. Ze leta 1946, ko so tudi trgovine postale družbena last, je postal direktor sedanjega Merkurja. Zaupanje družbe je potrjeval vedno znova. Z vsakim novim uspehom Merkurja, z vsako gospodarno odločitvijo za Kranj, kjerkoli je že sodeloval. Takoj po vojni je Jaka Kolenc opravljal pomembne naloge v štabu za gradnjo zadružnih domov, bil predsednik sveta za urbanizem ter Sredsednik upravnega odbora avoda za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Aktivno je sodeloval tudi v organih družbenega upravljanja pri Okrajni trgovinski Vinko Sarabon - preda** 1 občinskega sveta Zveze m tov Kranj Na letni volilni seji občina^ sveta Zveze sindikatov Knajl bil za predsednika sveta \ izvoljen dosedanji pr Vinko Sarabon, za podt ka pa Anton Marčun. K* postopek za opravljanje predsednika in podpredas# občinskega sveta je bil imsV skladu z merili in postopki** janja družbenega dogovori *i kadrovski politiki ter uski*)«1 ostalimi družbenopolitičnin $, ganizacijami v občini. Na *f aeji je bilo poudarjeno, da tako predsednik Vinko Sai kot podpredsednik Anton čun z dosedanjim delom v potrdila zaupanje delavcev je pod njunim vodstvom kr sindikat široko zasnoval delo ter s svojo aktiv uspešno prodiral v vse delavske sredine. zbornici, kot prešali upravnega odbora, ki j«1 pobudnik za gradnjo aols* centra za blagovni prav Kot član različnih orgtat*' sodeloval tudi v rrpaMltf* zvezni trgovinski tbtf Več kot deaet let je kil upravnega odbora Rosnat banke odroma Gorenjska 1 ditne banke in še in še. Polnih trideset let je * kolektiv ene največjih trf skih delovnih organiaacij Gorenjskem, kranjski Miril ki se je v njegovem cam !» rasel s svojimi poslovalnica* I po vsej Sloveniji in v aj*L danes združuje delo te a»f tisoč delavcev. Ni je bilo | nje v v >vo deloval. Cenili smo darno, modro besedo, ajep* tvorno sodelovanje piti fstr darne m odločanju. 1HI jjP Jaka Kolenc odlikoval I redom dela III. stopnja, llR pa je za svoje delo dobil alf višje priznanje, nagrado d* ne Kranj. Za vse, kar j« pr* speval k razvoju trgovat* •> javnosti v Sloveniji, pa nt* prav te dni Splošno ndrntea* I za trgovino namenilo amjw| priznanje za T—smslh 1 srebrr o plaketo, ki bi jo sena kot eden prvih nagrajencev S vrste, saj jo prav leto« arnt] podeljujejo. Zal mu nafrastj ne bodo mogli vročiti... Mnogo prezgodaj je odati Velika praznina bo ottak a njim, saj je bil Kolencev Jaki eden tistih, ki jih nic ni nogi, ustaviti pri njihovem dela, ari njihovem hotenju in prianoV vanjih. 12.MVM1M1 lidarnost zmagala i \jwua bodo Tržičani glasovali o novem samo )ku za hitrejši komunalni razvoi kraievnih tti — Podpora delegatov skupščine občine gradnjo trgovine v Pristavi in kanalizacije v Kovorju dobili iz drugih virov. Podpora delegatov skupščine denarja gradnje ter solidarnostnemu prek- t?^S^Z^^0£_ ter s teza razvoj« 11 ■iisiih krsno bili najpo-zaradi pro-ter o begaj a soli- krsjevnih Bntriea, PrisUvt, Kovor - naj bi namreč pri-41 odstotkov denarja iz aanjaim in slab-krajevnim skupnost ta aaein bi jima poma- gale, da bi premagale največje komunalne zadrege in se približale razvitejšim krajem v dolini. Na zbore skupščine občine Trii«, ki so zasedali v sredo in četrtek, je prišel enoten predlog. Program* izgradnje - tako so se prej sporazumeli v vseh krajevnih skupnostih - ne bi kazalo spreminjati, saj bi s tem podrli oziroma ogrozili celoten načrt. Na solidarnostno prelivanje denarja pa so končno pristali tudi v Kovorju in Pristavi, potem ko so dobili zagotovilo, da bodo manjkajoči denar za iz- jo Pofeji centralnega komiteja ZKJ Vsiljena bitka brez upa zmage tezi sem, da bomo iz te bitke, ki so nam vi elementi Kosova, izšli se trdnejši, v nadaljnjih naporih za vsestransko vrne socialistične skupnosti, je na koncu komiteja Zveze komunistov Jugosla-Lazar Mojsov. to vsiljena in obenem dolgo načrtovana r na i samoupravni socializem, temelječ v in narodnosti Jugoslavije, zoper neu vrače -in njem angini v svetu, zoper pot, ki smo jo gradili i Titom in am katero se znova in znova odločamo. Vendar tasK ta vsiljena bitka, tako kot mnoge v ostrejši in milejši s aaaage, kot je zapisal Prešeren. Vsi v upnosti živeči znamo ceniti in varovati, _ lakaju rali mm najtežji način, z orožjem in krvjo. Zato je Utka, ki k> skušajo vsiliti albanski nacionalisti ali njim raaprej o banj ena na propad! nka takima bitka nas bogati z novimi izkušnjami. Vsem asm bo jamno, da je nacionalizem takšne ali drugačne najhujši sovrstnik, s katerim smo se bili prisiljeni ie v narodnoosvobodilni vojni, prav tako pa v kasne j-"Bme graditve Ne satemo pozabiti, kar je še nmdmrjsl Edvard Kardelj, da se pod krinko interese tega ali onega naroda ali narodnosti tU pajaj sovražne, proti socialistične in proti-temnim. Poznamo najrazličnejše liberalizme itd. Prav teko nas dogodki na Kosovu učijo, da komunistov povezana z ljudmi in njihovi interesi iliijssto in idejno enotnost, prav tako pa ne podcenje-omahovati, kadar je treba proti taksnim težnjam, pa naj ie in zavlačevanje daje prostor silam in težnjam, ki Kosovo je to potrdilo, skušajo doseči svoje cilje na ^■1— te zahrbten način. Skoraj vedno, to potrjujejo nsiionalistif ni in protirevolucionarni dogodki na no takima dejanja izjemna priložnost za vpletanje •ovratnik sil. _, ponmenmbno orožje imamo v boju zoper takšne težnje. nmč odkrite besede, moč zaupanja v ljudi. Delovnim in »h f a nosa nimamo kaj za molčati. Povedati jim je treba lahšmib dejanj in za posledice, ki bi jih občutili vsi, če ikšmega kova ne bi pristrigli peruti. Povsem razumiji-inaimanje delovni ljudi in občanov Jugoslavije za na Kosovu in prav tako razumljivo je njihovo koso obsojanje. Tudi tokrat smo potrdili, da zaupamo p, da zaupamo komunistom, delovnim ljudem in občanom is kodo koa težavam pri odstranjevanju ovir. Napak Wk>, in to je potrdila tudi zadnja seja centralnega Zveze komunistov Jugoslavije, če bi jih pustili po pol-brez pomoči. Vsi skupaj smo del enotne bratske »dov in narodnosti Jugoslavije in nikomur ne sme kaj se dogaja v enem ali drugem delu te J. Košnjek jUkovno razsodišče (21) [Zgledna skrb za slovenščino »Sekcija za obravnavo družbenih jezikovnih vprašanj« pri občinski ari SZDL Slovenska Bistrica je lani razmnožila droben zvezek glasila Za boljši jezik. V njem je nanizala vrsto koristnih za boljšo javno rabo slovenščine v domačem kraju: kakšni bi __i pravilnejši javni napisi, kakšna boljša slovenščina na pla- _ kako smiselno in dobro nadomeščati tujke, kako krajšati stavke Ijfcamti razumljivejše, kako pisati Celovec in Gradec, medtem ko ifrtobusni postaji piše Klagenfurt in Graz. in drugo. Razsodišče da gre za hvalevreden zgled, zato vabi vse občinske konference delovne organizacije, društva in šole, naj tudi same kaj storijo i jezik v svojem neposrednem delovnem in življenjskem okolju, rov takšne skrbi navsezadnje že niti doslej ni tako malo. slovenska založba je v svoj pravilnik sprejela določilo, da ne m dopis iz hiše, dokler ga ne pregleda lektor, več delovnih rij je zadnje čase le poimenovalo svoie nove izdelke s sloven-imeni (krpa Bistra, čistilo Cisto); novi hotel na Pohorju je v Ljubljani na" Ajdovščini je Goetilnica Ajda; namesto r (ali celo biiffetov) piše že marsikje okrepčevalnica, celo ob kot dogu (»s kranjsko klobaso« ali s »hrenovko«!) se že najde _ jramežljiva vroča hrenovka; delovna skupina pri računalni-i nstemu DELTA se je začela ubadati s slovenjenjem računalniške ilogjje, itd. itd. Vse to so zgledi, ki so vredni hvale in posnema Dtn Osvobodilne fronte je praznik slovenskega samoodločanja, tesne samobitnosti in samozavesti; jezikovno razsodišče predlaga, tehi a te lastnosti dandanes izražale tudi v nepretrgani in splošni tm a čistejšo in boljšo slovenščino! — Prosimo, obveščajte nas **i tudi o dejan jih te vrste! Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse Hat, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge * jtfoude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za tsmtfino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, ftWLjubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! spevkom premaknejo komunalni razvoj, ki bi v naslednjih petih letih sicer bolj sli manj obstal. Pokazalo pa se ie tudi razumevanje do šibkih krajevnih skup nosu, ki same nimajo dovolj denarja, četudi bi uvedle lastne samoprispevke, za gradnjo cest, po ksterifc se pravzaprav vozijo vsi občani. Referendum bo 7. junija. Če bo uspel, bodo Tržičani v petih letih zbrali dobrih M milijonov dinarjev za izgradnjo komunalnih in drugih objektov. S pomočjo samoprispevks bodo dobili lepše in boljše ceste v Lomu, na Brezjah, v Jelendolu, Senočnem, Pod-1 jubeiju, Lesah ter v Gozdu, medtem ko so se v Sekenjak odločili za gradnjo kanalizacije. Prometnice kodo posodobili še v Tržiču, Kovorju in na Ravnah, v Bistrici in Pristavi pa bodo denar vložili v domova družbenih organizacij. H. Jelovčan Pripravljeni na akcijo Tržič - Zadnja akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je bila izvedena pred dvema letoma, je spodbudila delavce in krajane k zavzeti dejavnosti na področju obrambe in varnosti. Ocena njene Uspešnosti je bila dobra osnova za načrtovanje obrambnih in samozaščitnih nalog v okviru letošnje akcije, ki bo v vseh sredinah dosegla vrh ta mesec. Uspeh sklepne akcije, ki bo preverila pripravljenost delovnih ljudi m občanov za protidesantno, proti oklepno in proti zračno obrambo je odvisen predvsem od kvalitete priprav. Te se v tržiški občini odvijajo nepretrgano že od zadnje akcije V tem obdobju so v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih družbenopolitičnih organizacijah društvih in drugod posvetili največ pozornosti kadrovskim izpopolnitvam in izdelavi popolnejših obrambno-varnostnih načrtov. Na 325/? konference so- SnS! ZVeZe 80 sprejel« »udi ■g«PW program za zaključno akcijo •fS*3K P* sme Presenetiti«. , Prrfvaievajo, da bo ta zaradi dob"n . Pnprav še uspešnejša od predhodne. To obeta preskus mobilizacijske sposobnosti delovnih ljudi in občanov, ki so ga izvedli pa tudi pregled sposobnosti šolske mladine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razen praktičnih preizkusov pa je socialistična zveza pripravila še vrsto predavanj po krajevnih skupnostih ter prek svojih terenskih odborov po hišnih svetih. Povsod so oblikovali tudi komisije za informiranje, ki ljudi seznanjajo z vsebino obrambnih nalog. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita torej dejansko postajata skrb vseh ljudi, saj vsak ve, kje in kakšna je njegova dolžnost v primeru kakršnegakoli poskusa sovražnega vmešavanja v naš samoupravni, socialistični sistem. Sodelovanje prerašča v bratstvo H. J. Tržič - Občani Tržiča, ki negujejo številne prijateljske vezi se bodo najbrž kmalu pobratili z občino Ludbreg na Hrvaškem. Pobudo za to je na četrtkovem zasedanju zbora združenega dela dala delegacija iz tovarne obutve Peko, podprli pa so jo tudi drugi delegati. Pobratenje naj bi temeljilo na dolgoletnem gospodarskem sodelovanju med občinama Tržič in Ludbreg, katerega nosilec je predvsem Peko. Delavci Peka so s tovarno obutve Budučnost v Ludbregu že 1972. leta sklenili petletni dogovor o sodelovanju, ki se je uspešno razvijalo in 1976. leta doseglo vrh s podpisom samoupravnega sporazuma o vključitvi Budučnosti v delovno organizacijo Peko. Danes Budučnost prerašča v eno največjih Pekovih temeljnih organizacij. Za uspešno gospodarsko sodelovanje, ki je veliko prispevalo k napredku cele občine Ludbreg, je Peko prejel že več priznanj, med drugimi januarja letos plaketo sosednje republike za poseben prispevek k hitrejšemu razvoju gospodarsko nezadostno razvitih krajev Hrvatske. Razen sodelovanja med Pekom in Budučnostjo, ki se bo še naprej krepilo, se odpirajo Številne možnosti za povezovanje dveh občin na drugih področjih. ^ j Brdo pri Kranju — V soboto, 9. maja, na dan obletnice zmage nad fašizmom, so se na Brdu zbrali na tovariškem srečanju gorenjski španski borci in prvoborci. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina jim je izrekel prisrčno dobrodošlico ter obrazložil družbenopolitično in gospodarsko situacijo na Gorenjskem, Vinko Hafner, prvoborec in predsednik RK ZSS Slovenije, pa je v svojem govoru orisal družbenopolitični trenutek v Sloveniji in Jugoslaviji ter analiziral tudi dogodke na Kosovu. V živahni in tehtni razpravi se je izkristaliziralo mnenje, da so taka srečanja prvoborcev še kako potrebna in pomembna za sedanje in bodoče nadaljevanje revolucionarnega dela in čuvanja pridobitev NOB. (1. S J Spremembe za boljše delo SKOFJA LOKA - Skupne službe je v škofjeloški občini organiziralo 11 samoupravnih interesnih skupnosti in sicer 7 s področja družbenih dejavnosti in 4 s področja materialne proizvodnje. V njih je zaposlenih 37 delavcev. V okviru skupnih služb SIS deluje tudi enota za socialno delo pn akapsosti socialnega skrbstva in vaditelji rekrestorji P«-* teleaaokaMarni skupnosti. Ze nekaj časa pripravljajo novo orgam^ssoat skupnih služb in o tem pripoveduje novi vodja Viktor rr»-TOCNIK. ,. .. . »Glavni namen nove organiziranosti je večja racionalizacija in kakovost dela. Novo organiziranost zahteva tudi nova f™™°<»Ja: Tako je potrebno skladno z novimi predpisi iz skupnih služb izločiti izvajalce in tudi sekretarjev samoupravnih interesnih skupnosti kot voljenih funkcionarjev zakonodaja ne pozna več. Sedaj dela v skupnosti skupnih služb SIS 9 sekretarjev in sicer sta dva zadolžena za dve skupnosti, trije strokovni sodelavci, drugi so delavci računovodstva in administracije ter tehnične službe. Štirinajst delavcev pa spada v izvajalsko skupino in sicer jih je 7 v enoti za socialno delo in 7 pri TKS. Z novo organiziranostjo se bodo izvajalci izločili, ostali delavci pa bodo opravljali naloge v okviru treh oddelkov in sicer planskem, splošnem in finančnem oddelku. V sedanji organiziranosti v skupnosti dela 10 delavcev s posebnimi pooblastili ter vodja, po novem pa bodo le trije.