50. štev.
V Kranju, 22. grudna 1900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo.
<GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo.
Mir ljudem na zemlji, ki so blage
volje.
Prišli so zopet veseli, poezije polni božični prazniki, dnevi radosti, ko človeški duh tako rad pozabi vsakdanje skrbi in borbe ter se posveti edino rodbinski sreči. Kdorkoli more, prihiti v krog onih dragih bitij, s katerimi ga veže krvno sorodstvo. V njihovi sredi hoče prebiti oni prelepi večer, katerega je krščanska cerkev v spomin pre-pomembno polnega rojstva Odrešenikovega imenovala: sveti večer.
Angelji so oznanili pastirjem, čujočim v Betlehemski okolici pri svojih čredah rojstvo Odrešenikovo z nebeškim pozdravom: «Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!» Mir pomeni srečo in blagostanje; to more pa komu želeti le tisti, ki ga sam ljubi. Kako neskončno ljubezen je imel Stvarnik do trpečega človeškega rodu, dokazuje ravno najlepše učlovečenje Sinu Njegovega. Kako vzvišena, kako božanska je ta odločba Njegova. Svojega edinega Sina poslati na svet, da s trpljenjem in smrtjo Svojo reši nehvaležni človeški rod! Ni je hvaležnosti, s katero bi zamoglo človeštvo le približno vrniti neskončno to ljubezen. •
Uvidevši neskončno božjo ljubezen do vesoljstva, izkuša človeštvo po svojih slabih močeh posnemati vzvišen ta izgled. V krščanskem svetu so božični prazniki dnevi ljubezni, katero kažemo posebno onim, ki so nam najbližji in najdražji.
Če pa se spominjamo o božičnih praznikih z naj-nežnejšimi občutki onih, ki so nam pred vsemi prirastli k srcu, tedaj tudi ne moremo pozabiti svojega naroda, saj smo vsi, ki govorimo isto sladko govorico, sinovi ene velike rodbine.
Naravno je torej, da bodemo v nastopajočih dneh razmišljali z vso resnobo o usodi milega nam naroda slovenskega in delali naklepe, kako mu pripomoči do boljše bodočnosti! Miru naš narod še ni deležen in ga tudi še kmalu ne bo. Tako žalostnih božičnih praznikov naš narod še ni doživel, kakor ravno letos.
Sosedje naši pritiskajo od vseh strani ter pohlepno stegujejo svoje kremplje in izkušajo odtrgati kos za kosom iz našega narodnega telesa. Vendar bi se tega narodnega sovražnika že še obranili, da se ni pojavil v našem lastnem taboru mnogo hujši, brezobzirnejši in nevarnejši nasprotnik, to je tisti sovražnik, ki prisega na zastavo mednarodnega klenkalizma.
Med rodnimi brati se bije boj, kakršnega slovenska zgodovina ne pozna. V krajih, kjer smo navajeni slišati besedo božjo, doni nam danes na uho žganjarsko priduševanje in zmerjanje. Huronsko upitje odmeva na vseh koncih in krajih, ščujejo se otroci proti sta-rišem, brat proti bratu in žena proti možu. Strasti se nete, izrablja se spovednica, cerkev in sveti zakramenti.
Pravega rodoljuba neizrečeno boli srce radi tega bratomornega boja, a tolaži ga zavest, da narodi ne zmagujejo po srednjeveških idejah, nego vedno le vsled sile novodobnih idej. Vodilni ideji sedanjega, ideji narodnosti in napredka poganjata krepko v našem narodu ter ga dramita iz stoletnega spanja. Duh časa, ki je narode oprostil od absolutističnih, fevdalnih in cerkvenih avtoritet, je tudi v nas obudil gorečo željo, da bi postali deležni dobrot narodne samostalnosti in duševne svobode, ki sta pogoja narodni sreči. Dokler se naš narod ne bo izneveril tern principom, dotlej se nam ni bati za njegov obstanek in lepšo bodočnost, otresel se bo tistih elementov, ki porabljajo vsa dopustna in nedopustna sredstva, da ga duševno zasužnijo in si ohranijo nad njim neomejeno prevlado.
Klerikalna stranka ima danes še jako veliko moč po vseh slovenskih deželah, popolnoma umevno, vsaj ima najboljšo in najnaravnejšo organizacijo in to svojo moč dala nam je ravno zadnje dni prav občutno pokušati, ne pomislivši, da je bil tekom dolgih vekov vsak krepkejši pojav za svobodo na škodo avtoriteti in vplivu duhovščine. Zato je klerikalni pritisk obudil tak odpor, tako močan odpor, da bi tega ne bil nihče pričakoval. Dolžnost narodno-napredne stranke je, vzdrževati živega javnega duha in, če hoče do zmage, nima druge poti, kakor boj in delo. Po trpljenju pride rešcnje, in če hočemo, da se našim otrokom bolje godi, moramo delati in potrpeti.
Okrog nas divjajo strahoviti viharji, a mi stojimo krepko, nezlomljeni v trdnem prepričanju brez najmanjšega dvoma, da napočijo našemu narodu vesolejši prazniki in v tem trdnem prepričanju kličemo veselega srca vsem našim ljubim, kakor tudi protivnikom angeljski pozdrav: «Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!«
Pozor na ljudsko štetje!
Koncem vsakega desetletja imamo ljudsko Štetje, tako tudi koncem 1900. leta. Letos se bode to popisovanje pri nas najbrž nekoliko zakasnilo, ker dado veliko opravka in posla letošnje državnozborske volitve, vendar se bo tisto vršilo v najbližnem času.
Ljudsko štetje je za vsak narod velikanskega pomena, kajti vlada se večkrat ozira na te številke veliko bolj kakor na naše opravičene zahteve. Ako bo vlada iz statističnih podatkov ljudskega štetja spoznala, da naše število narašča, morala se bo začeti ozirati na nas. 8 številom naroda pa se obenem računa tudi narodna zavednost. Ko bi bili Slovenci ob mejah že pri zadnjih popisovanjih pred desetimi ali dvajsetimi leti cenili svojo
podlistek! "~
Na sveti večer.
Sveti večer je . . . Po mirnih in zapuščenih ulicah brije mrzla burja. Vsakdo si je poiskal kako družbo ali znance, da dostojno praznuje ta prelepi večer.