« »V čem naj bi bila večja kakovost dela?« »Za vse skupnosti bo mogoče uporabljati enotno metodologijo dela, zlasti to velja za načrtovanje. Veliko večji poudarek bo dan obveščanju delegatov izvajalcev in uporabnikov, kar bo omogočilo kvalitetnejše sporazumevanje in dogovarjanje v delgatskih skupščinah. Hkrati bo z novo organizacijo omogočeno kvalitetnejše uresničevanje sprejetih nalog.« »So še druge novosti?« »Će bo mogoče, bomo ustanovili interno banko. S tem bi omogočili začasno prelivanje sredstev iz ene v drugo samoupravno interesno skupnost. Predvsem gre pri tem za investicijska sredstva. Sedaj se namreč dogaja, da denar ene SIS »miruje« na žiro računu, medtem ko druga najema drage premostitvene kredite. Hkrati bi investicije lahko hitreje uresničevali in bi prihranili znatne denarje.« »Kdaj naj bi nova organiziranost zaživela?« »Predvidevamo, da bodo vsi ustrezni akti sprejeti v delovni skupnosti skupnih služb in v skupščinah interesnih skupnosti do konca septembra in s tem bodo dani pogoji, da nova organiziranost zaživi.« L. Bogataj Onesnažene struge Jesenice — Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da mora občinska skupščina skleniti sporazum z ribiško organizacijo o dodelitvi ribiškega okoliša, v upravljanje. Zato je tudi jeseniška skupščina dodelila Ribiški družini Jesenice okoliš, s tem, da mora Ribiška družina sprejeti ribiški gojitveni načrt za naslednje srednjeročno obdobje. Jeseniška Ribiška družina ima 26 kilometrov varstvenih voda, ribnike za 53 kilometrov športnoribolovnih voda in zajezitvena jezera. Ker je na območju Save Dolinke in pritokov precej razvita industrija, ima družina precejšnje težave z onesnaževanjem. Možni onesnaževalci na področju držine so turistični objekti v Kranjski gori zaradi neurejene kanalizacije, gradbena podjetja z odvzemom gramoza v Mojstrani, do precejšnjega onesnaževanja pa ho pri«'o tu^i pri gradnji karavan- škega predora. Na območju Jesenic ie več neurejenih kanalizacij ter Železarna Jesenice, ki s svojimi odplakami, kislinami, odpadnimi hladilnimi vodami, olji in detergenti onesnažuje Savo od Hermanovega mostu do jezu v Mostah. Potok Javornik onesnažuje pranje dolomita, Belo pa fekalne odplake in detergenti iz naselja. Tudi Savske elektrarne v Mostah s prečrpava-njem onesnažene vode v zajezitvi v Mostah v akumulacijo Završnice onesnažujejo vodo prve kategorije, obenem z nihanjem vodostaja v akumulaciji pa ogrožajo naravno drstišče alpskega lipana. Veriga onesnažuje Savo nad kampom Šobec. Kljub temu pa si bo Ribiška družina prizadevala za vzrejo novega zaroda in načrtuje gradnjo vališča 200.000 iker ob potoku Jesenice, kjer ima .Ribiška družina svoja zajetja vode. , "" ......... d. s/ G L A S 4. STRAN Železarna — največji izvoznik in uvoznik Predvidevanja jeseniških delovnih organizacij za naslednje srednjeročno obdobje — Železarna v prihodnjih letih ne bo mogla zmanjšati uvoznih zahtev Jesenice — V naslednjem srednjeročnem obdobju bo v jeseniški občini pomemben ton uvozno-izvozni politiki dajala industrija, predvsem jeseniška Zelazarna. Železarna Jesenice je daleč večji uvoznik kot izvoznik, vendar pa v prihodnje ne načrtujejo bistvenega povečanja deleža pokritja uvoza z izvozom. Čeprav iz planov organizacij združenega dela, ki izvažajo ali uvažajo, izhaja, da bo izvoz rastel hitreje od uvoza, planirajo pokritje uvoza z izvozom le okoli 40 odstotkov. Vse tiste delovne in temeljne organizacije, ki doslej niso izvažale, naj bi poiskale možnosti za izvoz svojih proizvodov, vse tiste, pa, ki so doslej izvažale, pa naj bi uvejavile višje in trajnejše oblike vključevanja v mednarodno delitev dela. Izvažali naj bi izdelke višje stopnje predelave, uvažali pa naj bi le najnujnejše surovine, reprodukcijski material, rezervne dele in nova reprodukcijska sredstva, ki jih ni mogoče dobiti na domačem tržišču. Izvoz bo naraščal po poprečni letni stopnji 17,3 odstotka, medtem ko bo uvoz naraščal počasnje. Največji vpliv na takšno rast ima Železarna, ki v izvozu predstavlja povprečno 84 odstotkov, v uvozu pa 97 odstotkov celotne menjave občine. Predvidevajo, da bodo dve tretjini izvozili za konvertibilno področje, uvozili pa tri četrtine iz konvertibilnega področja, ostalo je klirinško. Največ naj bi izvozili repromate-riala in storitev. Poleg jeseniške Železarne največ izvažajo gostinske in turistične delovne organizacije. Svojega uvoza pa ne pokrivajo zabrezniška Planika, Gorenjska oblačila, Viator, Vatrostalna, Industrija plastičnih izdelkov in PTT. Tudi Iskra na Blejski Dobravi, ki kljub naporom za večjo, izvozno usmerjenost ne more zaradi klasičnega programa telefonije bistveno povečati izvoza, ne bo pokrila svojega uvoza z izvozom v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato bodo prevzeli izdelavo elektronskih sestavnih delov v okviru delovne organizacije, kjer bodo tudi združevali devize. Iskra na Blejski Dobravi bo sovlagala tudi v izgradnjo obrata za elektronske sestavne dele izven naše republike. Viator bo deloma prešel na vozila domače proizvodnje ter si poskušal zagotoviti več prevozov v povezovanju s turističnimi organizacijami. LIP Mojstrana bo izvažal tedaj, ko bo končana rekonstrukcija. Železarna kot največji izvoznik, posebno pa uvoznik, ne bo mogla zmanjšati uvoznih potreb. Čeprav bodo zgrajene nove elektropeči in bo yeč kvalitetnih jekel, pa bo ta proizvodnja zahtevala tudi večji uvoz ferolegur in raznih dodatkov. Zato se bodo poskušali povezovati z drugimi delovnimi organizacijami ter nadomestiti nekatere surovine z • domačimi. D.Sedej Velika izguba Spodbudni uspehi kamniškega gospodarstva na področju izvoza v letošnjih prvih treh mesecih Krepko pa je porasla izguba, ki znaša milijonov dinarjev Kamnik — Prvi podatki o poslovanju kamniškega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih kažejo, da dinamika upada. Celotni prihodek je porastel za 27,7 odstotkov, porabljena sredstva za 28,1 odstotek, dohodek pa za 26,9 odstotkov. Lani je namreč kamniško gospodarstvo doseglo 29-odstotni porast celotnega prihodka in dohodka. Ker podatkov za Slovenijo še ni, bo treba na primerjalno oceno gospodarskih gibanj še počakati. Ze danes lahko rečemo, da so rezultati na področju izvoza spodbudni. V kamniški občini je izvoz porastel za 29,9 odstotkov in porast bo nedvomno znatno višji kot v republiki. Na listi organizacij združenega dela, ki so znatno povečale izvoz so Donit, Menina, živilska industrija Eta in Stol. Uspeh torej, ki naj le še spodbudi nadaljnja intenzivna gibanja na področju izvoza. Zaskrbljujoč pa je podatek o izgubi, ki je velika, saj znaša 17 milijonov dinarjev. Največji izgubaš je Titan, ki ima v letošnjih prvih mesecih 13 milijonov dinarjev izgube. Nastala je v livarni zaradi težav pri oskrbi s surovinami in v zvezi z začetkom* delovanja nove linije. V Titanu predvidevajo, da bodo do konca leta uspeli izgubo bistveno zmanjšati. Na seznamu izgubarjev je spet Rudnik kaolina Črna, ki se iz težav nikakor ne more izvleči. Običajno vsako leto v prvih treh mesecih »pridela« izgubo in letos znaša 2 milijona dinarjev. S težavami pa se v zadnjem času vse bolj sooča tudi Delikatesin tozd Meso Kamnik. Izguba v letošnjih Ervih treh mesecih znaša nekaj več ot 2 milijona dinarjev in je višja od pričakovane. Potrebni bodo torej učinkoviti ukrepi, da koncem leta ne bo še večja, saj bodo morali sicer v kamniški občini poleg sredstev, ki jih . namenjajo za kompenazcije pokriti tudi izgubo. »Star« kamniški izgubar je Sap-Viatorjev tozd Hoteli in žičnice Kamnik, zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako je posloval v letošnjih prvih treh mesecih. Lanska izguba namreč še ni pokrita in vprašanje, kako jo bodo pokrili, je še odprto. Letos Viatorjev tozd še nima izgube, kar je razumljivo, saj je za njim zima, zdaj pa prehaja v mrtvo sezono. Ali bodo torej že ob polletju Viatorjeve številke spet rdeče? M. Volčjak Nadpoprečni rezultati v poprečni panogi Lani so naredili za 240 milijonov konfekcije in jo za 32 milijonov izvozili. To po količini predstavlja kar 37 odsotkov proizvodnje, finančno pa dobrih 13 odstotkov. Kot večina tekstilcev, se je tudi Kroj obvezal za dodatni izvoz in tako so lani izvozili kar za 81 odstotkov več kot leta 1979. Izvozili so 55.000 plaščev in ženskih kostimov na konvertibilno tržišče. Zal pa v Kroju poudarjajo, da se morajo pri izvozu lotevati predvsem tako imenovane predelave, ko od tujega partnerja dobijo blago in zanj delajo oblačila po naročilu. Domača surovina oziroma tekstil je namreč za 30 do 40 odstotkov predrag, da bi bili lahko z njim konkurenčni na tujem trgu. Kljub vsemu pa so na delavca izvozili za 4 milijone dolarjev. To je še toliko bolj pomembno, ker izvažajo le delo, ki po vrednosti predstavlja tretjino vrednosti izdelka. V grupi konfekcionarjev je Kroj v vrhu po kazalcih poslovanja. Na 100 dinarjev vloženih sredstev so ustvarili kar 73,90 dinarja dohodka. Poprečni rezultat v grupi je 62 dinarjev dohodka, skrajna meja donosnosti pa je 27,42 dinarja. Akumulacija s poprečno uporabljenimi sredstvi je v Kroju znašala 19,74 odstotka, v konfekcijski skupini je bilo poprečje 14,14 in mejna stopnja je znašala 6,16 odstotka. Osebni dohodki so tudi med najvišjimi. Delavci Kroja so lani v poprečju zaslužili skoraj 8.000 dinarjev, medtem ko je poprečje v konfekcijski grupi 6.929 dinarjev. r Anton Divjak, vodja proizvodnje: »Letos teče proizvodnja brez težav. Večji del delamo za izvoz in to za naročnike iz Zahodne Nemčije. Pravkar imamo na strojih modele za zimo 1981/82. Delo je izredno zahtevno, zato zahteva usposobljene delavce. Prav zato v našem kolektivu dajemo veliko poudarka izobraževanju ob delu. Veliko jih študira ob delu in imamo dosti štipendistov. Delavcem brez ustrezne kvalifikacije na delo sploh ne sprejemamo. Poudarjam pa, da spodbujamo predvsem izobraževanje za proizvodnjo.« V Kroju dela 400 delavcev. Od tega v Škofji Loki 305, drugi pa v obratu, ki so ga pred štirimi leti Erevzeli od Krima, v vasi Krka na ►olenjskem. So enovita delovna organizacija, ker je vsa proizvodnja enoten proces, ki se ga ne da deliti. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Spremljanje izbire in pridobivanja poklica (4) Čas prehitro teče. Generacija, ki jo obravnavamo v naši študiji, se je že prebila preko poklicnega izobraževanja do zaposlitve, tisti pa, ki so »šli študirat«, so v letošnjem šolskem letu že v drugem letniku višjega ali visokošolskega študija — če so seveda redno in uspešno študirali. Naše spremljanje se je v dogovoru s Centrom za razvoj univerze in Filozofsko fakulteto razvilo v di- Elomsko nalogo dveh študentov psihologije v analizo rajevnega značaja, ki naj pokaže posebnosti oziroma zakonitosti »majhnega« področja z možnostjo in pravico področne interpretacije splošnih zakonitosti dogajanja v procesu poklicnega izobraževanja. Medtem ko smo Še nedavno poudarjali pomen sposobnosti, se v novejšem času vse bolj približujemo mnenju, da je proces poklicnega odločanja odvisen zlasti od vpliva okolja in človekovih notranjih dejavnikov. To so interesi, motivacija, delovna razvitost... Zanimalo nas je, kako se razlikujejo v sposobnostih, šolskem uspehu in nivoju poklicnih aspiracij učenci, katerih očetje imajo različno stopnjo izobrazbe in sicer: višja očetova izobrazba — večje otrokove sposobnosti, boljši šolski uspeh in višji nivo poklicnih aspiracij. Zanimale so nas tudi razlike med spoloma v sposobnostih, šolskem uspehu, interesnem profilu in nivoju poklicnih aspiracij. Predpostavljali smo, da — razen v interesnem profilu — ne obstajajo pomembne razlike. Zanimalo nas je ali imajo sposobnejši učenci tudi višji nivo poklicnih aspiracij, ali obstaja povezava med šolskim uspehom v osnovni šoli in nivojem poklicnih aspiracij. Kakšna je povezava med uspehom v osnovni šoli in uspehom med nadaljnim šolanjem? Spraševali smo se ali učenci svoj nivo poklicne aspiracije tudi uresničijo, to je ali se vključijo na svojim inspiracijam ustrezen nivo šole. Ali obstaja povezava med poklicnimi aspiracijami in poklicnimi interesi in koliko se razlikujejo poklicne namere učencev in njihove dejanske vključitve glede na pogostnost namer oziroma vključitev. (se nadaljuje) Antonija Habjan Križaj Prihodnji mesec bo III. kongres samoupravljale« v J, vije na katerem bodo delegati iz vse države ocenili samoupravnih socialističnih odnosov. Hkrati pa v t« pripravljalnem obdobju tudi v delovnih temeljnih organi pregledujejo poslovanje, samoupravljanje in uresničevanj, i bilizacijskih prizadevanj. Tako smo obiskali škofjeloški t delovni kolektiv, ki je zrasel iz skromne krojaške delavnic* iil med najbolj uspešnimi v svoji panogi in se dobro uveljavljata na tujem tržišču. Tudi obrat v Krki nima pogojev za temeljno organicijo, ker je v bistvu le del krojeve šivalnice. V nasprotju s poprečjem oziroma s kadrovskimi potrebami, ki jih, prikazuje večina industrije in po katerih naj bi še vedno zaposlovali v proizvodnji veliko nekvalificiranih delavcev, v Kroju nekvalificiranih delavcev ne zaposlujejo. Njihov razvoj in s tem proizvodnja namreč temelji na čimvečji kvaliteti izdelkov, modni in uporabni težki konfekciji, ki je izdelana iz kakovostnih blag. To pa zahteva veliko znanja in natančno delo in zato v Kroju najdejo delo le kvalificirani krojači in šivilje. Lani so v Kroju dosedi pomemben uspeh. BolniKl keso zmanjšali kar za 19 To pripisujejo na eni strtT ambulanti, ki so jo v £gL zdravstvenim domom Mira Sink, vodja priprave: »Studiram na višji konfekcijski Soli v Zagrebu. Menim, da mi je znanje potrebno, saj je od dobre priprave dela odvisna produktivnost dela tako v šivalnici kot krojilnici. Nasta Pavlic, šivu}*: skujem tehnično tekstilno S* j konfekcijsko smer. Vedno *eiM . treba znati in zato »m * »i ločila za nadaljevanje *M Vedno večja natančnost »*J kovost izdelave je potrebi*. H lahko uspešno konkuhna»M trgu. Zato je v kolektivu \tsSj spodbuda za dopoljev&njt S*| nja v konfekcijski stroki. Zato izredno veliko pozornost dajejo izobraževanju za delo in ob delu. Lani so 23 učenk šolali na triletni konfekcijski šoli v Ljubljani, osem učenk pa na konfekcijski šoli v Kranju. Redno pa se ob delu šola 10 do 15 ljudi na srednjih in višjih konfekcijskih šolah. Izobraževanje mladih delavcev je nujnost, ker bo kolektiv kmalu praznoval tridesetletnico in vsako leto precejšnje število starejših delavcev z veliko znanja, odhaja v pokoj in jih morajo nadomestiti nove roke. Z načrtno stanovanjsko politiko in sprotnim reševanjem stanovanjskih problemov so prišli do stanja, ko nimajo delavcev, ki ne bi imeli rešenega ali ne bi reševali svojega stanovanjskega vprašanja. Večina delavcev se odloča za gradnjo novih ali obnovo starih hiš in lani so za posojila namenili 3,74 milijona dinarjev, ki so ga razdelili med 40 delavcev. s Termiko in so predvsem m*l čakalno dobo, ki je povtfnl precej izostankov. Hkmi pM prenehali delati ob sobotah. deljek podaljšajo za dve uri H tako ob koncu tedna prosti llfl šali so tudi število nadur in to mnja z vseh slovenskih izbirnih tekmovanj uvrstila 16 orke-Sa »liki je pihalni orkester Gorje pri Bledu, ki ga vodi Lojze M - Foto. D. Sedej »Kmetija« naklanskih kulturnikov Kulturno umetniško društvo Dobrava iz Naklega je eno najuspešnejših društev v kranjski občini Žlede izvedbe dramskih uprizoritev, njimi so začeli takoj po osvoboditvi, vmes je prišlo do trinajstletnega zatišja, nakar je v društvu začela delovati mlada skupina. Danes je za njimi desetletna plodna dejavnost. V preteklih letih so uprizorili: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Vročo kri, Sneguljčico, Razvalino življenja, Čarovnika iz Oza, Avtobusno postajo, Mišolovko, Juono in pava. Dan oddiha in letos tragikomedijo Davida Storeva Kmetija. Gledališko delo Kmetija je izsek iz vsakdanjega življenja, ki nam nakaže probleme, ki so tudi danes sočasni. Oče kmet, kronični pijanec, »gara« in dela na svoji kmetiji. Tri hčerke ima: ločenko (Wendy), lahkoživko (Jennifer) in revolucionarko (Brenda). Njegova žena (Slatterveva) odide na stara leta študirat psihologijo, antropologijo ..., da bi ugotovila, kaj je v njihovi družini narobe. To je samo pretveza, v resnici namreč išče svojo zadnjo ljubezen, zadnji izhod. Sin (Arthur) pride iz zapora in pove, da se bo poročil z žensko, ki je enkcat starejša od njega in ima dva otroka. Toda v resnici ta ženska sploh ne obstaja. Domov je prišel samo zato, da bi pobral denar ali da bi ga družina mogoče spet sprejela medse. »Kmetija« se konča banalno. Propade. Sprti sorodniki, deformirana družina, se ne more zbližati. Sina Arthurja ne sprejmejo, zato tudi Albert, fant, ki hodi vasovat k Brendi, zbeži. Vsak se zateče v svoj kot izbe. Propad kmetije je neizogiben. Bila je lepa, po dveh letih pa bo namesto nje šestpasovna avtocesta, polje in gozdove pa bodo pozidali s počitniškimi hišicami. V vlogi očeta Slatterva je nastopil Bojan Bajželj, ki se je čudovito, da ga je bilo kar veselje gledati, vživel v lik očeta. Njegovo ženo Slattervjevo je zaigrala Jasmina Verbič, Wendy pa Janja Trampuž. Obe sta svoji vlogi dobro tolmačili. Svoj oderski debut so dobro prestali Metka Štucin (Jennifer), Lili Aljan-čič (Brenda) in Jani Žužek (Arthur) pa tudi Albert, ki ga je zaigral Igor Gantar in z manjšo vlogo kljub temu prispeval k izvedbi igre. »Kme- tijo« je režiral dolgoletni kulturni delavec, »glava in srce« naklanskega kulturno umetniškega društva Miha Stefe (letošnji dobitnik male Prešernove plakete), sceno in kostume je pripravil Saša Kump, odrski mojster je bil Silvo Fajfar, rekviziterka Metka Jezeršek, inspicient Bojan Kokalj, tehnični vodja Rado Ažman, šepetalka je bila Smiljana Verbič. Naklanci s svojo »Kmetijo« gostujejo po gorenjskih krajih, uprizorili pa so jo tudi v.Prešernovem gledališču v Kranju. Drago Papler i i lil: Prizor iz »Kmetije* D. Storeya. ki so jo uprizorili člani naklanskega kulturno umetniškega društva Dobrava. REŽISER MIHA STEFE: PROBLEMI, S KATERIMI SE SREČUJEMO Besedilo sem dobil na seminarju za amaterske režiserje v Kopru in za uprizoritev sem se odločil, saj imamo zadovoljivo igralsko zasedbo. Izmed sedmih igralcev so trije prvič nastopili. Do premiere smo imeli 55 vaj, nato obnovitvene pred prestavami. Sprva smo delali v nemogočih razmerah, v ledeno mrzli dvorani, toda z entuziazmom mladih smo težave prebrodili. Skupina je delala s srcem. Kakor pravi Cankar: »Kultura naj ne bo krizantema siromaka, ampak bogastvo bogatega« — vsak izmed igralcev je v svojo vlogo dal tudi del samega sebe. Vodilo našega društva je misel Arthurja Milllerja: »Kje so naši uporniki, ki so se odločili, da bodo svoja osebna mnenja zalučali svetu v obraz? So mar danes vsi ljudje srečni in zadovoljni? Kje so drame, ki bi nas vzburkale in pretresle, ki bi odsevale probleme, s katerimi se človek daje dan na dan na cesti, doma in v podzemeljski železnici?« Igralci so pripovedovali o problemih, s katerimi se srečujemo danes, poleg tega so to mladi ljudje, ki s svojo fantazijo in upornostjo kljub pomanjkljivostim dajejo moč amaterizmu. Kljub temu, da so v službi ali študirajo, vendarle najdejo dovolj časa in moči tudi za gledališče. Drago Papler Vodnik po arhivskem gradivu Zajetna, 381 strani obsegajoča knjiga Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v nakladi 1500 izvodov in z letnico natiska 1980, je pravkar prišla v javnost in bila predstavljena 6. maja na tiskovni konferenci v Ljubljani. Če pomislimo na ponudbo v tej knjigi, ki predvsem odkriva doslej skoraj neznano arhivsko bogastvo, potem 300 dinarjev zanjo nikakor ni pretirana cena. V vsebini najdemo poleg uvodne besede, v kateri delavci arhiva poudarjajo, da je minilo že več kot 20 let, odkar je takratni arhiv v publikaciji 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega prvič objavil splošni pregled fondov, zgodovinski pregled delovanja arhiva od leta 1898 do 1978 (torej za polnih osemdeset let), sledi še poglavje z napotki za uporabo vodnika, nato zbrani podatki o ustvarjalcih arhivskega gradiva in še napotki za uporabo arhivskega gradiva. Osrednji del vodnika predstavlja opis oziroma kazalo fondov, ki vsebuje količino gradiva izraženo v številu knjig, fasciklov ali škatel in s podatkom, koliko tekočih metrov je tega gradiva v posameznem fondu (n.pr. fond Družina Kalan, svobodni kmetje, Visoko pri Poljanah, 15 fasciklov; 3,5 tm — glej stran 319 v vodniku). Podatki vsebujejo tudi okvirne letnice gradiva (n.pr. za že omenjeni fond Kalanov: 1625 do 1893), popise delov, ki so v drugih arhivih in tudi literaturo, v kateri je bil arhivski fond že obravnavan. Na ta osrednji in tudi glavni del Vodnika želijo arhivski delavci še posebej opozoriti, ker ni izčrpen seznam gradiva ampak predvsem in bolj namig na vsebino in napotek širokemu krogu uporabnikov, ki lahko iščejo gradivo z območja mesta in občin Ljubljana (strani 61 do 132). Naprej je gradivo razdeljeno na območja občin, kjer ima Zgodovinski arhiv Ljubljana svojih devetnajst enot (na Gorenjskem so to: Domžale, Jesenice. Kamnik, Kranj. Radovljica, Škofja Loka in Tržič), Zadnjih 38 strani je namenjenih abecednemu kazalu fondov in zbirk, ki pa je urejen po strukturi opisani v poglavju Napotki za uporabo vodnika. Kakor je Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva naravnost zgledno delo in sad dolgoletnih prizadevanj arhivskih delavcev, moramo prav pri abecednem kazalu pridati dobronamerno kritično pripombo. Kot povprečen uporabnik sem za primer hotel poiskati npr. Sadjarsko društvo v Škofji Loki. Abecedno kazalo ima najprej pod geslom Državna uprava in samouprava obdelana v abecednem kazalu davčne uprave in tako po abecedi naprej do n.pr. pod črko K krajevni šolski odbori od kraja Brezje pri Ljubljani do Zabrda in tako dalje. Tako se abeceda večkrat ponavlja, pa na strani 366 naletimo na geslo Sadje zelenjava Ljubljana in naprej še Sodarska zadruga Železniki dokler šele na strani 376 ne najdemo gesla, ki smo ga iskali. Zato je Rdeča kapica Kranj — V lutkovnem gledališču GLG v gradu Kisel-štajn bo v četrtek, 14. maja ob 16,30 in ob 17,30 na sporedu lutkovna igrica Rdeča kapica v uprizoritvi lutkovne družine pri VVZ Kranj. nujno potrebno najprej temeljito frebrati Napotke za uporabo Vodni-a (strani 34 - 39), ker bo bralec šele v napotkih spoznal strukturo, po kateri so v vodniku razvrščeni fondi in zbirke in ravno tako so razvrščeni tudi v abecednem kazalu. Torej spočetka nekoliko težav, vendar, ko se uporabnik vodniku privadi rokovanje z njim ni več zapleteno. Pri sicer resnično tehtnem delu in izjemnem podvigu Zgodovinskega arhiva, ki mu ne moremo očitati razen tiskarskih napak, prav ničesar, saj je vodnik na izredni strokovni višini a vendar prilagojen, kot smo že omenili, najširšemu krogu uporabnikov, bi vendar omenal samo zamujeno priložnost: zakaj niso ob tiskanju mislili tudi na izdajo separatnih odtisov za gradiva z območja posameznih enot oziroma občin? Posebni odtis bi prišel še kako prav predvsem tistim uporabnikom, ki večkrat uporabljajo sr-hivsko gradivo in bi v takšen posebni odtis lahko vpisovali razne opombe, nujne pri tovrstnem delu. Andrej Pavlovec Vaja v SGP Gradbinec - V okviru akcije NNNP 80/81 je bila ob letošnji obletnici OF v Gradbincu organizirana vaja »Osvobodilna fronta« kot prvi del zaključnih aktivnosti NNNP v vseh tozdih in delovni skupnosti. V akciji, ki so jo vodili komiteji za SLO in DS, je sodelovalo več kot 300 zaposlenih; z uspehom akcije, na katero so se pripravljali vse leto, so bili zadovoljni, zdaj pa se že pripravljajo na drugi del vaje maja in junija letos. — Foto: V. Balažič LAS Tomo Križnar 30 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 3 Sonce ne ljubi vitezov Četrti dan naletiva na obrezana debla. Drevo, ki izloča sok, bogat z lateksom, ki je osnovna surovina za izdelavo gume, je bilo nekoč doma le v porečju Amazonke. Dobiček je privabil take ljudske množice, kot izbruh zlate mrzlice v Kaliforniji. Trgovina je cvetela vse dotlej, dokler Angleži niso ukradli semen tega radodarnega drevesa in ga pritihotapili v Malezijo. Ko je znanost odkrila sintetični nadomestek, je množica nabiralcev zopet zabredla nazaj v revščino. Ostali so le tisti, ki se novim razmeram niso mogli prilagoditi. Senor Orosco je eden takih. Poda nama žuljavo roko in ponudi kachase. S Pedrom sta stara prijatelja. Obujata stare pripetljaje iz časov ko sta še tovorila prepovedane tovore po reki navzgor v Kolumbijo. Sedaj se vidita le vsake pol leta. Orosco gre v mesto le dvakrat, trikrat na leto. Med ostalim časom ga oskrbujejo samotni spekulant je. Vžigalice, sol, sladkor, kavo, naboje... preprodaja jo po nesmiselno visokih cenah, vendar je dobiček davek za nevarnost in muke zahtevne poti. Njegova žena, Indijanka iz bližnjega plemena, mlado in brhko dekletce, da ga je težko gledati, urno kot srna skaklja okrog pisk rov in podloži pločevinke. Enkrat popoldne gre pobrat, kar se nateče. Vsakič se zamudi vsaj tri. štiri ure. Noge ima popraskane, vnete in otečene, vendar se ne obu je. bosa noga je za namočeno ilovico najprimernejša. Belo snov potem naliva in prekaja na palici nad ognjem. Sodčkom podobne bale zlaga pod streho iz bananovih listov. Srečnega obraza mi pokaže polno skladovnico. Ko bo prodal, se bo napil... tako zelo napil, pravi. — Ko to govori, se mi zdi srečen. Še štiri dni sva hodila po gošči. Z vsakim jutrom sem bil bolj utrujen. Kljub vsej pestrosti sem zaznaval vedno manj zanimivega. Tudi, ko sva se prebijala skozi fantastični gozd bambusa, pa tedaj, ko je Pedro ubil tapirjevo samico in tri cvileče pujske, mi je na misel prihajala le hladna voda. Kaj bi dal. da bi se lahko skopal. Vendar v teh pragozdnih rovih, skozi katere teče črna voda, ni varno broditi. Baje poznajo tod tri vrste piranč, anakonde in električne jegulje, ki ob dotiku sproščajo napetost, ki lahko ubija. Ribe loviti je nevarno, saj jih je od več kot tisoč vrst. nekaj tudi strupenih. Zadnja dva dni sva se hranila z nabranim sadjem, nekakšnimi koreninicami in na ognju prekajenim mesom. V moko, sladkor in meso povsod so se naselili črvi in plesen. Slikal nisem več, govoril in žvižgal tudi ne. Samo še ven, nekam, kjer ne bo bodlo in praskalo, sem si želel, vseeno če v puščavo ... Na cesto sva padla po devetih dneh avanture. Kar * - - -----l~rl Pajčevine so mojstrovina tropske narave Ko postreže, le z naporom skrijem gnus. Na dnu sklede leže kuhane in ocvrte gosenice. Ne vem jim imena. Spomnim se jih iz knjig Tibora Seklja, enega naših prvih potopiscev. Torej še zdaj tujcu ponudijo to specialiteto. v tridesetih letih ae njih jedilnik ni spremenil. Stisnem zobe. Vendar, stisnjenih zob se ne da jesti. Zatorej stisnem oči, v mraku se to ne vidi. Zadržim dih in pregriznem mastni svaljek. Zahrusta, izpahne se nekaj kot majoneza, jezik krčevito onegavi po ustih. Mlaskam in se koncentriram na torte, palačinke, na nekaj, da bi mi cmok zaboga že zdrsnil po grlu. Vedno več ga je, Že se mi dviga želodec. Solze pridejo v oči, usta mi razmakne, neukrotljiva sila, bruhnil bom ... V tem trenutku me Pedro z dlanjo močno udari po hrbtu, spomnim se, da sem široko zazijal... in požrl. Potem sem šel pit vodo. Nič več nisem bil lačen. Celo noč se mi je rigalo in kolcalo. Kasneje na obisku pri gvajanskih Indijancih, sem zopet jedel te grdobe. Zanimivo je, da takrat brez težav. Prej so me namreč opili, s kaj vem kakšnimi zvarki. Predsodek, da je gosenice jesti svinjsko, je utonil v omamljeni zavesti. Bile so čisto dobre. Ko takole premišljujem, se mi zdijo naše paštete bolj nemarne. Nikoli ne veš, kaj vse zmeljejo noter. Bele gosenice pa so popolnoma naravna stvar. Orosco vsak dan navsezgodaj obteče po gošči skrita drevesa. V debla meter visoko od tal zareže ozke črtice Na cesto sva paaia puucn tako z jasnega se je skozi veje začrtala rjava sled. pokrita z velikimi lužami in sledovi težkih tovornjakov. Zaradi goste tropske vegetacije sem jo zagledal komaj dva koraka pred sabo. Hlače in srajca so na drobno scefrane, zgnile so. Koža je vsa vneta in hrasta va, noge pod plute Ko v luži iščem svoj obraz se ne prepoznam. Če hi hotel opisovati džunglo v vsej njeni popolnosti, bi se moral vanjo podati vsaj za pol leta. Toliko časa jaz s svojimi sposobnostmi prilagajanja in več kot skromno opremo in majhnimi denarji ne bi zdržal. Verjetno bi se mi zmešalo. To, kar sem občutil, je torej le delček, kar se oživeti da in vrednost te pisari je je tej rav primerna. Človeška domišljija je v teh gmajnah ustvarila vse vrste prenapetih predstav ..., veliko pretira-Ji— osebnega doživljanja, po- »w l, je imej ... _ džungli doživeti da in vrednost te pisanje je tej ravni primerna. Človeška domu* rila vse vrste prenapetih nih zgodb, ki so posledica osebnega iw-»?