Tupatam smukne po bliskovo po uličnem tlaku kak deček ali deklica k svojim znancem ali prijateljem pogledat božično drevesce; morda je ondi lepše, bogatejše, ali pa so jaslica ličneje napravljena, kakor doma.
Povsod vlada mir in tišina. Se celo na trgu, Iger so črez dan prodajali vsakovrstne slaščice, to otročje veselje, podobice za jaslica in slično drobnarijo, je vse mirno prazno in zapuščeno. Oni smrekovi gozdiček, ki je zrastel kar v eni noči, izginil je popolnoma, ni ga več.
Tem živahneje pa je zato v nekaterih hišah, odkoder odmeva petje prelepih božičnih pesmi. Radostni vzkliki pričajo najbolj, da so ta dan otroci posebno srečni in zadovoljni. Kakor okameneli stoje pred krasnim božičnim drevescem in občudujejo njegovo lepoto, kako lepo
veljavo, tedaj bi se gotovo ne bilo vpisalo toliko tisoč Slovencev med Nemce ali Italijane. Vlada bi v prihodnje iz tega sklepala, da nam je nemška ali laška narodnost ljubša kakor pa lastna. Lahko bi rekla, da nočemo biti samostojni in z drugimi narodi enakopravni, ampak le poslušni hlapci tujcev. ''J-
V dotičnem navodilu za ljudski popis je namreč določeno, da se bode štelo ne po materinem jeziku, ne po narodnosti, temveč po «občevalnem» jeziku. Razni večji listi pišejo, da se je vlada ozirala pri tem pred vsem na želje Nemcev in Italijanov, vsled tega se je tudi odločila za občevalni jezik.
Občeval ni jezik imenujemo tisti jezik, v katerem s kom občujemo. Slovenec, ki živi med Nemci, občuje z njimi nemško, nasprotno pa Nemec ali Lah, ki se nahaja med samimi Slovenci, mora tudi ž njimi občevati v slovenskem jeziku. Že večkrat je bilo dokazano, da se je na ta način poizgubilo pri prejšnjih ljudskih štetjih neizmerno mnogo slovenskih družin, zakaj več tisoč slovenskih delavcev se ni brigalo, ko je naši narodnosti sovražen ljudski popisovalec vpisal nje same, njih žene in otroke med Nemce in Lahe. Posebno so se v tem oziru odlikovali nekateri nemški in laški gospodarji ob mejah, kjer nas vedno bolj in bolj preganjajo iz naše rodne zemlje. Ti so kratko malo dali vpisati svoje delavec in podanike v dotičnem jeziku, v katerem ž njimi občujejo.
Pravi narodni izdajalec bi postal in neodpustljiv narodni greh bi tedaj storil oni, ki bi pustil vpisati zase ali za svojce v rubriko «Občevalni jezik » nemški ali laški. Predno bodete tedaj izpovedali komisiji ljudskega popisovanja svoj občevalni jezik, dobro premislite, v katerem jeziku je občevala Vaša mati z Vami, ko ste začeli govoriti. Oni jezik bodi za Vas občevalni jezik.
brlijo plamenčki raznobarvenih svečic, lesketajoč se v svetlih okraskih. Pozlačeni orehi in kroglice mamijo poglede nedolžnih otrok. Pod drevescem pa je nakopičena obilica bogatih darov, katere je prinesel Jezušček pridnim v dar.
In še drugo veselje! — — V kotu pod starim križem od pradeda pribita je deščica, na kateri so postavljena priprosta jaslica. Ta napravijo šele pravcato veselje brezskrbni mladini. Koliko so ji provzročili skrbi in sitnosti, zato pa je pozneje toliko več radosti in veselja. One vedno enake, ali vsaj slične podobice, vsajene v mehki mah, zanimajo še odrastle, ker jih spominjajo na otročje dni. Marija kleči pred novorojenim Detetom, a Jožef, rednik Jezusov, se zadovoljno smehlja. Celo sveti trije kralji — eden je črn kakor oglje — resno polagajo svoja darila pred Jezuščka. Pastirčki z zakrivljenimi palicami varujejo obilo in lepo čredo. Kravica in osliček sta pa prepotrebna pri vsakih jaslicah.
Vse — staro in mlado — z nekako radostjo pričakuje tega prelepega večera, ko se je rodil naš Izveličar.
Sicer pa je treba paziti, da se oblastvenim organom ne napove kaj neresničnega, kajti po kazenskem zakonu zadene vsakega občutna kazen ali pa visoka denarna gl6ba.
Tudi pri nas na Gorenjskem treba velike pozornosti glede občevalnega jezika. Zlasti imamo v mislih radovljiški in tržiški okraj, kjer stoje velike tovarne, ki so last naših narodnih nasprotnikov. Nemški narod sili vedno dalje od koroške meje ter hlepi po naših krasnih planinah. Nastavljajo se nemški uradniki, izpodrivajo domači. Sploh se nemški živelj tod krepi. Pri ljudskem popisovanju se bode gotovo marsikaj izpregledalo na korist Nemcev. Zatorej povejmo glasno, kadar nas bodo vprašali, kakšen je naš občevalni jezik, namreč slovenski.
Rodoljubi naj bi šli preprostemu ljudstvu na roko s tem, da bi mu natančneje pojasnili velik pomen ljudskega štetja, zakaj
kdor zaničuje se sam podlaga je tujčevi peti.
Volilno gibanje.
Opomin volilcem mest in trgov gorenjskih in notranjskih.
Sedaj, ko srno prestali volitve v V. in IV. kuriji in se bližamo volitvi v mestni skupini, se nam je pečati z uvodnim člankom »Slovenca* št. 281 od 7. t. m., v katerem razmotriva kandidaturo v mestni skupini gorenjsko-notranjski. Temu članku posvetimo posebno pozornost zato, ker je tudi klerikalna stranka na prav poseben način vplivala. To številko »Slovenca* je klerikalna stranka poslala vsakemu volilcu te skupine.