—r . popranega s strahom za svoj obstoj. Strah ima velike oči. Nekoč, ko bom v pokoju, bi se rad posvetil tem gozdovom. Če bo tedaj še kaj džungle na tem svetu. seveda. Preden sem se odpravil v Južno Ameriko, sem po knjižnicah nabral kup knjig, v katerih je karkoli pisalo o tej celini. Vedel sem, da bom razumel to čudno zmešnjavo na drugi strani Atlantika le, če bom preštudiral tudi politične, socialne in ekonomske korenine obstoječega stanja. Taka priprava je zelo hvaležna, saj potovanje, na katerem se gleda le gore, džungle, velika mesta in neznane ljudi, kmalu postane dolgočasno in nezanimivo. V želji torej, da bi začutil z ljudmi teh daljnih nerazvitih eksotičnih dežel malce globlje, sem se pregri-zel skozi nekaj »kunštnih bukel«, katerih kratek povzetek bo morda zanimiv tudi za vas. Za oris Latinske zemlje na drugi strani luže bi verjetno moral poseči 500 let v preteklost. Vsi se še iz šole spominjamo pustolovca, pohlepneža, fanatika in blazneža ali kar je že bil, slavnega Krištofa Kolumba, ki je v letu Gospodovem 1492 odkril novi svet, misleč, da je našel drugo, bližjo pot v Indijo. Prestradani in znervi-rani morjeplovci so naleteli na kulture domačinov, tako premišljene in urejene družbe, da svojim očem niso mogli verjeti. Do tega časa so bili namreč prepričani, da sta možna red in blaginja le pod okriljem katoliškega križa v stari čipkasti Evropi. - Klemen! Stopi sem otrok! - Kajjemsti?Msrney^ite.dasemirnudi7 Glei no glej' Gopodiču se mudi. Obrni se! Pa ne na to suav . -^„^1 TaKO torej! Po vodi si se valjal? Zato se mu tako mudila K^Tumaz-n in blaten Le bliže stopi! S palico jih dobiš. ^ - Babka! Nikar me ne tepi. Saj veš. da potem cel dan nisi za nobno rab°_ Mi boš tiho! Očetu povem. Imam pa še toliko moči. da ukrotsn takegale smrkavca Oče pa ti bo tudi pokazal. Si lovil ribe? Pnznaj' Ne Kieneki Na brvi mi je spodrsnilo pa sem ae malo zmočil _ Le k»J mi »tarko? Klpmen se ji je previdno približal in jo poljubil. Starki sejemilosušl i vrtela ie vnuka po svetlih laseh in se mu zazrla v modre gakmkeao? lo Pobožala^ vzdihnua Hip nato se je nasmehnila in potank ^old^^ S^av je bila že v letih, je zdravje še ni zapusuT" VČa8ih bit^prlsujoče se je zazrla v fanta. ~ Crim k dedku in očetu. Ded mi je obljubil konja. 7m.£l* ie z đavo. Oh ta krvavi svet. Včeraj so ji ubili hčer in i n ~ ™ ho nien vnuk dobil konja ttiliedober zet. Pravi zet. In pravi mož. In njena hči in njeni vadi _j -i!l*f nTnarah pripravljeni na zadnjo pot. "dT£££I ^ob^Tonj.^ Verjetno tudi orožje. Taka je pač a llbijalskTorožje dajati v roke negodnemu mladiču. Saj še nima " let Ona ga je hotela kaznovati s palico Deček je uganil, da starkme misli blodijo nekje po spominih, najt togotno za vpil. . _ Zapoj mi kaj, babica! Najprej je zamahnila s palico, da bi ga kaznovala, ker ji je prekat* oremffljevanja, toda pobesila je roko. Nasmehnila se je m zapeka* daTno pesem, z nenavadno čistim glasom. Ko je končala so jo obale a* 5Ikai pesem jo je spominjala na njeno mladost. Prijela je Klemen» obraz, garahlo pobožala m dejala^ -Mar boš res postal vojščak? Mar boš res prelival tujo kri» nedolžno. Klemen, sinko! Sonce ne ljubi vitezov! Klemen jo je začudeno opazoval. Mogoče se mu je zazdelo, 411 nostavlja od brezskrbne mladosti, nato pa se ji je iztrgal in zarenčal ^ 1 Jaz ne grem v samostan! Pobegnil je proti ogradam, kjer so brzali konji. Stara gospa pa je zaspala. Po bradi se ji je pocedila tenka srebrni sline Zasmrčala je včasih in zavzdihnila. Ko se je iznenada zbudila, kakor je tudi iznenada zaspala, ie IpI mena glava polna sladkih spominov. Pred očmi so ji mige tale sliei mladosti da ji je rahla rdečica radostno obarvala lica. Davno je bilo že to. Bila je mlada in lepa. Njen oče je bil boaatlnfl ci so si podajali kljuko na vratih. Mamila jih je njena lepota^kS! rod in denar njenega očeta. Oče je bil nadvse siten človek. Zasliševal je vsakogar o m zemlji, živini, o njegovem rodu. Kazalo je, da se bo moral oriaati *^T3 če ne utegne ostati sama Nazadnje se je oče le odloČil DobU IS S ministeria! Rošlin. ki je imel posestva pri Loki To je bil bogat in mii1 rod Njegov stm je bil vicedom kranjski, naskrivaj pa silen pSS razuzdanec. ... Domenili so se za svatbo, za doto m vse te reči. Mladi ženin je prišel pred cerkev, da jo vidi in spretni k maši. bil. Visok in drznega pogleda. Obnašal se je, kakor pravi dvorni „ ie pred cerkvijo zlezla s konja, je priskočil m ji ponižno pridrial Vesel drget jo je spreletel, zakaj nikoli še ni bila deležna kavalirstva. Vsi njem prejšnji snubeči so bih sicer vitezi in vendar v manirah pravi telebani. Toda v cerkvi, ko je sedela s ponižno sklonjeno glavo, je začuti, žgočega na svojem tilniku. Kakor od hudobnega pogleda. Zadrževani vendar ji je neka neznana sila zasukala vrat, da se je — wi_ sednjo vrsto. Uzrla je žgoče modre oči neznanega"nuWliXiIl,S? prebadale s kupidovsko lepega obraza. Kakor z dvema zanS^ Tj jo je zapeklo v prsih. Zgrozila se je in se posvetila molitvi Tv!!?^ čutila tihi žar, ki je božal njen tilnik. Njena zbranost ie ir.; i sladka bolečina ji je prešin jala prsi. ^ »gmua. Ko je bilo maše konec in so se opravljali domov "~ j~ .—.---:------ ,. „ »—--j—.« uutuuv se w> tiščal med njo m njeno spremljevalko ter jo pričel predr*rwT~ je lepše oblečen, kakor Rošlin pa tudi drznejši. Prebil ;^WMTC pogledi, da se je popolnoma zmedla. J« je Ivka Križnar Delo dobravskih komunistov v stari Jugoslaviji med kmečkimi ljudmi NOVE OBLIKE DEJAVNOSTI Po prepovedi delovanja Društva kmečkih fantov in deklet so. se do-bravski in otoški komunisti usmerili na delovanje novega društva. Dali so pobudo za ustanovitev tujsko-prometnega društva. Preko tega društva so se borili za novo železniško postajo na Otočah, za popravila poti npr. z Otoč na Srednjo Dobravo in njeno osvetlitev. V okviru tega društva so prirejali igre in veselice. Posebno zadnje so bile zelo primerna oblika za sestajanje in dogovarjanje s komunisti in drugimi naprednimi ljudmi iz bližnje in daljne okolice. Pomladi 1936. leta je dobravska partijska organizacija dala pobudo za pobiranje podpisov proti prepovedi Ljudske pravice. V naših vaseh {'e bilo precej naročnikov, še več pa »ralcev Ljudske pravice. Vsak izvod so namreč brali vsaj v petih družinah. Ljudem je bilo najbolj všeč kadar so lahko prebrali kakšen dopis iz naših krajev (Dobrave, Mošenj, Krope). Ljudsko pravico so ljudje vzeli za svoj časopis in zato ni bilo težko organizirati podpisne akcije proti prepovedi. Podpisalo jo je preko 601 i udi. V prvi polovici leta 1936 so se tudi naše vasi vključile v akcijo za razširitev ljubljanske bolnišnice. Več vaščanov se je udeležilo 14. junija 1936 zborovanja, ki je bilo v ta namen sklicano na Jesenicah. V imenu kmetov je govoril tudi dobra vski komunist Jože Resman. Žagar je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev velike tekstilne stavke poleti 1936. Zato je razumljivo, da je partijska organizacija na Dobravi takoj, ko so stav-kujoči zasedli tovarne in organizirali kuhinje pričela z zbiranjem denarja in živeža za stavkujoče tekstilce. Zbrali so precej hrane, ki so jo potem odnesli v Kranj, denarja pa bolj malo. Za denar je bilo tedaj v naših vaseh težko. Po stavki so organizatorje in delavske zaupnike odpustili. Mnogi niso mogli dobiti nikjer zaposlitve. Na pobudo partije so organizirali v Stražišču tekstilno zadrugo v silno skromnih prilikah. Okrajno glavarstvo v Kranju ni hotelo izdati dovoljenja za delo zadruge. Bila je stalno pod kontrolo žandarmerije. Komunisti so sklenili, da se zadruga prenese v okraj Radovljico. Dobravska partijska organizacija je bila zadolžena, da najde primeren ' prostor. Vaščani na Otočah so pokazali razumevanje. Z zamenjavo so prišli do primernega prostora in leta 1939 je v Otočah zraslo novo poslopje tekstilne zadruge. Podporni člani zadruge so postali tudi vaščani dobra vske okolice. Aktivno sodelovanje kmetov in delavcev je postalo v naših vaseh dejstvo. Uobravski komunisti so se po letu 1926 angažirali ob vseh občinskih in državnih volitvah. Danes se zdi, da se jim je zdelo važnejše kdo bo župan, kot kateri politični stranki pripada. Važno jim je bilo tudi kje živi župan, kajti tam je bil potem tudi sedež občine. Od tega je bilo odvisno tudi kakšen vpliv bodo imeli na župana. V sredi tridesetih let so začeli boj za združitev občin Ovsiše in Kropa. Računali so, da bo sedež in župan potem pravgotovo v Kropi. Za krajši čas so to celo uspeli. Toda oblast je hitro ugotovila v čem je stvar in je občino zopet razbila. Člani partije v naši občini so redno Erisostvovali sejam občinskega odora. Ob volitvah v narodno skupščino 11. septembra 1927 so dobra vski komunisti agitirali za Delavsko kmečki republikanski blok. Razširjali so letak: Delavnemu ljudstvu Slovenije. Ob volitvah 1931. leta so agitirali abstinenco. Ob pet o majskih volitvah 1935 so se držali navodil pokrajinskega partijskega vodstva, odnosno predstavnika CK KPJ. Zato pa so bili tembolj razočarani in nejevoljni, ko so tik pred volitvami prihajale vsak dan drugačne direktive. Vsaka je nasprotovala prejšni. Za volitve 11. decembra 1938 so bile direktive jasne. Agitirali smo za dr. Aleša Stanovnika in njegovega namestnika Vencija Perka, k and i data delavsko kmečkega gibanja, ki sta kandidirala na opozicijski listi dr.Vladka Mačka. Poleg propagandnega gradiva, ki smo ga tedaj dobili z Jesenic, smo naredili potrošne listke, fantje-skojevci pa so izvedli veliko napisno akcijo. Ob taki aktivnosti je razumljivo, da" so žandarji pogosto obiskovali naše vasi, Žagar pa je imel večkrat preiskave. Dobro je bilo le to, da nas je tedanji orožniški komandir v Pod na rt u Pašan Mehmedinovič o preiskavah predhodno obveščal. Leta 1938 je partija na Dobravi organizirala tudi grupo SKOJ. Ta je delovala predvsem med mladino. Preko izletov, plesa in petja je pritegnila veliko vaške mladine. Tega leta so na pobudo dobravskih komunistov organizirali tudi partijsko celico v vaši Čmivc pri Brezjah. Preko zime 1939/40 je Žagar na Dobravi zopet organiziral izobraževalni tečaj za odrasle. Obiskovalo ga je ca. 25 tečajnikov, med njimi dve tovarišici. Ta tečaj je bil neke vrste politična šola za vaščane. Poleti 1940 je tudi dobravska partijska organizacija organizirala zbiranje podpisov za Društvo prija- teljev SZ. Čeprav je tedaj at1 bravo prišel novi župna, a( klerikalec, osebni prijatdj dr na Korošca, ki je nasledil dv*. na župnika, ki se v potka« dosti vmešavala ter s katera*, munisti niso prihajali v apae. vaščani Dobrav in okolice podpisali peticijo. Kljub posameznikom lahka' mo, da je klerikalnem v naš i zamudil svoj čas. Zagarjevo delovanje po *a}] renjski pa je postalo tako oc* je posegla oblast. Najprej a t skušali pasivizirati s tem, t* I večkrat klicali na orožne i tem je bil razrešen uprt* šole, dobil je dekret o prsa— selške hribe. Temu se je ani^ to onemogočilo nadaljne njegovih petih otrok na gimnaziji. Zato je bU 2R. u.- . 1940 odpuščen iz službe, vnjh*( iz šolskega stanovanja in poklicali na orožne vaje. J, prav nič zalegel pomeni r skoraj vseh prebivalcev doba« šolskega okoliša. Zagarjeva razen najstarejšega srna St odšla k Žagarjevana Ljubečno pri Celju. To je bil za Dobravo hud Vendar sta bili Ptujska skojevska grupa tonko ščani pa tako osvesmu, • nemška okupacija m »»C* Svesti ljudi. Nate vsa »»k leta množično vključile > osvobodilni boj. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI 12.MAJM 1981 Novo gasilsko orodišče Noska Dobrava - V petek. |Kan1a, ob 17. uri je sirena nazna-knjanom K očne nastop novo pjanrljrnr desetine gasilskega z Blejske Dobrave, ki jo Ijejo prebivalci K očne, vodi pa nko Grobelnik. Takoj po alar-znaku se je desetina postro-Ijtocasno so na K očno prispeli Ji gasilskih društev Blejska Koroška Bela in Jesenice . Gasilske enote so začele vajo, I katero so zelo uspešno ukrepale i stenju dveh koč. Domača dese (gvoje cevi priključila na vaški druge gasilske desetine pa ■Mtzkusile svoje motorne črpalke, »raji je sodeloval tudi oddelek zaščite za prvo medicinsko z Blejske Dobrave, ki je dva domnevna ponesrečen -d od njiju je imel zlomljeno ), drugi pa je bil opečen, narodne zaščite so med ta ki ao si jo z velikim zanimala ogledali številni vaščani, ure dprometna cesti skozi K očno. h končani vaji so se udeleženci ■jt a drugi občani zbrali na slo- vesnosti pred novim gasilskim orodi-ščem na Kočni. Predsednik GD Blejska Dobrava Tone Arh je spregovoril o pomenu ustanovitve gasilske desetine in odprtja orodišča za vas K očna, predsednik krajevne skupnosti Blejska Dobrava Bernard Jakopič pa je vodji desetine izročil ključe orodišča in ga s tem svečanim dejanjem predal desetini v uporabo ter oskrbo. V orodišču, ki so ga uredili v zapuščeni hišici s pomočjo vaščanov v 360 prostovoljnih urah in z okrog 40 tisoč dinarjev prispevkov, sta dva prostora. Eden je namenjen za sestanke, v drugem pa hranijo gasilsko opremo. Nova gasilska desetina se je v javnosti že izkazala s svojo dejavnostjo. Več vaščanov je oskrbela z ročnimi gasilnimi aparati in tako izboljšala zaščito domov pred požari. Za bodoče načrtuje tudi nakup motorne brizgalne. Prav tako sodeluje z drugimi družbenimi organizacijami, Ered vsem odborom Rdečega križa, ateremu bodo posodili orodišče za njegove akcije. R. A. 1 f 2 *i o Z I .3 108 1. Lg6! fg6: Pretnje 2. Sh7+ in stopnjevanja pritiska na polje f6 črni ne more uspešno odkloniti. Na 1. . . . Se4: sledi 2. Dg7: + z matiranjem. Se najbolje bi bilo 1. . . . Te4: 2. Le4: z znatno prednostjo za belega. 2. Sh7 + ! Kf7 3. ShfB: gf6: 4. Sft3: Cmi kralj je razgaljen, za razplet pa je odločilna moč belega na veliki čmopoljni diagonali. 4. ... Le6 5. Sd7! Črni se je vdal. Po umiku napadene dame ali po 5. Ld7: sledi 6. Dg7 mat. STRATEŠKI POMEN POLJ Polja so strateško pomembna kot možna mesta dejavnosti posameznih figur, in aicer kot definitivna dejavnostna mesta ali pa kot prehodna polja, preko katerih figure dosežejo svoja predvidevana dejavnostna mesta. Odprta linija s svojimi polji je npr. primerna za dejavnost trdnjave na njej. Podobno potrebuje skakač prosta polja za svoje manevriranje. Posamezne figure delujejo značilno, zato so tudi polja v konkretni poziciji specifična kot možna mesta za igro posameznih figur. V položaju na diagramu 192 (OLAFSSON - SMISLOV; Beograd, 1969) so figure razredčene in oba nasprotnika imata približno enako moč. Za motiv igre črnega je pomembno, da lahko deluje s trdnjavo preko polja a2 na drugo vrsto ter tako ogroža belega kralja in slabe kmete na tretji vrsti. Vendar pa črni ne more svojega načrta izpeljati do konca brez skakačeve pomoči. +■ 11 H Ha as*; Diagram 192 1. ... Ta2! Najboljše. Po 1. ... Ta3 2. g5 g6 3. Lc6: Tb3: 4. Tel beli ohrani ravnotežje. 2. Df3 c5 3. g4 dfi Pretilo je 4. g5. 4. c4(?) Na ta način beli sicer posredno brani kmeta b3, vendar pa opušča nadzor nad poljem d4, ki je strateško pomembno za črnega skakača. Bolje bi bilo 4. g5. 4. ... Kg7 5. Tdl Trdnjava zasede prosto linijo d, toda tokrat brez haska. 5. ... Dc2 6. Tel Tb2 7. Te3 h5! Spodkopava pozicijo belega; preti 8. . . . hg4: 9. hg4: Sg4:! 10. Dg4: Df2+ itn. 8. g5 9. Tc3 10. Lfl 11. De3 Sh7!! Dbl + Sf8 Se6 Zveze po vsej Zemlji Jesenice — Radioamaterizem. katerega začetek sega v prvo leto tega stoletja, se je do danes močno razvil. Tudi na Jesenicah se v radio-klubu Zelezar ukvarja s to dejavnostjo precej občanov. V njem je združenih kar 61 članov. Zbirajo se v domu Julka in Albin Pibernik na Javorniku, kjer z nasodobnejšimi napravami iščejo radijske zveze z drugimi radioamaterji. Nekateri najbolj izkušeni člani imajo tudi svoje radajske oddajnike; z njimi je pet jeseniških radioamaterjev lani vzpostavilo prek 4000 zvez z različnimi kraji našega planeta. Na začetku aprila letos je 14 kandidatov po končanem tečaju uspešno opravilo izpite za delo s klubsko oziroma osebno postajo. Zatem se je dobra polovica članstva zbrala na' letni skupščini kluba, kjer so izvolila novi upravni odbor. Le-ta je po pregledu lanskoletnega dela sprejel dokaj širok delovni načrt za prihodnje obdobje. Klub med drugim načrtuje nakup še ene prenosne postaje za UKV področje, pet sprejemnikov za iskanje skritih oddajnikov, več oddajnikov za skrite zveze, električnega agregata za delo na terenu, druge tehnične opreme in strokovne literature. Tako kot lani bo tudi letos delo v klubu obsegalo vodenje in vzgojo novih članov, tečajnikov. Izobraževali jih bodo predvsem za osnovni radijski promet, ha področju elektro in radijske tehnike, telegrafije in drugih tehničnih znanj. Na riovo bodo uvedli radioamaterska tekmovanja v lovu na »lisico«, to je v iskanju skritih zvez. Člani kluba se bodo redno udeleževali tudi republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanj. Klub bo prav tako pripravil razstavo tehničnih izdelkov s področja radioamaterske elektronike. Za vso dejavnost bo klub potreboval, kakor načrtuje, okrog sto tisoč dinarjev. Financiranje kluba, ki ima poseben pomen v obrambnih pripravah naše družbe, s svojo dejavnostjo pa se vse bolj množično dokazuje v vsakdanjem življenju, prav gotovo ne bi smelo Biti problem. Tomaž Iskra Očistili so divja smetišča Gorje — Lani spomladi je bila prvič organizirana očiščevalna akcija v Gorjah. Letos so ponovno pripravili akcijo, ko so na zbirno mesto v Zgornje Gorje dovažali odpadke s traktorji in konjsko vprego. Na glavno smetišče so odpeljali 58 kubičnih metrov odpadkov, DINOS je odpeljal 25 kubikov starega železa in več železnih kosovnih odpadkov. Šoloobvezni otroci so odpeljali prikolico steklenic in priklico papirja. Lansko in letošnjo akcijo je uspešno in organizirano vodil predsednik odbora Jože Skumavc iz Gorij. Jože Ambrožič (88. zapis) V 82. zapisu sem že prav na kratko omenil pesnika Simona Jenka sodelovanje v kamniški Narodni čitalnici. No sedaj, ko bi rad zapisal nekaj besed o njegovem stricu, slepem patru Nikolaju, iz katerega se je mali Jakob Alešovec tako nespoštljivo ponorčeval, moram pač o njem še kaj povedati. ŠOLANJE SIMONA JENKA Celo to bi lahko rekli: kot je dal stari stric Jožef Prešeren, župnik na dolenjskem Kopanju, slovenstvu pesnika Franceta Prešerna, tako nam je stric Nikolaj Jenko, novomeški gimnazijski profesor dal pesnika Simona Jenka. Oba sta odločilno posegla (in podprla) v začetke študijske poti naših prvih pesnikov. Na Gorenjskem velja še danes za dečke, ki jim je ime Simon, ljubkovalno domače ime Šmonca. Z žensko končnico na a; podobno kot Ruda (za Rudolfa), Joža (za Jožefa), Tina (za Valentina ali Martina) ipd. Za Smonco se je zaradi njegove bistroumnosti posebno zanimal stric Jurij, materinega očima Matevža Jenka sin iz prvega zakona, ki je postal frančiškan in je dobil samostansko ime »oče Nikolaj«. Ko ta »stric«, v rodovini zvan »stric Nikolaj«, čuje, da Šmonca dobro napreduje v smleški šoli, pregovori njegove starše, da so ga že prihodnje leto poslali v Kranj. Smleška šola je bila tedaj že enorazredna, v Kranju pa normalka s tremi razredi. Jenkovi starši, ki se jim je družina pomnožila, pa niso mogli sami zmagovati vseh stroškov, zato je stric Nikolaj obljubil, da bo doplačeval. Kljub vsem svojim dobrim spričevalom pa bi bil Jenko po dokončani normalki moral ostati doma, ako bi zopet ne priskočil na pomoč stric Nikolaj, Jenkov »narveči dobrotnik«, kakor ga je pesnik sam rad nazival. PROFESOR NIKOLAJ JENKO Stric Nikolaj« Jenko (1809 do 1868) je prišel v novomeški frančiškanski samostan 1839 in postal 1845 profesor na tamkajšnji gimnaziji. Zato je zlahka pregovoril starše, da so poslali dečka jeseni 1847 k njemu v Novo mesto. Sprva je hotel da se deček priuči ministriranju in drugim samostanskim opravilom, nato bi ga oče doma izučil čevljarstva, potem pa bi vstopil za trajno k frančiškanom, kot samostanski brat in šival redovnikom čevlje. Toda mladi Simon je kazal tako veselje do šole in do knjig, da ga je vpisal »stric« brž v Simnazijo. V samostanu je imel monca brezplačno hrano in stanovanje, za druge potrebščine si je prislužil prvo in drugo leto tako, da je pomagal v samostanu, v tretji šoli pa je že začel poučevati tudi druge dijake. V njegovih novomeških letih je bil Jenku duševni vodnik stric Nikolaj. Sam dober narodnjak, je razvijal v mladeniču narodnega duha, izven šole pa ga je poučeval v francoskem in italijanskem jeziku ter mu posojal različne knjige. Ko je oče Nikolaj nekoč šel na Dunaj iskat pomoči svojim bolnim očem, je prinesel domov »svojemu fantu«, kakor je nazival Jenka, Sv. pismo v češkem, poljskem, srbskem, nemškem in grškem prevodu. Te sta čitala doma skupaj. Jenko pa je še po cele noči presedel pri njih in se vadil v razumevanju raznih slovanskih jezikov. Ker je imela novomeška gimnazija tedaj samo šest razredov, je moral jeseni 1853 oditi, da je nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer je vstopil v višjo gimnazijo. Novo mesto je zapustil sedaj tem laže, ker je istega leta odšel od tam tudi njegov dobrotnik stric Nikolaj, ki so mu oči tako oslabele, da se je preselil k frančiškanom v Kamnik uživat zasluženi pokoj, a tam je končno popolnoma oslepel. MINILA SO LETA ... Simon Jenko se je potem šolal v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu. Sredi leta 1864 je nastopil svojo prvo službo. Vstopil je v pisarno notarja Strgarja. Da bi si izboljšal svoj gmotni položaj, je vstopil prve dni avgusta 1866 kot koncipient v odvetniško pisarnico dr. Valentina Prevca v Kamniku. V izobilju ni živel niti tu, bil pa je zopet skupaj s svojim »stricem« očetom Nikolajem, ki mu je do smrti ohranil prav otroško hvaležnost. Prve mesece v Kamniku se je Jenko posvetil samb učenju za tretji državni izpit, ki ga je uspešno opravil 28. februarja 1867, pozneje pa se je prav živahno udeleževal dela za narodnostno in kulturno prebujo meščanstva. S svojim službenim predstojnikom dr. Prevcem si je zlasti prizadeval, da je kamniško, dotlej nemško, bralno društvo preosnoval v narodno čitalnico, pri kateri je bil nekaj časa celo tajnik. No, prav v času Simonovega bivanja v Kamniku, je tudi njegov dobri stric Nikolaj umrl. Bilo je to 11. novembra 1868. Komaj leto za tem (8. oktobra 1869) je v Kranju umri tudi pesnik Simon Jenko .. . ZA OPRAVIČILO Kar nekako ne sodi ta obširen izvleček iz Jenkovih življenjepisov v ta »kamniški« okvir. A moral sem vse to povedati, kajti le malokateri bralec Alešovčevih še-gavih spisov, ve da je bil tisti slepi starček »pater Miklavž« ki si je na starost našel zavetje v kamniškem frančiškanskem samostanu nekoč učeni in spoštovani gimnazijski profesor in prvi mentor pesniku Simonu Jenku. Iz Aleševčeve knjige Kako sem se jaz likal pa zvemo, da se je slepi starček motil le z izdelavo mo-lekov iz sadnih pečka in z »učenjem« ptic pevk, ki jih je gojil v svoji celici — da bi žvrgolele pobožne cerkvene pesmi... let »Jurija Kozjaka« (1) [ud poraz pri Brežicah rega Kozjaka so turški napadalci ujeli av-175. leta. — Begi so osvajali s sabljo in z _ Napadene dežele so bile nesložne. Ido ni že v šoli bral Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak, janičar«? Jurčič ni bil star niti dvajset let, ko I to povest. Od tedaj je minilo že 111 let. Malokdo spomnil, da ao ae bili resnični dogodki, ki so bili t in ki jih je Jurčič dokaj po svoje prikrojil, iv pred 54M» leti. ^ktrčič je porabil za svojo povest poročila o Kozjaku iz Val-Slave. Tam namreč piše, da so Turki 1474 zajeli dva Pri opisu gradiča, Kozjak na Dolenjskem ob Temenici Velvasor poroča, da je leta 1475 imel ta grad Ludvik Kozjak, r v istem letu, torej 1475 in ne 1474, prišel v turško ujetni-r da se je v naslednjem 1476. letu prav visoko in drago namreč za 2000 goldinarjev. Takoj za prvim poročilom, da »o Turki zajeli dva gospoda Kozjaka, pa poroča Val o porazu polka iz slovenskih dežel namreč Koroške, Šta-in Kranjske, ki ga je vodil koroški poveljnik Jurij Šenk in je pri Brežicah avgusta 1475 spopadel z nekaj tisoč bosen-iTurki. Pri tem so Turki, ki jih je vodil Ahmed paša, kakih giojakov slovenskih dežel pobili, večino drugih pa polovili in ikdjsfasseboj. Ujetnikov tedaj prav gotovo ni bilo malo, saj je bil ta spola'eden od poskusov ustaviti turške vpade v naše kraje. To je tnstmreČ že peto leto, ko so Turki neprestano sistematično aaaab skozi Hrvaško v slovenske dežele in tod požigali hiše ter saf in ugrabljali vse za delo sposobne ljudi ter jih vodili s Saj Starce, bolnike in dojenčke pa so pobijali. Kot je ugotovil ' 'ai slovenski zgodovinar Stanko Jug, ki so ga Nemci med o vojno uničili v Dachauu, te napade po 1469 ni na- Iferala turška državna politika sultana Mol .eda drugega. Sat ao jih vršili obmejni begi na svojo pest. Po izčrpanju osvojitev Ti napadi pa, kot nadaljuje Jug, po svojem bistvu nikakor niso bili zgolj roparski. Roparski način pohoda je bil Turkom zmeraj le potrebna predpriprava za osvojitev. Najprej so hoteli z najhujšim opustošenjem dežele zlomiti njeno gospodrsko moč in voljo za obrambo. Kot predhodnico so pošiljali v boj akindži-je. To so bili na pol vojaki na pol ježe vešča drhal, ki je ni nihče plačeval, in jim tudi niso dajali nobene zemlje, kot drugim vojakom. Pustili pa so jim, da so obdržali zase štiri petine vsega, kar so naropali, petino plena pa so izbrali za darilo sultanu. Zato je razumljivo, da ta divjaška predhodnica prave turške vojske ni poznala usmiljenja ne do tujega življenja ne do premoženja. To potrjujejo poročila očividcev o požgani deželi in tisočih žrtvah. Poleg tega telesnega in duševnega pritiska pa so se Turki vojskovali psihološko