Poglavitni namen klerikalne stranke je bil, radovednemu svetu, ki je že vedno povpraševal, vendar enkrat naznaniti svojega kandidata za to skupino. Našla je klerikalna stranka svojega kandidata v osebi penzioniranega deželnošolskega nadzornika Šumana. Mi stavimo, kar kdo hoče, da klerikalna stranka ni postala pozorna na Šu-mana zato, ker je penzijonist — čeprav ima ta stranka poseben faible na penzijoniste, ta je namreč že tretji med njenimi kandidati — ampak ta milost ga je doletela zato, ker je tast dr. Šušteršiča. Sedaj pa je treba kandidata nekoliko «izštafirati». Da je tast Šušteršičev, se je lahko zamolčalo, ker to vsakdo na Kranjskem ve, tudi da je «penzijomran», »umirovljen* se ni smelo naglašati, ker ta lastnost malo vsposoblja človeka za državni zbor, kjer ni pokoja in miru, ampak polno dela, in sicer za g. Šumana celo novega nenavadnega dela. Že tu nam sili v pero prispodoba s pen-zijonistom, ki si ga je bil ravno ta volilni okraj izbral 1. 1891. za poslanca. Ta penzijonist se je pač na svoja stara leta trudil, pa ni šlo, cel čas ni odprl ust v zbornici. Skupini notranjskih in gorenjskih mest in trgov se nudi lepa prilika, da vdrugič  poskusi  s tako močjo!
A to, kar g. Šumana po mnenju klerikalne stranke posebno priporoča, je to, da «ni političen strankar>, — «ne pripada nikaki stranki.* To radi verjamemo, da Šuman ni pripadal nobeni stranki, da ni vedel, zakaj se poteza ena, za kaj druga, — da je bil skratka pravi politični božji volek, — a imeti slovensko meščanstvo za tako naivno, da bi verjelo, da Šuman tudi sedaj ne pripada nobeni stranki, ko ga je klerikalna stranka v svojem glasilu dvignila na svoj ščit, je naravnost raz-žaljivo za razsodnost gorenjsko-notranjskega meščanstva. Šuman bode tak klerikalec kakor vsi drugi in si ne bode upal ust odpreti, dokler mu njegov
zet tega ne dovoli. Pa recimo, da ni samo hinavstvo, če se prideva kandidatu lastnost nadstrankarstva; —jeli nadstrankarstvo to, kar koga priporoča za poslanca? — More li biti kaki stranki prav, da se kandidat" ne briga zanjo? Seli bojujejo politične stranke za to, da izidejo iz tega boja poslanci, ki stoje nad strankami? Ta je bosa, gospoda klerikalna, — s tem mislite loviti politične kaline, ali se pa priporočiti — Nemcem.
Toda kaj pomaga priporočati Šumana, dokler ni odpravljen kandidat narodno - napredne stranke dr. Fer-janČič. Poglejmo, kako radikalno pomete ž njim •Slovencev* člankar!
«Mož je dokazal svojo popolno nesposobnost za poslanca*. — «V zadevi železnic je popolnoma propadel*, piše »Slovenec*. Temu pripomnimo, da je dr. Ferjančič zavzemal skozi poldrugo leto v težavnem času, v času semtertja hrupne obstrukcije mesto I. podpredsednika poslanske zbornice. Zbornica ima samo še eno odličnejše mesto oddati, to je ono predsednika samega. Misli li • Slovencev* pamfletist, da mu res kdo verjame, da si zbornica izbira najnesposobnejše poslance v svoje predsedstvo? Kar zadeva železnico, je dr. Ferjančič propadel, a kaj pa klerikalni poslanci, niso-li bili oni dolžni z večjim vspehom se zavzeti za stvar, ki je tolikega pomena za Kranjsko? Dr. Ferjančič se je več kakor vsi drugi poslanci trudil, da bi se železniško vprašanje za Kranjsko ugodnejše rešilo, — on se je potezal že kakor notranjski poslanec za ugodnejšo progo in tisti, ki ga sedaj blatijo, so si šele iz njegovih govorov napravili o tej stvari sodbo. Železnično vprašanje tolikega pomena, kakor je druga zveza s Trstom, vprašanje, ki zanima celo državo, da, celi kontinent, tako vprašanje se pa ne da presojati z lokalnega stališča in zato je dr. Ferjančič in so ž njim klerikalni poslanci in je deželni zbor kranjski «propadel*. A Kranjska bi bila lahko in je bila že na tem, da še hujše propade pri železniškem vprašanju. Le-to je stalo en čas tako, da se druga zveza s Trstom popolnoma izogne kranjske dežele; da se pa to ni zgodilo, zato ima dr. Ferjančič zasluge, ker po njegovi inicijativi se je vkljub obstrukciji vprizorila interpelacija, podpisana od več kakor polovice vseh poslancev, ki se je zavzela proti predelski železnici in je tako to, ki bi bila še večje zlo za Kranjsko, pokopala.
Niti tega, niti drugega ni mogel doseči in se je sploh svojih volilcev izogibal, tako nekako dalje piše •Slovenec*. Pošegeta zlasti volilcev Kranju, češ, niti tega ni mogel izposlovati poslanec, da bi država% prevzela kurjavo v gimnaziji, pozabi pa povedati, da slovenski poslanci radi nedelavnosti parlamenta sploh ničesar niso mogli pridobiti in tudi klerikalni ne, razen onih judeževih grošev za famozno «Gospodarsko zvezo*. Dr. Ferjančič se je z vsemi močmi potezal za podržavljenje kranjske pošte in je storil vse potrebne korake, da bi se prošnja glede gimnazijske kurjave rešila ugodno. Ker pa znači eno kakor drugo stalno obremenjenje finančnega etata, čemur mora državni zbor pritrditi, je naravno, da so bili njegovi koraki brezuspešni. Dr. Ferjančič ni kriv, če parlament vsled obstrukcije ni deloval in se je vladalo s § 14. Morda mu pa « Slovenec* še to krivdo obesi na vrat? Kar se pa tiče izogibanja volilcev, povdarjamo, da slovenski in osobito kranjski poslanci pred dr. Fer-jančičem še volilnih shodov prirejali niso, — razen ob volitvah, — shodi so šele po njem v navado prišli. Sklical je dr. Ferjančič v zadnji triinpolletni dobi shode v Idriji, v Postojini, v Škotji Loki in več shodov v Kranju, in to vkljub temu, da ni bilo zaradi
nedelavnosti državnega zbora sploh mogoče o »delovanju* kaj poročati.
«V Idriji je pred svojimi volilci zbežal tako je zastopal koristi rudarjev.* (,Slov/ 281) Brezmejna drznost je potrebna, da se kaj takega zapiše. Dr. Ferjančič je koristi idrijskih rudarjev do zadnjega časa z uspehom zastopal in to že od tistikrat, ko so imeli za poslanca političnega mutca, nekega takega penzijonista, kakršnega ga jim hočejo klerikalci sedaj obesiti. Te zasluge je idrijsko delavstvo tudi priznalo, imenovalo ga je častnim članom svojega društva in mu izročilo tudi častno diplomo. Prejel pa je dr. Ferjančič še eno častno diplomo in to od mesta Kranja za njegove izredne zasluge za zopetno otvoritev kranjske gimnazije in nje popolnjenje v višjo gimnazijo. On je bil najizdatnejša podpora pokojnemu notarju in poslancu Globočniku, ki je neumorno na to delal, da se ta zavod, ki je sedaj pravi blagor za mesto Kranj, zopet pridobi. To je pokojni poslanec Globočnik Kranjcem sam večkrat povedal.
• Pobrala so mesta in trgi na komando «Slovenskega Naroda* dr. Ferjančiča, potem ko se je moral umakniti z Notranjskega*, piše dalje »Slovenec*. Ne tako! Dr. Ferjančič je bil marveč na shodu ljubljanskega meščanstva proglašen kandidatom za mesto Ljubljana. A ker je bilo treba narodni stranki kandidata za notranjska in gorenjska mesta in trge, da podere človeka od politične doslednosti sedanjega kranjskega dekana, je to kandidaturo prevzel in prevzeto delo precizno izvršil. In fundo venenum! Dr. Ferjančič ni bil v stanu obdržati se na važnem mestu podpredseenika državne zbornice, to mu očita »Slovenec*!
Obžalujemo, da so se vsled politične zdivjanosti obrabile besede, ki bi služile za označenje največje duševne propalosti. Tako besedo bi rabili tu.
Kaj takega citati v priznanem glasilu klerikalne stranke, tiste stranke, kateri ni bilo nikako sredstvo pre-grdo, da izpodkoplje dr. Ferjančiču stališče, — stranka, ki se je posluževala svojih in si izposojevala nemška glasila, da mu je nakopala nasprotstvo nemških klerikalcev, ki so proti njemu odloČili. Slovensko ljudstvo pa ne bode pozabilo, da se je našla klerikalna propalica, katera je z mirno roko zapisala, da je Celje za nas •fremdea Gebiet*, — vse to, da strmoglavi poslanca-rojaka z edinega odličnega mesta, ki ga je kedaj zavzemal Slovenec.
In zakaj to? Zato, ker ta Slovenec ne pripada k 1 e r i k a 1 n i stranki!
Taka stranka, ki je ves izgubila čut za poštenje, nam ne bode zapovedovala in če se tudi ni še popolnoma zjasnilo, jasni se in zanašamo se, da si bodo mestni volilci vse to zapomnili ter oddali svoje glasove dne ."i. prosinca 1901 kandidatu narodne stranke d r. A n d r e j u Ferjančič u.
V Radovljici tudi dekan Novak zdaj vsako nedeljo pri pridigi gode o volitvah, socijalnih demokratih in o liberalcih. V nedeljo je zblebetal s pridiŽnice vse, kar je mogel nabrati porabnega v «Slovončevih* predalih. Spravil se je tudi čez sedanjo napredno šolo ter rekel o njej med drugim, da so tam nekje v tujih deželah vsi dijaki na višjih šolah bolni od gnjusne spolne bolezni; a pri tem ni nič omenil, če pripadajo tisti dijaki katoliški ali liberalni stranki in tudi tega ni povedal, koliko katoliških duhovnov je obsojenih vsako leto, ker zlorabljajo v svoji pohotnosti — nedorastla šolska dekleta in dečke! Nadalje je rekel, da liberalni časniki duhovnikom očitajo, da ničesar ne store za ljudstvo, a da to ni res, ker so skoro vse javne dobrodelne naprave in zavodi po njegovi
trditvi delo katoliške cerkve. Ker nam ni povedal kakšne so in kje se nahajajo te katoliške dobrodelne naprave, smo pozneje sami premišljevali o njih ter prišli do zaključka, da je naš prečastiti gospod dekan najbrž imel v mislih vse neštevilne pušice in denarne nabiralnike po cerkvah in obpotnih znamenjih, tiste bratovščine, ki neso duhovnikom vsako leto nekaj stranskih dohodkov in bodoče škofove zavode, ki nakladajo revnemu slovenskemu j ljudstvu nov farovški davek. Kar pa se tiče javnih telesnih dobrot, katere dobivamo iz naše cerkve in našega župnišča, vemo le to, da so »farovški* skoraj vsi večji in lepši zemljišKi kosi okoli Radovljice, za katere znosijo kmetje-trpini vsako leto v župnišče lepe denarce, in o našem dekanu nam je znano, da je len najbogatejših duhovnikov na Kranjskem, a pri vsem tem tako skop, da bi kmalu samemu sebi ne privoščil jedi in da se beraču najrajše skrije ali pa mu vrata zapre, da mu ni treba dati kakega vinarja! O naših narodnih možeh je tudi pogrel že obrabljeno «Slovenčevo» frazo, da se ti v deželnem zboru vežejo z Nemci, ki so najhujši sovražniki Slovencev; a resnico, da obstoji ta navidezna zveza le v tem, da glasujejo z Nemci za podporo gledališča, ker ne puste, da bi ta vsakemu kultiviranemu narodu po-• trebni zavod naši klerikalci brez podpore uničili, je pre-I vidno zamolčal. Tudi ni povedal, da so vsi naši narod-i njaki navdušeni in požrtvovalni Slovenci, ki vzdržujejo | skoraj vsa narodna društva in niso še nikoli zatajili ali izdali svojega naroda, kakor to delajo nekateri »Sloven-čevi* pristaši, ki so se dali od nemške vlade podkupiti s podporo njihovi raztrgani organizaciji in morajo zdaj potuhnjeno molčati, ko se v naših krajih na najboljših mestih nastavljajo našemu jeziku in našemu narodu sovražni nemški uradniki. Kakšni rodoljubi so naši klerikalci, dokazuje tudi to, da bi zdaj radi našega bivšega državnega poslanca dr. Ferjančiča, ki je uzoren in ne-ustrašljiv naroden borilec, spodrinili s svojim vpokojenim Šumanom, ki je Nemec ter je dal svojega sina tako vzgojiti, da ob vsaki priliki rad javno pokaže, kako zaničuje in sovraži Slovence. Gospod dekan, kje je torej resnica in pravica, ali na vaši, ali na naši strani? Kako o tem mislijo zavedni meščani, to bo pokazala bližajoča se volitev!