še na drug način. V naše dežele so pošiljali svoje zaupnike, ki so širili tod Turkom prijazno razpoloženje, češ: »Ce bi bili v okviru turške države, bi bilo bolje živeti pod Turki, kot pa tu. V Turški državi namreč vlada mir, pa tudi davka plačujejo manj,« Kaže, da to podpihovanje ni bilo brez uspeha, saj so kranjski deželeni stanovi večkrat tožili, da slišijo od prebivalcev takšne besede. Očitki so prihajali pač zato, ker so države, ki so bile turške sosede, niso mogle sporazumeti o enotni obrambi proti turškim vpadom. Domači davki pa so bili visoki, ker so mesta in gradove vendarle utrjevali in stalno ali občasno vzdrževali določeno število straže in vojakov. Takšna vojaška skupina v okviru samoobrambe dežel je bil tudi polk, ki ga je vodil leta 1475 Jurij Šenk in je imela nalogo stražiti mejo, dokler ne bi zbrali,večje vojske proti Turkom. Vendar pa ta skupina očitno ni vzdržala, ker jo je bil razbil Ahmed paša. Kateri paša je vodil napadalce? Vendar pa sarajevski prevajalec in zgodovinar Hasan Šabanovič meni, da ljudsko izročilo sicer pripisuje osvojitev Številnih naših krajev Ahmed paši Hercegoviču, da pa to ni bilo nikdar res. Ahmed paša se je v mladosti imenoval Stjepan (in je bil najmlajši sin hercega Stjepana Vukčida-Kosače), ki pa je sedemnajstleten leta 1474 ušel na sultanov dvor in postal musliman in Ahmed. V turškem cesarstvu je resnično imel veliko vlogo. Bil je sultanov zet in štirikrat veliki vezir, torej predsednik vlade turške države. Vendar pa se po trditvah Šabanoviča nikdar ni bojeval v naših krajih. Šabanovič opozarja, da sta Ahmed in Mahmud podobni imeni in gre v primerih takih napadov za M ah m uda pašo And Jelovica, ki je bil menda doma iz Kruševca. Mladega pa so ujeli in iz janičarja je postal veliki vezir in vojskovodja. Sodeloval je v vseh večjih bojih ter je sultanu Mehmedu drugemu utiral pot v Bosno in zavzel njena najpomembnejša mesta. Vendar, pa se je zameril sultanu in so ga 1474 vrgli v carigrajsko ječo ter ubili. Tako Šabanovič. Potemtakem nobeden teh dveh ne bi mogel sodelovati v pokolu pri Brežicah in Stični in drugih pohodih turške vojske v tistih letih v Sloveniji, o katerih naši zgodovinopisci poročajo, da jih je vodil Ahmed paša. Kateri paša je torej vodil napadalce bodo pač morali razčistiti zgodovinarji. Visoke odkupnine V kolikor niso Turki ujeli treh Kozjakov, namreč dva leta 1474 in Ludvika v letu 1475, sta se oba Kozjaka udeležila te bitke pri Brežicah. To potrjuje cenik za odkup ujetnikov, ki so ga sestavili Turki in ga poslali svojcem. Na tem ceniku, ki ga objavlja Valvasor je med »najdražjimi« ujetniki tudi Ludvik Kozjak, in sicer po višini vsote, ki so jo zahtevali za njegov " odkup takoj na drugem mestu za poveljnikom Jurijem Šenkom. Za prvega so zahtevali 4000 goldinarjev, za Kozjaka 2000, toliko tudi za tretjega, Jurija Himmelberga, za Viljema Galla 1000 itd. Med najcenejšimi na seznamu je bil služabnik Jurija Turjaškega Janez Goljenc, za njegovo osvoboditev so zahtevali Turki 400 goldinarjev. Odkup prvih štirih pa je bil otežen še s tem, da je bilo treba zbrati denar za vse štiri skupaj, namreč 9000 goldinarjev in to tudi v primeru, če bi kdo izmed njih v ujetništvu umrl. Tolikšna vosta vsekakor ni bila majhna, saj se je to dogajalo še preden je nastopila inflacija srebrnega denarja, ki se je začela po uvozu poceni srebra iz južnoameriških rudnikov. Za primerjavo povejmo, da je mogel strmoglavljeni bosenski kralj Štefan Ostoja dobrih 60 let prej za 20.000 dukatov že najeti pri sultanu 10.000 turških konjenikov, ki so mu pomagali, da se ie spet povzepl na prestol. Zanimivo je tudi, da je del teh najetih konjenikov 9. oktobra 1408 pridrl do Metlike in jo razdrl. "o je bil tudi prvi napad Turkov na Slovenijo. • • . ILJA P( PIT G L, A S12. STRAN TPBtK, 12. MMfiŽj Srečanje strelcev Celovca in Kranja Občinska strelska zveza Kranj je bila leto« organizator jubilejnega prijateljskega srečanja med strelci Celovca in Kranja. Ker je bilo srečanje te dvajsetič po vrsti, je imelo današnje te večji poudarek. Ta tekmovanja ae odvijajo s standard zračnim orotjem in to ca 10-članske ekipe putkarjev ter 5-članske ekipe pištol a se v Zmaga putkarjev je pripadala strelcem iz Celovca z 2.802 krogi proti strelcem iz Kranja z 2.850 krogi. V pištolski disciplini so bili kranjski strelci prvi s 1.454 pred pištola »i iz Celovca s 1.40* krogi. V skupni uvrstitvi pa so zmagali kranjaki strelci s 4.304 krogi proti celovtkim strelcem s 4.271 krogi. Med posamezniki je bil naj boljši Peternel Franc st. Kranj s 377 krogi 2. Eder Ferdinand Celovec 371 krogi, 3. Marscbnig Lotte s 300 krogi, 4. Oberortner Armin s 300 krogi vsi iz Celovca, 5. Peter-nelj Henrik Kranj s 304 krogi. Ob zaključku tekmovanja so nastopajoči dobili diplome in spominske medalje, ki jih je podelil predsednik Ob8Z Kranj tov. Alojz Laknar ter s svojim zaključnim rdravom orisal pomen vseh teh srečanj, temeljijo na poglabljanju prijateljskih vezi med strelci Celovca in Kranja. Poudarjeno je bilo, da so strelci iz Kranja bili vključeni v prizadevanjih poglabljanja dobrih sosedskih odnosov Koroške in Slovenije. Enakih misli je bil v svojem govoru predsednik celovških strelcev gospod Vili Lajtner, ki je poudaril, da so ta srečanja bila plodna za obe strani, kljub različnim narodnostim, kar pa pri natih srečanjih tega ni bilo opaziti. Izrazil je zeljo, da bi ta srečanja nadaljevali, zato je pozval strelce iz Kranja, da ae v naslednjem letu srečamo zopet v Celovcu. V pozdravnih besedah predsednika TK8 Kranj tov. Edgarja V on čina je bil poudarek na pomenu teh srečanj na Športnem področju obeh strani natih meja, ki vplivajo na dobre odnose natih sosedov. Taka srečanja so vedno pozitivna in je prav, da ae razvijajo. Ob zaključku je vse navdajala ena misel, da bi sodelovali skupno Ae do nadaljnih jubilejev. Al.. Občni zbor TUD Partizan Jesenice JESENICE - TVD Partizan Jesenice šteje 400 članov, delo pa poteka v okviru splošne vadbe, gimanstike in juda. Splošna vadba v domu je potekala v skladu s pro- framom, kljub težavam, ki so jih imeli z otrajanim domom. Dalj časa so gostovali v telovadnici Zelezarakoizobraže val nega centra, pri društvu pa ustanovili gradbeni odbor, ki je poskrbel, da so dom spet usposobili. Pri tem so opravili obsežna dela na strehi ter v stranskih dvoranah v domu. Pri obnovi so pomagale Železarna, TTKS, izobraževalna skupnost Jesenice ter druge delovne organizacije. Za nemoteno delo pa društvu manjka vaditeljev. Najbolj ta telovadka je Lea Meearičeva, ki je ie dosegla več uspehov. Tudi člani judo sekcije so vedno bolj uspešni. Njihov največji uspeh je bila uvrstitev člana sekcije Andrla med kandidate za olimpijske igre v Moskvi. Na rednem letnem občnem zboru so se pogovorili o težavah, predvsem jim vedno primanjkuje denarja. Do konca morajo urediti te notranjost doma in trim kabinet, okolico in postaviti več športnih objektov za letno vadbo. S tem bodo prebivalci krajevne akupnoati Sava na Jesenicah dobili več motnosti za rekreacijo in vadbo v prostem času. •I. Rahič S prostovoljnim delom do letenja t Conn ... LESCE - Letališče Alpskega letalskega centra v Lescah se te dolgo let uvršča med najbolj aktivne in najbolj uspešne letalske organizacije pri nas. V Lescah so doslej izšolali te nekaj tisoč padalcev, okoli 500 jadralnih pilotov in precej motornih pilotov. Letos so podražitve precej vplivale na njihovo dejavnost: cena ure letenja se je dvignila v zadnjih dveh letih do 160 dinarjev na več kot tisoč dinarjev in ao zato tudi panoramske polete podražili za 60 odstotkov. Dotacije temeljnih telesnokulturnih skupnosti gorenjskih občin in skladov so manjše. Dobili so milijon 000.000 dinarjev teh sredstev, stroški pa bodo znašali okoli 2 milijona dinarjev. Zato vsi ti gorenjski letalci veliko prostovoljno delajo. Na letališču imajo posebno delavnico, udeležujejo pa se tudi prostovoljnih delov- nih akcij pri prebiranju starega železa in ognjeodporne opeke v jesenitki Železarni. V tem je skrivnost njihovega uspeha in vrhunskih rezultatov, ki jih dosegajo padalci in piloti. Danes imajo test motornih *etal, 11 jadralnih letal ter veliko športnih in tekmovalnih padal. Padalci so se dobro odrezali na devetem svetovnem pokalu, ugodne spomladanske termične pogoje pa so izkoristili tudi jadralni piloti. Kar trije so preleteli 600 kilometrski veliki slovenski trikotnik: Lesce - Hojdo* - Vinica - Planica - Lesce in sicer Franc Štrukelj, Ivo Šimenc in Karel Ceč, 300 kilometrski trikotnik pa sta obletela Leičana Vili Ekar in Tone Cerin ter Ljubljančana Marjan Kikelj in Herman Dehevc. V Lescah potekajo tudi tečaji za jadralne pilote in padalce. Ma.tija Hudovernik J.Tablč mZgUl8iteV 9 Koflerjevega memoriala v Vratih Memorial Zvoneta Koflerja v Vratih Foto: Postaja Gorske retevalne službe Mojstrana je v nedeljo, 3. maja izvedla na smučišču pod severno triglavsko steno v Vratih 9. tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za 9. memorial Zvoneta Koflerja, znanega alpinista in gorskega reševalca iz Mojstrane. Letošnje tekmovanje je potekalo v precej težkih razmerah, aaj je v soboto ponoči zapadlo 30 centimetrov snega, tako, da so pred tekmo morali ponovno pripraviti progo. Na startu so se zbrali najboljti smučarji postaj GRS iz Kranjske gore, Mojstrane, Kamnika, Celja in drugih, tekmovanja pa sta se udeležili tudi dve ekipi iz sosednje Avstrije. Največ uspeha so imeli domačini, ki so osvojili večino prvih mest, osvojili pa so tudi ekipni prehodni pokal. Na razglasitvi rezultatov pred Aljaževim domom v Vratih so udeletenci najprej z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Tita ob obletnici njegove smrti, delegacija pa je zatem ponesla venec na grob Zvoneta Koflerja na Dovje. REZULTATI - 1. Franc Rabič, 2. Jote Martinjak, 3. Izidor Kofler (vsi GRS Mojstrana), 4. Andrej Kolenc (Kranjska gora), 5. Zoran Matic, 0. Janez Brojan, 7. Stane Smid (vsi GRS Mojstrana), 8. Vasja Jerov-tek, (Kranjska gora), 9. Jernej Bretan, 10. Miro Smodit (oba GRS Mojatrana); Ekipno: 1. GRS Mojstrana I. ekipa (Franc Rabič, Jote Martinjak, Izidor Kofler), 2. GRS Mojstrana II. ekipa (Zoran Matic, Janez Brojan, Stane Smid) 3. GRS Kranjska gora (Andrej Kolenc, Vasja Verovtek, Florjan Radon). •I Kahir Plavalni tečaj KRANJ - Odbor za tolska športna društva pri zvezi telesnokulturnih organizacij občine Kranj bo v prvi polovici junija organiziral tečaj plavanja za predsolsk«- otroke v popoldanskih urah. Tečaj plavanja bodo vodili priznani strokovni delavci v zimskem bazenu v Kranju, ki ga bo vodstvo tečaja posebej priredilo za učenje. Za za četni-tki tečaj plavanja lahko starti prijavijo otroke stare sest in sedem let. Prijave sprejema vodstvo tečaja do 20. maja, v prijavi pa je potrebno navesti točen naslov ter letnico rojstva otroka poleg osebnih podatkov, tako, da bo lahko organizator pravočasno obvestil o pri-četku vadbe. Prijavite lahko pismeno na naslov ZTKO Kranj, C. Staneta Žagarja 27. Kranj ali po tel. 21-170 (cade*) od 7.00 do 8.30 vsak delovni dan. S prispevkom 300 din bodo starti krili le del stroškov plavalnega tečaja, del stroškov pa bo kril odbor za šolska športna društva pri ZTKO Kranj. Starte opozarjamo, da po 20. maju ne bomo več vpisovali otrok v tečaj, ker je te sedaj izredno zanimanje, število otrok pa je glede na motnosti učenja v zimskem bazenu omejeno na določeno število. Voda v bazenu bo ogrevana do 30 stopinj, na sam potek tečaja pa ne bo vplivalo slabo vreme, ker je bazen v zaprtem prostoru, poskrbljeno pa bo tudi za primerno ureditev po vsaki končani učni uri. V 20 urnem tečaju se bodo otroci naučili prvih veščin plavanja, ki so te kako pomembni v nadlj-njem življenju. M.Cadež ..y-**lllaaiWa,.s Jeseničani na krosu JESENICE — Komisiji za množično rekreacijo in za tolska športna društva Zveze telesnokulturnih organizacij Jesenice sta v sodelovanju z osnovno solo 10. december iz Mojstrane pripravili v Mojstrani prvi letošnji spomladanski kros za osnovne in srednje tole, delovne organizacije, krajevne skupnosti in športna društva iz jesenitke občine. Nastopilo je 280 tekmovalcev, med katerimi je bilo največ učencev osnovnih sol iz jesenitke občine. REZULTATI - cicibani: 1. Janta (Mojstrana), 2. Legat (Žirovnica), 3. Stanko (Prežinov Voranc); cicibanke: 1. Globel-nik, 2. Malej, 3. Mavric (vse Žirovnica); mlajši pionirji: 1. Marjanovič (Žirovnica), 2. Bergut (Mojatrana), 3. — 4. Smolej in Andores (Tone Čufar); mlajše pionirke: 1. Kučina (Korotka Bela), 2. Noč (Tone Cu-far), 3. Kranjc (Žirovnica); starejši pionirji: L Klinar (Žirovnica), 2. Gavlak (Prežihov Voranc), 3. Hribar (Korotka Bela); starejše pionirke: 1. Vene, 2. Herman, 3. Better (vse Žirovnica); mlajti mladinci: 1. Pire (Korotka Bela), 2.