Iz Cerkljan se nam poroča, da se je volitve v.peti kuriji dne 12. t. m. udeležilo 360 volilcev. Župnik Hromeč s Šenturske gore je seboj pripeljal vse pridne ovčice, katere so vse na njegovo komando volile soglasno dr. Šušteršiča, češ, da je pošten kristijan, ker je doktor s v. p i s m a. Trije možje s Šenturskc gore so sami tako pripovedovali, njih imena so znana. Gotovo bi bil učitelj Jelene dobil več glasov, kakor jih je, ko bi bil naš organist odšel pred volitvami v Ameriko, saj se vedno spravlja v Ameriko, a vendar ne gre. Nekateri kmetje pravijo, da bo čakal toliko časa, dokler golobje ne zlezejo, ker mož je strasten golobar. Ta organist je čakal v županovi hiši in je ljudem vlekel glasovnice kar iz rok, prečrtal hitro, če je videl zapisano Luka Jelene, ter napisal dr. Žlindro. Ge ga je kdo opominjal, naj miruje in naj ne bega ljudi, mu je hitro zabrusil: «Jaz agitiram, potem grem v Ameriko in bom še ondi agitiral*.
Iz Naklega nam pišejo, da se je minulo nedeljo na pridižnici v cerkvi raz lečo bral zadnji »Domoljub*, češ, to je vaš katekizem. Res daleč smo prišli, ko naši duhovni pastirji, namesto da bi učili božje resnice sv. vere, pa ljudem vsiljujejo prav po židovsko po vsej sili celo na svetem kraju »cajtenge*. Več kmetov je debelo gledalo, kaj se jim bo povedalo s pridižnice. Zopet krščanska ljubezen do bližnjega!
V Trbojah imajo zelo mirnega duhovnika, ki se noče preveč vtikati v politično agitacijo. Zato pa ni všeč njegovemu sosedu smledniškemu župniku, ki je pred kratkim grozil temu duhovniku, da ga spravi od fare, če ne bo šel agitirat od hiše do hiše.
Iz šenčurske občine. Volilno gibanje v tukajšnji občini je bilo kaj živahno pri obeh strankah. Pri klerikalcih se je sleparilo, da je bilo vnebovpijoče. Kar je bilo glasovnic iz Šenčurja, Visokega in Hotemaž, je bila ena in tista pisava. Sedaj pa lahko veste, g. urednik, kaka sleparija je bila. Šenčurski organist, kateremu je iz vsakega čevlja gledala »šufeca*, podoben konjskemu meše-tarju, je na povelje župnika za županovim hlevom popisoval glasovnice. Na Visokem je nek kravji mešetar, po domače »Kverhan* dobil od šenčurskega kapelana liter vina in smodk, da je zapisal na glasovnico: dr. Šušteršič. V Olševku je kuharica vpokojenega župnika, takoimenovana Reza, hodila od hiše do hiše ter popisovala glasovnice. Tako so delali klerikalci pri nas. Zato ni nič čudnega, da je dne 12. t. m. Šušteršič dobil 251 in Jelene 24 glasov, dne 18. t. m. pa Pogačnik 134, Pire 25 glasov. To je bila vnebovpijoča krivica. — Prav vrlo so se obnašali v Velesovem. Le škoda, da jih je šlo prav malo volit. Tu so vsi bili za narodnega kandidata. Kdor bi imel voliti rfttsprotno, rajše ni šel volit. Za narodnega kandidata sta se z vnemo potegovala posestnika Anton Danic in Ivan Sajovic ml. Vsa čast jima! Jože Gvirn, po domače Anzov Jože, pa je kar lepo odpravil kapelana Medveda iz Gerkljan, ko je hotel trgati lepake raz hišo, rekoč: «Dokler bom jaz tu, ga ne boste odtrgali* ter ga porinil od sebe, da jo je hitro odkuril. Naši kmetje se čimdalje bolj probujajo in stopajo na dan. Ne bode več dolgo, ko bo obveljalo: kmet naj voli kmeta!
*
Na Goriškem kandidira narodno - napredna stranka v peti kuriji dr. Henrika Turno, v četrti ali kmetski kuriji župana Oskarja Gabrščeka.
V Galiciji je bilo dne 17. t. m. izvoljenih v kmetski skupini 27 poslancev, od katerih pripada 17 poljskemu klubu, 7 je Rusinov, 3 ljudske stranke, 2 Stojalovščika. Stojalovski sam je propadel. Poljski klub je pridobil 4 mandate, Rusini 1 mandat. — Dalmacija je izvolila dne 17. t. m. iz splošne kurije dosedanja poslanca dr. Klaiča in viteza pl. Vukovica.
V Bukovini je bilo dne 18. t. m. voljenih troje poslancev iz kmetskih občin, in sicer 2 Rumuna in en Starorusih.
V Kranju, 22. grudna.
Državni zbor se menda snide — kakor poročajo nekateri listi — v drugi polovici meseca prosinca na kratko zasedanje, ker se bodo takoj nato sešli deželni zbori in delegacije.
Na Dunaju so minuli ponedeljek ob navzočnosti cesarja in drugih visokih dostojanstvenikov odkrili spomenik na čast Guttenbergu, ki je iznašel tiskarstvo.
Črnogorski knez Nikola je dne 19. t. m. praznoval svoj god in obenem štiridesetletnico svojega vladanja. Knez si je pridel pri tej priliki priimek »kralj*.
Vojna v južni Afriki. 700 Burov je pri Aliwal-North vdrlo v Kapsko kolonijo. Nasproti se jim je postavil general Brabant s svojim moštvom, katero so pa zagnali Buri z velikimi izgubami nazaj.
Dopisi.