-3. Koren in Naglic (oba Korotka Bela); mlajše mladinke: 1. Malenšek, 2. Ravnik, 3. Tutar (vse Korotka Bela); mladinci letnik 1904 in 1906: 1. Kobentar (OO ZSMS Hrusica), 2. Hlade, 3. Sabič (oba Železarski izobraževalni center); mladinke: 1. Mačnik (ZIC); mladinci 1902 in 1903: 1. Horvat (ŽIC), 2. Šolar (Gimnazija), 3. Karmelj (ŽIC); člani: 1. Tone Djuriči« (SK Kranjska gora), 2. Demšar, 3. Mrak; ekipno fantje: I. Prežihov Voranc, 2. Mojstrana, 3. Tone Cufar 4. Korotka Bela, 5. Žirovnica; dekleta: 1. Žirovnica, 2. Korotka Bela, 3. Tone Cufar, 4. Mojstrana; srednje tole: 1. ZIC, 2. Gimnazija; druge organizacije: 1. ZSMS Hrusica, 2. TVD Partizan Jesenice. J. Rabič Športna tekmovanja v mesecu mladosti JESENICE - Občinska konferenca Z8M8 Jesenice in Zveza organizacij za telesno kulturo občine organizirata v mesecu mladosti več športnih tekmovanj. Za osnovne tole so bila te tekmovanja v namiznem tenisu, v malem nogometu in v streljanju z zračno puško ter v rokometu, mladi pa se bodo pomerili se v košarki, od- aki in v atletiki. Tako bodo izbrali naj-jse šolsko športno društvo. V to tekmovanje bodo šteli se stafetni tek po mestu in orientacijski pohod za memorial Marka Domevtčka. Šolsko športno društvo, ki bo zbralo največ točk, bo dobilo prehodni pokal Meseca mladosti, ki po treh zaporednih osvojitvah ali petih v presledkih ostane v trajnem lastništvu. Mladi iz srednjih sol bodo tekmovali za naslov najboljšega šolskega centra v občini Jesenice. Stafetni tek po jeseniških ulicah bo 21. maja ob 17. uri, orientacijski pohod za memorial Marka Domevtčka pa ibo 23. maja ob pohodu na Pristavo v Ja-vernitkem rovtu. I). S. Tabor pod Anica Kukom ponovno oživel Kot vsako leto so se tudi letos med prazniki /brali alpinisti iz celotne Jugoslavije v soteski Velike Paklenice, kjer je že nekaj let tradicionalni prvomajski alpinistični tabor. Tabor je prava preizkušnja moči in alpinističnega znanja pred pričet kom plezalne sezone v višjih pogorjih. Letošnjega tabora se je udeležilo tudi 9 članov alpinističnega odseka iz Kranja, od tega trije alpinisti in Sest pripravnikov. Kranjski plezalci so opravili sami. oziroma v navezah s člani drugih odsekov (AO Tržič in AO Celje) kar 121 vzponov, kar znese v povprečju skoraj 13.5 na enega. Izstopa tudi kvaliteta opravljenih vzponov. -Kar 16 vzponov je bilo najtežje. Šeste stopnje. 22 jih je bilo pete in 28 četrte stopnje. Med smermi izstopajo prav gotovo Suhara direkt (tretja ponovitev), ki sta jo plezala Matjaž Ivnik (AO Tržič) in Tomo Česen. Jenjava smer. ki sta jo plezala ista dva plezalca skupaj z Markom Česnom in Acom Pepevnikom (AO Celje), Velehitaska smer. Klin. Funkcija. Kača. Raz velikega kladiva. Forma Viva itd Vse te »men so v Anica Kuku in segajo v zgornje težave. Omenjene smeri so plezali se Matej Kranjc. .Štefan Gartner. v Klinu pa se jim je pridružil se.Šrot (AO Celje). Matjaž Dolenc BJHBHmeT■■'mamsasaa«sssBSBa«a»»~ asa f Tako kot večina etap na petnajsti mednarodni kolesarski dirki AlpeAdr* je zmagovalca odločil sprint. Tako je bilo v nedeljo tudi v Grosupljem kxrn bil končni cilj 855 km dolge poti. Tu je zmagal Koba (Inter) prrd Z*n«rt tom (NDR) in Stuhlijem iz ekipe Bohumin. - Foto: D. Humer Petnajsta jubilejna mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Zmaga Čeha Galika in ekipe NDR GROSUPLJE, 10. MAJA - S testo etapo je triinsedemdeset kolesarjev iz desetih držav sklenilo letošnjo jubilejno mednarodno kolesarsko dirko Alpe-Adria. Po 855 prevoženih kilometrih po Sloveniji, Benečiji in Julijski Krajini ter avstrijski Koroški je končni zmagovalec pri posameznikih Bratislavčan Pavel Galik, v ekipni razvrstitvi pa so bili najboljti kolesarji iz NDR. Natim ni tlo najbolje, saj je najbolje uvrščeni domačin Dragic Borovičanin iz ekipe Srbije na trinajstem mestu. Tekmo je tako odločil Jezerski vrh, saj si je tekmo prav na Jezerskem vrhu priboril Skrbne priprave prvoligaša KRANJ - Le štiri dni nas loči in začelo se bo tekmovanje v letošnji prvi zvezni vaterpolski ligi. Med najboljšo druščino je v tej sezoni tuda kranjski Triglav. Priprave kranjskega prvoligaša so potekale po programu. Končne priprave so bile namenjene uigravanju moštva, taktiki in dobremu plavanju. V okviru teh priprav so bili Kranjčani tudi na dveh močnih vaterpolskih turnirjih. Konec aprila so nastopili na tradicionalnem turnirju v Sibenku za pokal Solaris. V tem turnirju je nastopilo deset moštev. Triglavani so bili na tem turnirju osmi. Zanimivo je, da je na tem turnirju nastopilo kar devet prvoligašev in član 1 B vaterpolske lige. Bolj kot z izidi so bili Triglavani na turnirju zadovoljni z igro. Bila je angažirana in na visoki ravni. Pohvalno je tudi to, da so se vsi izredno korektno obnašali in imeli najmanj Izključitev. Zato ao dobili tudi pokal za najbolj disciplinirano moštvo. Kranjčani so v teh dneh gostovali tudi na močnem mdnarodnem turnirju, ki ga je pripravil VK Mladost iz Zagreba. Izidi srečanj Triglava: Triglav : Partizan (Beograd) 8:21, Mladost: Triglav 16:7, Szolnok (Madžarska): Triglav 15:10. B. F. Prašnikar drugi Karateisti iz osmih slovenskih regij so predpraznične dni izkoristili za republiško prvenstvo v lahki, srednji in tetki kategoriji. Gorenjsko zastopstvo je v Trbovljah doseglo pričakovane rezultate. Z drugim mestom v srednji kategoriji (od 09 do 75 kg) se je ponovno izkazal član Karate kluba Kranj Igor Prašnikar, republiški prvak v tej kategorji v letu 1970 in 1979, potem ko je moral v finalu priznati premoč Koutce iz Postojne. • J - ' cz Zbor jezerskih planincev JEZERSKO - Jezerski planinci so na občnem zboru napolnili dvorano Korota-na. Planinsko društvo združuje kar 312 članov od 780 krajanov, kar potrjuje izredno raztirjenost planinstva v obmejnem kraju kranjske občine. Številna so bila poročila o uspetnem delu jezerskih planincev. Z dobrim delom se postavlja mladinski odsek, ki je imel lani stalno planinsko tolo, za najmlajše pa je pripravljal izlete in taborjenja. Pestra je bila tudi dejavnost alpinistov, ki so opravili lani nad 300 plezalnih vzponov doma in na tujem. Markacisti so opravili nad 200 delovnih ur pri vzdrževanju potov, vendar z delom niso zadovoljni. V severnih pobočjih K očne in Grintavca jih še čaka veliko dela. Uspešno je bilo tudi poslovanje Ceske koče, ki je lani slavila 80. obletnico zgraditve. Zelja planincev je gradnja tovorne žičnice do koče. Prav tako pa bo treba pripraviti tudi material za novo streho. Jezerjani so lani dostojno proslavili 80. obletnico svoje planinske postojanke. Ze spomladi je bila v Jenkovi kasarni odprta priložnostna razstava. Nato so planinci izdali brošuro Vodič po jezerskih planinskih poteh, oktobra pa je bilo slavje zaključeno s srečanjem planincev ob Četki koči. Na občnem zboru je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Franc Bučar podelil planinska priznanja najaktivnejšim članom. Za zaključek občnega zbora so mladi planinci in alpinisti pokazali čudovite barvne diapozitive iz domačih in tujih gora. Planincem so za jubilej čestitali tudi predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja. A Karničar Pavel Galik iz Brmtialave. Ta si jetsaW!i z Vladislavom Ruckijem it ekipe Bd»* priboril odločilno prednost Veeav zmagal devetindvajsetletni Galik. sv ■* nabral manj kazenskih točk kot M predstavnik c88r. Našim je v da je bil Andrej Za ubi iz koašaaS» ekipe Rog-Sava najboljši v leteč* «9» Zadnje štiri etape niso priaea* a**l nega preobrata, čeprav so ttaltjaaski*•* j »arji po B-nečiji in Julijski Krtjoi *1 vsak način hoteli, da bi si eaessi**! prekolesaril prvo mesto v ekepai s#j metni in ekipni razvrsti t vi. Cehi ia valci iz NDR so vse njihove tuuaert »9* 1 zatrli. Vozili so slošno in niso dops**-* bi jih Italijani izrinili iz prvih BKtttsM je že, da bodo Jugoslovani d obih va>«Sj etapo, in to v predzadnjo, ki je šla iiSsb>' stijanija do Ljubljane. Kmalu po kilometrih pred Gorico je pobegnilL* lovski iz Hrvatske. Vozil je ret si do Ajdovščine nabral te skoraj #*■■ minute prednosti. Toda te pred PosajVJ ga je glavnina ujela in konec je oueuauj da bomo v Ljubljani na cilja prt« Ms*s pozdravili zmago Jugoslovana. 1 Končni vrtani red posamezniko* - rf Galik (lnter), 2. Rucki (Boksali) wk 20*.48,41, 3. Spalti (Liechtensteia), 4.Ta§A (Madžarska) oba 20;48,51. 5. Koba (lajefl 20;60,17,-1S. Borovičanin (Srbija) Mtl 15. Povirk 20; 50.29. 24. Krkhkar Astra) 20-, 60,29, M. U do vic (to*.« 20-, 51,09-, ekipni vratni red - 1. NDs'1 Bohumin (cs8r), 3. lnter (c88d A «2;29.37. 9. Astra 02;31,47. 11. M 62,30,26.12. Rog-Sava 02; 30.37. KRITERIJ DOBILA DOMKE IN mak* j LJUBLJANA - Tako kot ta its*j*j nazaj ao ae kolesarji, ki vozijo assztar kolesarsko dirko Alpe-Adria. ta« 1 vključili v prireditve Po potek pai4av< Ljubljane. Na letošnjem »Krftarfa j vozili člani in mladinci. Pri caasMJj"! najboljši Donike iz zrn. pri sliiirif si je prvo mesto priboril Savtai***' Marn. Vratni red - člani (26,200 kaj« - 1% nike (ZRN) 20, 2. Mariakovie (leg" Kuaar 10 1 ft rtrr I jnhpaas) si (11,200 km) - 1. Mam (Sava) 17.11 (Rog) 16, 3.Tuni« 14. 4. Kavat 10. f (vsiSava) 5. 1X1 V ekipi i trije Savčani 1 KRANJ - Senf-*----- • ie v petek, 8. anja, «5 prva etapa največje preiskatajt asa** 1 skih kolesarjev na svetu, dirka »in OT Hn-Praga-Vartava. V državni reprezentanci so peku Polončiča in Doataniča kar trije Šteta* kapetan Drago Frelih, Bojaa zasra k \ mladi Marko Cuderman. Fantje ao et •» dirko, ki je dolga 180)9 kilcszetrov iij* buje štirinajst etap, dobro ■»■J""** Franc Hvasti je pred od h od osa uainds da se ekipno lahko uvrstijo pod dsees) s* sto, posamično pa bo vsaka uvretitn ar 20. in 30. mestom izreden uspeš. Na i dirki naši reprezentantje >< namreč niso dosegali pose zato bi bil pristanek nekje aa ara čakovan in spodbuden rezultat, devetnajst držav, dirka pa bo 21. maja. Na Bledu množično BLED- Člani domačega k«« kluba so v nedeljo pripravili traikša* krožno dirko Okrog Blejskega jesera. svečeno dnevu zmage. Naaasajsajt )> vsem skupinam kolesarjev, od tata* cev do rekreativcev. Največ po pričakovanju pritegnila earsa cev. Med starejšimi se je zlasti Savčan Lampič, ki je mladi že v prvem krogu in si do cilja ttiri minute prednosti Zmagovalci v posameznik katefsr^slisvi bili: pionirji A (2 kroga po 4,4 kn). Aa*a, Berden (Pomurje); pionirji B « Jote Cigut (Pomurje); mlaja iilishil 0 ■ krogov). Brane Ugrenovic (Astra); afera* 1 mladinci (7 krogov). Jane« Uauac (fceaV | ženske A (1 krog): Itarija Karent «*«* ženske B (1 krog): Majda veterani A: Tone Kunaver (Dal); eetausj B: Jože Hafner (Kokrica); veteraai C: C* brijel Hrovat (Grosuplje): Adriano Mazaaroli (Trat); vetarsai K: rik Zadel (Bled); veteraai F (vsi po 1 toga): Milan Zirovnik (Rog-Franeš* taaa. I (5 krogov): Tone Kunaver (Dol). Itm - V petek, 8. maja popoldne, je na železniškem vozlišču v ieraA iztirilo 13 tovornih vagonov. En vagon je iztiril že v dvojnem miku pred Globokim, okoli 8 kilometrov pred lesko železniško Mtjo. Vagon, ki je iztiril, je drsel z eno osjo po progi vse do južne i»foice it. 2, kjer so iztirili še ostali. Pri tem se je devet vagonov »milo, tovor pa razsul po progi. Zaradi iztirjenja je bila proga Vnopoškodovana, prav tako tudi drog električne napeljave in desni f*dnp tir. Progo so popravili, tako da je promet spet stekel v soboto, • eno leto delovnih izkušenj J lm 12P>tom C kat Delovno razmerje se sklene za določen čas s nnlr.;_ j . sicer od 1.6. do 30. 8.1981. * Polnim delovnim čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju » k sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila K .Van* stori Naklo, 15 dni po objavi v časopisu. ' ranJ' posle lovni i murka Ke r ELEKTRONSKE PEČICE Z MIKROVALOVNIM KUHANJEM ŠTEDIJO ČAS IN ENERGIJO . TER NUDIJO UŽITEK PRI PRIPRAVI HRANE ZA VSO DRUŽINO MIKROVALNE PEČICE — El NIŠ KONJENIŠKI KLUB TRIGLAV BLED prodaja TRGOVSKO PODJETJE nama v vseh svojih veleblagovnicah VABIMO VAS NA OGLED,, PRODAJALCI PA VAS BODO SEZNANILI Z NAČINOM UPORABE IN VELIKIMI MOŽNOSTMI ZA PRIPRAVO PESTRIH OBROKOV V KATEREMKOLI ČASU prireja vnedefb #7. maja I9BI ti ob #43°un t NA HIPODROMU POD LESCAM. 2 AVTOMOBILA ŠKODA 2 AVTOMOBILA NARTBURG BIK 650 Kg 1500 I KURILNEGA OLJA PRALNI STROJ HLADILNA SKRINJA 3001 21 CEMENTA 21 PREMOGA in več sto drugih bogatili dobitkov! Za jedačo ih pijačo je poskrbljeno! OST! DOHODEK JE NAMENJEN IZGRADNJI HIPODROMA VABLJENI! 1 1 telefon 23 341 s ■ PRODAM h lanski ceni prodajamo PE-itfGONIJE - BRSLINKE in h* VRTNARIJA v Šenčurju 4255 hodam več PRAŠIČEV, primer-* a rejo, težkih od 20 do 40 kg. "t, Log 9, Škofja Loka 4272 induplati z baldahinom r in spalnica) prodam za .Telefon 27-756 4217 hodam rabljeno SAMONAKLA ''\K0 SIP, 15-kubično. Jagodic. ,25, Škofja Loka 4355 am 200 kv. m NAPUSCA (po-Naslov v oglasnem oddelku. 