Iz predoseljske občine nam poročajo nekateri kmetje, da je te dni lazil odbornik te občine okrog kmetov in pobiral davek za škofove zavode.  Seveda se je
j držal povsod načela, da ima vsak gospodar brez ozira ali je premožen ali reven plačati od vsake glave v svoji hiši po dva krajcarja za »krščansko* šolo. Nekateri so tarnali, naj se jih usmili ter jim izpregleda ta davek, češ, saj nimamo niti za sol. S kako težavo je tedaj moral izprešati iz ljudstva težko zaslužene groše, to si lahko sami predočujete, gospod urednik! Če hoče imeti škof take šole, naj si jih napravi sam. Kdor ima toliko tisočakov, da jih trosi za volitve, tisti si bo lahko tudi sam zgradil šole, kakršne si on predstavlja in želi. To želimo nekateri kmetje, in prosimo svojega knezoškofa, ako ima količkaj krščanskega usmiljenja, naj se vendar usmili nas ubogih kmetov, ki smo z velikimi davki tako preobloženi, da komaj dihamo. Eden v imenu nmogih.
Iz Bohinja. Kakor povsod, kjer se je pred nekaj tedni s pridižnice bral in razlagal vernikom ljubljanske škofije namesto božje besede Jegličev agitacijski list, tako so tudi pri nas v Bohinju ravnokar minule državnozborske volitve spravile na noge vse tukajšnje farovške gospode, da so z agitacijo začeli na škofov ukaz zlorabljati in skruniti cerkve in svoj stan v službi in izven nje. Kar so v zadnjem času počenjali radi volitev, to ni več lepo in pošteno, še najmanj pa krščansko! Ker pa sami niso mogli dovolj storiti, pridobili in podkupili so si golove možakarje okrog
j  po vaseh ter jih naučili, kako morajo legati in obrekovati
| nasprotne kandidate. Ti so šli potem od hiše do hiše ter povsod vpili, da se gre za vero, da je treba voliti take krščanske može, kakor sta dr. Šušteršič in poštar Pogačnik i. t. d. Znani hlapec srednjevaškega kapelana z imenom Zetek je neprestano okrog trobil, da stavi svojo glavo in svojo domačijo, da se gre pri sedanjih volitvah za vero! Ne vemo, ali je to človeče res tako zaslepljeno od svojega
i kapelana, da tudi samo verjame tem besedam, ali je le tako hudobno, da hoče nevedne ljudi na ta način dobiti na svojo stran! Pametnejši in zavednejši so se mu po-smehovali ter se ga najrajše ogibali, ker so mislili, da je znorel; velika večina »ponosnih* Bohinjcev pa mu je seveda verjela ter tako volila, kakor jim je on ukazal.
i Kapelan Oblak in — kakor se pripoveduje — tudi ta njegov najzaslužnejši pristaš sta v kazenski preiskavi zavoljo hudobnega obrekovanja orožnikov v službi. Oba sta baje že dobila obtožnici od državnega pravdništva, in najbrž se bode ta zadeva končala — z ričetom! A vse to ju pri agitaciji ni nič motilo, ker se Zetek menda zanaša, da ga bode njegov kapelan izvlekel iz te zagate, kapelan pa se zopet nadeja, da ga bode njegov škof še pohvalil ter ga takoj imenoval za župnika, ako bo'de vsaj enkrat malo zaprt! Res daleč smo prišli, da nam zdaj taki ljudje rešujejo vero in da se zasluge duhovnikov merijo in plačujejo le po politiki! Ne gleda se več, ako je kateri v resnici pobožen in če vestno izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti, temveč v škofiji prebirajo »prepovedane* protiklerikalne časnike, in kolikor večkrat najdejo v njih ime kakega duhovnika, toliko več zaslug pripišejo tistemu ter zanj zaznamujejo kako mastno faro! Kdor pa se noče podati v agitacijsko borbo ter delati prepirov med mirnimi župljani, tistega pošljejo za kazen v pokoj ali v kak slabši kraj. Do tega mnenja nas je privedlo več žalostnih izkušenj, in v našem okraju poznamo več priletnih duhovnov, ki so se le z veliko nevoljo in nespret-nostjo lotili umazanega agitacijskega posla in sami očitno priznavajo, da je to njih neduhovsko počenjanje njihovemu ugledu in kmetskemu stanu — le v škodo; a vendar se ne upajo mirovati, ker se boje, da bi se ne zamerili škofu! 0 Jeglič, Jeglič, ali res mislite, da bode dobro slovensko ljudstvo vedno tako neumno, da bode tudi še zanaprej tako plesalo kakor mu bodo žvižgali vaši Šušteršiči in
kapelanje?! Še Bohinjci se hodo vkljub temu, da so pri sedanjih volitvah skoraj vsi glasovali za vaše služabnike, kmalu toliko spametovali, da bodo spoznali, »kam pes taco moli"! In potem ne bodo več šli volit kakor jim bodo po vašem naročilu ukazovali vaši duhovniki, ker jim bodo ti s svojimi nekrščanskimi lažmi in sleparijami pri agitaciji pomagali do spoznanja, da se pri volitvah ne gre za vero, ampak za bero!
Z Dunaja. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju je imelo nedavno svoj 13. občni zbor v dvorani »Slovanske besede». Po pozdravu predsednika g. Pukla poročala sta gospoda tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. Seshun o delovanju društva 1. 1899/1900. Društvo je v vsakem oziru napredovalo. Natančnejša statistika izid*; v kratkem. Preglodovalca gg. dr. pl. Glo-bočnik pl. Sorodolski in dr. J. Mantuani sta pregledala knjige in blagajno ter našla vse v redu. Blagajniku g. dr. KI. Seshunu je občni zbor izrekel posebno zahvalo za trudapolno delovanje. Odboru se je dal absolutorij. Toplo zahvalo je odbor izrekel slovenski žurnalistiki, si. deželnemu zboru kranjskemu, si. posojilnicam, osobito hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuju za izdatne podpore. Več darov se je zadnji čas doposlalo. Pri volitvah je na predlog g. dr. Seshuna bil dosedanji predsednik g. Jakob Pukl enoglasno zopet izvoljen. V odbor so bili izvoljeni: I. podpredsednik dvorni svetnik gospod dr. Fr. Ploj, II. podpredsednik dr. F. Simonič, I. blagajnik dr. Seshun, II. blagajnik dr. J. Babnik, I. tajnik dr. Fr. Vidic, H. tajnik Ivan Luzar in gg. pl. Globočnik, Fr. Jančar in Ž. Seshun. Pregledovalci gg. Iv. Trnovec, višje sodnije svetnik, dr. Janko Hočevar, odv. kandidat, dr. Ivan Mantuani, knjižničar. Pregledovalcev namestniki gg. Jakob Bratkovič, Al. Karba, Jos. Premeru; odborniki - namestniki gg. dr. M. Murko, dr. J. Povšič, dr. A. Primožič. Društvena pisarna je: Dunaj I. Singerstrasse 7.