4356 rabljeno STREŠNO OPE-Sak Sp. Brnik 10. Cerklje 4357 Prodam 10 tednov starega BIK-I Štifta vas 12, Cerklje 4358 Prodani SLAMOREZNICO eple a puhalnikom, TROSILEC hlevskega gnoja in 10 m dolgo železno LESTEV za silos. Slatnar. Ambrož 7. Cerklje 4359 Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA in ŽGANJE (češplovec). Bašelj 33 (6), Preddvor * 4360 Prodam TELICO s teletom. Pod-brezje 34 4361 Prodam KRAVO s teletom ali brez in dobro ohranjeno SLAMOREZNICO brez puhalnika. Vadiče 6, Trtic 4362 Zaradi bolezni prodam TELICO s teletom. Stare Miha, Leše 45. Tržič 4363 Prodam TELIČKO Podbrezje 7. Duplje 4364 , Prodam KRAVO. Meglic Jernej, Lom,Potarje3 4365 Ugodno prodam ČOLN elan, tip T-300 z motorjem TOMOS 4,5 KM ter ELEKTROMOTOR, 9 kW. Žare Štrukelj, Ročevnica 90, Tržič 4366 SILOKOMBAJN MEX - IL.eno-tretjinski delež, ugodno prodam. Ve-lesovo 24, Cerklje 4367 Prodam »pekir« ŠIVALNI STROJ strobl, krojaške »PUPE« in PSA zelo dobrega čuvaja. Vidmar Ignac, Kranj. Tekstilna 5 4368 KRAŠKE OVČARJE, čistokrvne, stare dva meseca, odličnih staršev, ugodno prodam. Šinkovec, Radovljica, tel. 75-236 4369 Ugodno prodam KAVČ z dvema foteljema in termoakumulacijsko PEC, 4 kW. Štupnikar. Šutna 4. Žabnica 4370 Prodam 2 KOŠTRUNA za zakol. Škofjeloška 25, Kranj 4371 Poceni prodam nove PUNTE in dva meseca stare rjave JARKICE. Pogačar Jože. Sp. Gorje 43 4372 Prodam 75 betonskih ZIDAKOV. Vodopivec. Radovljica, St. Žagarja 14 4373 Prodam ČOLN — gliser s prikolico. Ogled možen vsako popoldne. Hladnik, Cankarjeva 22,Tržič 4374 Prodam lesene PODBOJE (za celo hišo) in pol motor ford 15 M, cena po dogovoru. Telefon 77-810 4375 Prodam ŠIVALNI STROJ veri-tas, industrijski, na električni pogon. Tapetništvo Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 4376 Prodam RADIO HI-FI SST-2030, skoraj nov. Štular, Planina 20, telefon 28-902 4408 Ugodno prodam italijanski kombiniran žametni OTROŠKI VOZIČEK in okroglo mrežasto STAJICO. Bozovičar Nuša, Gorenja vas 86, telefon v službi 69-262 3477 Prodam dolgo dekliško obhajilno OBLEKO. Lah, Tacen 115/k, Šmartno pod Šmarno goro 4378 Ugodno prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Cerne Vid, Kranjska gora, Koroška 3 4409 Po ugodni ceni prodam LOVSKO PSIČKO. pasme kokeršpanjel, z odlično oceno, staro 4 leta. Informacije po tel. 75-734 vsak dan od 7. do 20. ure 4410 KUPIM Kupim srednje močan TRAKTOR. Pavlic Jože, Nasovče 10. Komenda 4379 Kupim KOSILNICO alpina, lahko neuporabno ali po delih. Berton-celj Janez, Podblica 28, Besnica, telefon 40-593 4380 Kupim rabljeno kombinirano PEC za v kopalnico. Pire Ivan. Dvorje 72, Cerklje 4381 Ugodno prodam avto LADO 1200, letnik 1971. Avgust Šlibar. Moste 20/a. Žirovnica Prodam TOMOS CROSS junior 50. Dolenc. Šutna 40. tel. 44-653 - 4402 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Bevkova 49, Radovljica, tel. 75-797 od 18. ure dalje 4403 Prodam SIMCO 1300, celo ali po delih. Marjanovič Milan. Kropa 3 4404 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1977 - avgust. Koren Stanko, Tavčarjeva 1, Jesenice 4405 Prodam ZASTAVO 101, letnik oktober 1976, cena 90.000 din. Polanc. Gorjuše 53, Bohinjska Bistrica 4406 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Informacije po telefonu 23-020 4407 STANOVANJA VOZILA 85 MERKUR KRANJ NE PREZRITE — NE PREZRITE — NE PREZRITE GOSPODINJSKI DNEVI V GLOBUSU « mesecu maju VAM MERKUR V I. NADSTROPJU VELEBLAGOVNICE GLOBUS NUDI posebno PONUDBO OPREME ZA DOM IN GOSPODINJSTVO ZNANIH PROIZVAJALCEV ELMA — ČRNUČE -ISKRA —LJUBLJANA GORENJE — VELENJE KRISTAL — ZAJEČAR kJro5;^ električn,h gospod^- PROGRAM PRIKAZOVANJA: 14. maja od 16.—18. ure proizvodi ELMA--ČRNUČE maia od 3—11. ure in 16.—18.ure el. navadni in parni likalniki, hitri i j. maja opekaci, aparati za spajanje pvc folije, ročni aspiratorji 16. maja od 10.—12. ure obiskovalci GLOBUSA SI V MESECU MAJU LAHKO OGLEDATE TUDI POGRINJKE ZA razne priložnosti, PRIPRAVLJENE S PROIZVODI PRIZNANIH PROIZVAJALCEV stekla, porcelana IN KERAMIKE. VMAJU OBIŠČITE ODDELKE MERKUR V GLOBUSU (I. NADSTR.) KJER VAM BODO DEMONSTRATORJI IN PROIZVAJALCI RADI SVETOVALI! Prodam dobro ohranjenega ZA-POROŽCA, letnik 1976. Kunšič, Zg. Gorje 26/b 4172 Prodam 4 nove GUME michelin, 165X13. Sitar, Šenčur, Velesovska r. 20 4186 Prodam R-4, letnik 1975, za 5SM. Dolen, Golnik 30 4234 Prodam LADO 1600, letnik 1978. Jagodic Franc, Vidmarjeva 8, Kranj 4243 Ugodno prodam AVTO 125 PZ, zelo dobro ohranjen, leto izdelave 1973. Kutinova ul. 19, Kranj - Ore-hek, tel. 27-926 4350 ZASTAVO 101, letnik 1973 prodam. Udir Milan, Moša Pijade 4, Kranj, tel. 21-971 4382 MERCEDES 200 D, letnik 1972, karoserija 79/80, ugodno prodam. Telefon 75-236 4383 PLINSKO NAPRAVO uvoženo, kompletno, ugodno prodam. Telefon 75-236 4384 Prodam R-4, letnik 1978. Ogled od 15. ure dalje. Cerkje, Vasca 5 4385 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Zevnik Ivan, Mavčiče 7 4386 Prodam ŠKODO 105 LS, letnik 1978. Jelene Franc, Smole vo 1, Železniki 4387 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do leta 1982. Dvorje 5, Cerklje 4388 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zupin, Grad 14, Cerklje 4389 126-P, prevoženih 5.000 km, letnik 1980 — avgust, prodam. Lazar, Staneta Žagarja 4, Kranj 4390 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Zasavska c. 36/a, Kranj 4391 Prodam MOPED tomos APN-4 MS z garancijo. Informacije vsak dan. Glavendekič, Struževo 87, Kranj < 4392 Prodam osebni avto LADA in ZASTAVA 750. Leše 7, Tržič 4393 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — oktober. Informacije od 6. do 14. ure po tel. 26-961, Grašič Marta 4394 Prodam SPAČKA, 1973, na novo obnovljen. Štupar, Kranjska pot 7, Komenda 4395 Prodam JAWO 350, kombinezon, "elado itd. Rado Gašperlin, Planina 32, Kranj "4396 Po zelo nizki ceni prodam neregistriran PZ-125, letnik 1976 in močno prikolico, primerno tudi za traktor. Stefe, Golnik 25 4397 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Ogled v torek, 12. 5. in Petek, 15. 5. popoldan. Papler, Moša Pijade 6, Kranj, tel. 21-916 4398 Prodam avto ŠKODA, celega ali po delih. Pipanova 36, Šenčur 4399 Prodam nov PONY EXPRESS. Kočevar Zalka, Rebr 6. Bled -Zasip, tel. 77-539 4400 ZASTAVO 750, letnik 1970 in oba sprednja blatnika, masko, poden, prage, ugodno prodam. Božičevič Milica, Golnik 67 4401 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE (centralna) za večje, v Kranju. Informacije: telefon 22-658 popoldan 4316 Mati z otrokom, išče STANOVANJE ali SOBO v njem. Tome Julija, Spodnji trg 9/a, Škofja Loka 4319 Mlada družina z otrokom, išče v Kranju ali okolici SOBO ali vzame v najem enosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4411 i POSESTI c-=± Kupim manjšo starejšo HIŠO, v okolici Kranja. Keleman Bore, Col-nik 25 4412 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! OBVESTILA SERVIS za čiščenje »tepihov«, ta-pisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da se začne začetni in nadaljevalni TEČAJ 11. maia 1981 ob 15. uri in 13. maja 1981 ob 8. uri. Delavski dom — vhod 6 ali prijave po tel. 47-256 4340 GRADITELJI! Izdelujem betonske kvadre za kleti na mestu gradnje. Kleč Jakob, Blejska Dobrava 152, Jesenice 4413 POZNANSTVA Sem invalidsko upokojen, z dobro pokojnino, star 58 let, in želim spoznati žensko staro do 55 let, po možnosti s svojim stanovanjem, dobrega srca, vesele narave. Zaradi zdravja želim stanovati kjerkoli na morju. Šifra: V dvoje bo lepše 4414 OSTALO V VARSTVO vzamem otroke. Naslov v oglasnem oddelku. 4415 Iščem inštruktorja matematike za 3. r gimnazije. Ponudbe na telefon 21-577. 4416 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poitnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu starosti umrl naš dragi ALBERT PETERNELJ Pogreb pokojnika bo v sredo, 13. maja 1981, ob 15. uri izpred mrliške vežice na Kokrici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI SORODNIKI! Kokrica, 10. maja 1981 Nagrada Jožetu Trobcu r Prisrčni volkec olimpijska maskota Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je zmagal na natečaju za maskoto XIV. olimpijskih iger v Sarajevu — »Volk je simpatična žival, borec, v nenehnem boju za obstanek« vinskega, da bi morala biti povezana s kraji in na nek način simbolizirala Jugoslavijo v tem smislu, da bi prikazovala, kaj živi na območju, kjer bodo olimpijske igre. OdloČil sem se za volka, ki je zame prav simpatična žival. Zame je volk zvita žival, volk je borec, v nenehnem boju za obstanek. Na natečaj so prispele večinoma risbe živali zaradi komercialnega učinka. Presenečen sem bil že pri prvem izboru. Volka sem poslal v treh aplikacijah na različne sporte. Opredelil sem se za čisto stilizacijo, vsa figura je iz pravih oblik. Iz vsake figure sem potem obdelal značilnosti, detajle. Zavedam se, da je lahko na figuro milijon pripomb, a likovni pristop je čist, likovno stališče je obdelano. Primerjali so ga z ameriško risanko, a mislim, da so forme Jahorinka popolnoma čiste in da je obdelan iz mojega likovnega pristopa. »Jahorinka« sem imenoval zato, ker pač volk živi na Jahorini, ime pa daje obeležje tudi kraju, kjer bodo igre. Da bom izbran — tega res nisem pričakoval, a ne zato, ker bi se podcenjeval. Zame je bilo prvo mesto veliko, vznemirljivo presenečenje, nagrada ki sem jo seveda zelo vesel.« »Jahorinko« je res prisrčen in med vsemi risbami, ki smo jih imeli možnosti izbirati, najbolj učinkovit. Zato je šla nagrada na pravo mesto in z »Jahorinkom« se resnično ne bomo sramotili pred svetovno javnostjo. Zviti in navihani »Jahorinko«, ki zdaj potrebuje še skrbnejšo skupinsko obdelavo skupaj z avtorjem Jožetom Trobcem, bo kot maskota torej upravičeno spremljal XIV. zimske olimpijske igre v Sarajevu. D. Sedej slJwnia"i-*«fVli,kiLa^adem,ki Pri oblikovanju najdem precej o^Kitviil k«iw^ TlS5c' je P° »dovoljatva, kar dobro mi gre »Tuifiv komiteja XIV. olim- od ™k v i-v~i ~»m m*d druaim PJJOMU iger v Sarajevu in seveda glasov javnosti narisal naihnli&« risbo r za maskoto olimpijskih iger — »Jahorinka«, simpatičnega volkca, ki bo poslej in le posebej v olimpijskem letu zrl z vseh propagandnih edicij in materiala, vezanega na igre. Že tedaj, ko je strokovna žirija* izmed 836 prispelih risb izbrala med njimi tri, po mnenju strokovnjakov najboljših, so se začeli prigovori, ugovarjanja in protesti. Tako, da je morala strokovna žirija razširiti izbor in javnosti poslala presojo šest osnutkov, bila različna in še celo javne opredelitve nekaterih so bile pristranske v tem, ko so za vsako risbo našle pač čisto svoje subjektivnonegativno mnenje. Kuhinja se je tudi pri maskoti začela - po jugoslovansko pač. v izbiro in Mnenja so r A odločilno je bilo vendarle mnenje večine: 3800 glasov ali več kot polovico je dobila risba Jožeta Trobca, znanega in priznanega kranjskega slikarja in karikaturista, odličnega risarja v ilustraciji in karikaturi. Navihani volkec, ki se zagnano poganja za športnim uspehom v raznih disciplinah zimsl lih iger ni bil očitno všeč le strokovni žiriji, temveč tudi vsej jugoslovanski javnosti. »Diplomiral sem na slikarski akademiji pri Maksimu Sedeju starejšemu,« pravi o svojem delu Jože Trobec, »kot grafični oblikovalec sem potem delal v kranjskih delovnih organizacijah: v marketingu Iskre, v Gorenjskem tisku in zdaj pri Gorenjskem sejmu. Vedno me je privlačilo slikarstvo in ie danes sem zanj navdušen, a večinoma sem vsaj do zdaj delal na področju grafike, karikature, ilustracije. Mika pa me seveda, da bi se intenzivno posvetil slikarstvu ... od rok/V Iskri sem med drugim narisal tri maskote: Panoramka, Klip-klap in Micko za gospodinjske aparate, za zagrebški studio sem v Galeriji poznatih lica z 200 karikaturami poznanih ljudi delal karikature. Velike možnosti mi nudi tudi Gorenjski sejem, s plakati in drugim propagandnim gradivom. Čeprav se področja, za katere oblikuješ, precej razlikujejo: gledališki plakat ima čisto druge zahteve in možnosti kot, denimo, sejemski, ko terja več. Mislim, da smo na področju oblikovanja v zadnjem času v Sloveniji napredovali. So pa seveda še delovne ali druge organizacije, ki ne posvečajo temu toliko in prave pozornosti, kar je po svoje siromašenje. Res je, da vse stane, tudi grafično oblikovanje, vendar bo treba počasi spremeniti miselnost in lepemu oblikovanju estetski ponudbi na tem področju posvetiti veliko več pozornosti. Značilen primer je prav vaša hiša. Glas, ki bi nujno potreboval oblikovalca za časopis. Treba je izdelkom dati likovno podobo, estetsko urejenost, saj je vizualna komunikacija še kako pomembna in predstavlja višjo kvaliteto, za katero naj bi se pravzaprav vsi zavzemali.« Jože Trobec daje izdelkom svojo, osebno noto in svojo kvalitetno vrednost, tako risbi, ilustraciji, karikaturi. Pravi, da bi rad delal pri risanem filmu, privlači ga in po njegovem mnenju bi prav pri risanem filmu lahko izkoristil vse svoje možnosti in ustvarjalno največ dosegel. In kako se je pravzaprav rodila misel na simpatičnega Jaliorinka? »Sprva se natečaja sploh nisem nameraval udeležiti, pozneje pa sem se le odločil. Premišljeval sem, da bi maskota morala predstavljati nekaj našega, jugoslo- Pohod na Veliko Poljano Športno društvo Kokrica pri Kranju in krajani Trstenika letos že petič pripravljajo^pohod na Veliko Poljano pod ^Storži čem. Pohod bo prvo junijsko nedeljo. Vse prireditve so bile dobro obiskane, saj se jih je udeležilo veA tisoč ljubiteljev iz-letništva. Pohod traja približno dve uri po senčni gozdni poti in travnatem zemljišču. Pot je primerna za družinski izlet, planinca začetnika oziroma ljubitelje narave. Je izključno izletniškega pomena in ni važno kdo pride prej in kdo kasneje. To je prav gotovo prijetno dopolnilo drugi športni rekreaciji oziroma aktivni oddih za vso družino. Hkrati pa je pohod pomemben za krepitev pripravljenosti v SLO, saj seznanja udeležence z naravo in jim krepi kondicijo, vse to pa je še kako važno, da se znajdemo v stiski. F. Rutar Častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik proslavi v počastitev Dneva zmage na letošnjem bfegoa*enVftrl£? nedeljo govoril planincem - po hodnikom. S posebnim navdjt?**^1 aplavzom je množica sprejela njegove besede, ko je obudil vuSf** predsednika Tita in na Titovo misel »da moramo vedno bih?* * Ijeni, kot da bo jutri vojna ter se obnašati, kot da bo ved**1^*1 Foto: P. Leban ■2L E (D TJ 0) C > NA KOLO — ZA ZDRAVO TELO Prijave za Glasov izlet s kolesi še danes Dodatne informacije o podrobnostih, skica poti in pravila: ČP Glas Kranj • Če bo slabo vreme, bo izlet 31. maja. GLASOVA ANKETA Naročilo lani, premog šele jeseni Ko se nafta vse bolj draži in postaja premog ponovno vse bolj pomembno kurivo, je oskrba s toploto vse težja. Nič več ni vseeno, kdaj se kurivo naroči in koliko, saj šo tudi cene postale dokaj visoke in krepko obremenjujejo družinske proračune. Še nekaj let nazaj je bila prava moda menjati klasične peči in štedilnike za oljne in marsikdo je menil, d jih je za vedno postavil v klet ali na podstrešje in, da se je za vedno rešil premo-govega smradu in pepela, saj težav zaradi oskrbe s katerokoli vrsto kuriva ni bilo. Sedaj pa je pravočasno naročilo vse pomembnejše, saj so vrste izredno dolne. v kuhinji. Vendar pa tneam, če premog ie tako drago plača naj bo vsaj kvaliteten. V pobi ki sem jo dobil v jeseni in s ka\ sedaj grejemo, je bilo \j veliko kamenja in je tako še dražja, kot bi sodil le ^""^.......|