Gospodarske stvari.
Občni zbori kmetijskih podružnic. V Selcih se vrši občni zbor dne 27. t. m. ob devetih dopoldne v šolskih prostorih, v Komendi dne 30. t. m. popoldne po krščanskem nauku v ljudski šoli.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu listopadu t. 1. bilo je pri ljubljanski kreditni banki vloženih na vložne knjižice in na tekoči račun K 385.543*93, vzdignjenih pa K 180.762*43. Stanje vseh vlog je znašalo dne 30. listopada t. 1. K 718*304*11. Splošni promet v mesecu listopadu znaša K 12,615.590-86, skupni promet prvih treh mesecev je torej K 22,645.575*86.
Pariška razstava je imela 114,456.000 frankov dohodkov in 116,500.000 'frankov troškov, tedaj 2,054.000 frankov primankljeja.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Vesele božične praznike vošči vsem naročnikom, dopisnikom, podpornikom in prijateljem
Uredništvo in upravništvo »Gorenjca«.
»Gorenjec* — po novem letu. Že danes moremo cenjene naročnike «Gorenjca* iznenaditi z veselo novostjo, da je konzorcij «Gorenjca sklenil, da bo po novem letu naš list, ki — kar moremo zadovoljstvom beležiti — ugaja Gorenjcem, kakor se da sklepati iz došlih nam izjav, dobil listu primerno novo ilustrirano glavo. Oblika in velikost popirja ostane sicer tista kakor dosedaj, vendar se bodo posamezne strani nekoliko podaljšale, tako da se bode papir bolje izkoristil, čitatelji «Gorenjca* pa
bodo prejemali več gradiva, ki se aani vedno ktoppčt tako,, da komaj izhajama. Toliko za danes vsem prijateljem lista na znanje!
Osebna vest. Davčni praktika nt Alojziji Mazgon v Škoiji Loki je proimsčen na Vrhniko.
Deželni zbor kranjski se j«- minulo sreda sešel na kratko zasedanje. Dtželni glavar je omenil, da je deželnemu zboru reš'*; le dve predlogi: budgetni provizorij in vladni načrt zakona o uvedbi doklade k državni žganjarini. Slednja predloga jt posebno važna. Dežela dobi vsled tega za devet let stalen dohodek. — V drugi (včerajšnji) je deželni predsednik Hein v imenu vlade umaknil zakonski načrt o uvedbi doklade k državni žganjarini. Proračunski provizorij je bil potem brez debate odobren.
Opozarjamo na »Opomin volilcem gorenjsko-notranj-i   skih mest in trgov* med volilnim gibanjem.
Kranjski občinski odbor v svoji včerajšnji seji ni pritrdil prodaji »kosarne* za 10.000 kron. Imenoval je mestnim redarjem Matijo Seršena, zvišal plačo redarjema Blažu Kocmurju ter Antonu Gerzinčiču in priznal tistima novoletno nagrado.
Imena p. n. dam in gospodov, ki se bodo odkupili novoletnih voščil na korist družbi sv. Cirila in Metoda, bomo objavili v prihodnji številki.
Zlobna roka. Dne 16. t. je pogorelo posestniku Jakobu Berniku v Hrašah gospodarsko poslopje z vsem orodjem in poljskimi pridelki. Škoda se ceni na 1400 K, zavarovan je bil za 1000 K. Govori se, da je zažgal Jože Blaznik iz maščevanja in so ga vsled tega izročili sodniji v Kranju.
Telesna poškodba. Kmetski fant Anton Gašperlin se je dne 9. t. m. spil z Jožefom Štempiharjem v neki gostilni na Lužah. Domov gredoč ga je, ne da bi mu rekel le eno besedico, z odprtim nožem ranil na čelu tako, da ima Štempihar štiriinpol centimetra globoko rano in je vsled tega takoj padel na tla. Gašperlin se je sicer skril v bližnji gozd, a kmalu so ga vjeli orožniki in izročili okrajnemu sodišču v Kranju.
Kolesa je pričela kupovati — kakor se nam poroča — neka, v bližini mesta Kranja se nahajajoča klerikalna posojilnica za denar vlagateljev. Radovedni smo, kako visoko se strankam obrestuje tisti denar, ki ga donaša bicikelj. ker dvomimo o teh obrestih. Govore se čudne reči. Pričakovati je zopet letos, da bo letno poročilo izkazalo prebitek, predsednik pa bo gotovo moral doplačati še enkrat toliko primankljeja kot lani. Bomo videli. Kmetje, bodite previdni!
V Selcih je umrl dne 15. t. m. bivši hišni posestnik in trgovec Štefan Tavčar v 69. letu. Naj v miru počiva.
Zakaj farovška bisaga nima dna? Star kmet nam pripoveduje: Župnik pride s prazno vrečo in jo vtakne v mojo, na pol prazno žitnico, da jo napolni, a hudič je tičal v žitnici. Hitro zgrabi hudič za vrečo. Z župnikom sta se začela ruvati za vrečo, in hudič ji odtrga dno. Zato ima hudič še kdaj dosti, farovška bisaga pa ni nikoli polna, ker ji je hudič odtrgal dno.
V Višelnicah, sodni okraj Radovljica, se je dne 15. t. m. zgodila nesreča. Janez Slivnik, posestnikov sin, in njegova sestra Mina sta šla v gozd »Pokluka* iskat stelje ter vzela seboj vola, ki naj bi domov pripeljal steljo. Ker se pa zvečer ob določenem času niso vrnili, tedaj jih je šel oče s tremi možmi iskat. Šele okrog devetih zvečer so ju našli zadušena pod zvrnjenim vozom.
Čitalnica v Škofji Loki je imela dne 16. t. m. svoj 38. redni občni zbor, kateremu je predsedoval g. dr. Arko. Društvo je štelo v minulem letu 51 članov. Čitalnica je bila naročena na 24 časnikov. — V odbor so bili izvoljeni
gospodje: dr. Ant. Arko (predsednik), lekar fcJrvill Burdych (njegov namestnik), sodni kaneelist Leopold Primožič (blagajnik), trgovec Josip Deisinger (gospodar) in učitelj Friderik Krainer (tajnik). Odstopivšemu blagajniku g. Levu Lavriču se izreče zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje. V prihodnjem predpustu se bodo — kakor doslej — vpeljale plesne vaje. V kratkem pa se vrši veselica na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani.
Gorelo je dne 10. t. m. v Senožetih pri Javorniku pri posestniku Jožefu Bregantu, ki ima škode 4000 kron, dočim je bil zavarovan za 1800 kron.
Tujcev je bilo v minulem poletju v Mojstrani 82, na Savi 30.
Ponesrečil se je pri streljanju dne 9. t. m. v Št. Vidu pri Ljubljani f>5 let stari Janez Sotlar, ki je hudo opečen po obrazu in na desni roki.
Iz Tržiča. Gospod M. Lončar je vpeljal dne 18. t. m. v svojih hotelskih prostorih električno razsvetljavo. — Dne 22. t. m. priredi slovenski otroški vrtec svojo božičnico.
V Srednji vasi v Bohinju so dne 16. t. m. praznovali stoletnico Prešernovega rojstva. Dobiček je namenjen za Prešernov spomenik.
Volitev v zavarovalnico proti nezgodam. V skupini delodajalcev so v I. in II. kategoriji zmagali Lani, v VI. pa Slovenci. Voljena sta gg. Feliks Stare v Radomljah in Vinko Majdič iz Kranja. V skupini delojemalcev so zmagali proti Lahom socijalni demokratje v II. kategoriji. Na Kranjskem s p 1 o h.
V Ljubljani se razširja škrlatinka in vratnica. Vse mestne ljudske šole so zaprte.
Nesreča pri letošnjih volitvah. V Kandiji, v. novomeškem okraju, kjer je prišlo volit 870 volilcev, je imel nek volilec v suknji v žepu steklenico petroleja, ki ga je hotel riesti domov za hišno uporabo. V silni gnječi pa je steklenica počila v volilčevem žepu in petrolej se je izlil po njegovi obleki, ki je bila v enem trenutku napojena s to tekočino. Da, celo v čevlju je imel vse polno petroleja. Seveda je v dvorani precej zasmrdelo. Volilci, ki so bili v njegovi bližini, so se hitro odstranili. Nekateri so splezali celo pri oknu na prosto. — V nekem drugem volilnem prostoru na Dolenjskem se je pa udrla peč.
Volilno gibanje.
Državnozborske volitve v IV. knriji.
Vlorek so v kmetskih občinah prodrli vsi klerikalni
kandidati.	Žitnik -	- Božič.			
		Oddani gl. Nev.		Žitnik	Božič Cepi j.
Postojina-Bistrica-Senožeče-Vipava Logatec-Lož-Idrija-Cirknica		3190 2173	12 10	1624 1215	1560 r 958 °
		5363	22	2839	2518 6
	Povše —	Zupančič. 023 1534 1690			
Kočevje Trebnje-Žužemperk Mokionog-Iladeče			13	Poväo 175 1274 749	Zupančič 453 257 5 939
		3852	13	2198	1649 5
Pfeifer —		Olobočnik.		Pfeifer Globočnik	
Novo mesto Krško-Kostanjeviča Črnomelj-Metlika	*	1507 1993 1383	18	1136 901 1035	369 1088 8 346
		4883	18	3072	1803 8
	Pogačnik	— Pire.		Pogačnik	Pire
Kranj-Skofja Loka-Tržič Kamnik-Brdo Hadovljica-Krunjskatfora		2484 2308 1575	8 10 9	2266 1982 1182	213 314 23 388
6367   27   5429     915 23
Vencajz — Lenarčič.
Vencajz Lenarčič
Ljuhljnmi-Vrbnika                               2819   20  "2538 263
Litij.i-Zatičina                                     2101    4   1686 453 18
Hibnicu-Velike Lašče                           1344    2   1242 99
6264   26   5411    815 18
»Slava! Slava! Zmaga na vsej črti! Liberalci povsod na tleh! Moč in ugled katoliško -narodne stranke raseta in posledice se bodo skoro čutile. Ljudstvo je stalo z nami in je z odločno besedo zavrnilo liberalizem. Vsaka zmaga se mora izrabiti. Mi jo bomo znali izrabiti — brez skrbi. Liberalna stranka je tako podla, da jo je treba vse-kako politično uničiti. Tavčar je danes politični mrlič ...»
Na tak divje - slovesen način praznuje «Slovenec* zmago, naznanja svetu dr. Tavčarjevo smrt in piše obenem «parte» kar celi narodno-napredni stranki, o kateri se je splošno mislilo, da ni bila še nikdar tako močna, kakor je ravno sedaj! Je že tako. Vse je minljivo na svetu. Človek misli, «Slovenec* pa obrne. Zjutraj rdeč, zvečer pa — smrdeč! Dr. Tavčarju so odklenkali, nam drugim pa v svoji krščanski ljubezni spletajo «štrike za vrat*. Milost, milost, gospodje! Ne bodite tako krvoločni, ne izruvajte nas «per Putz und Stengel*, ne ugonobite nas docela, pustite nas vsaj nekaj pri življenju, da se bomo podpisali na «parte» kot « žalujoči ostali«. Sedaj, ko ste tako «slavno« zmagali, odpustite svojim sovražnikom in spominjajte se, kako mnogim izmed nas so bili hudobni liberalci največji dobrotniki. Ce ne bo več liberalcev, če ne bo več političnega boja, v katerem bi se vi, hrabri junaki, lahko odlikovali, potem tudi ne bo več mogoče presojati vaše »sposobnosti* za dobre fare in mastne kanonikate. V vojskinem času je avencement veliko ugodnejši!
Pustimo šalo! Pri zadnjih volitvah klerikalci na mandatih niso ničesar izgubili, naprednjaki pa ničesar pridobili. Narodno-napredna stranka je, v svesti si svoje moči, letos prvikrat resno naskočila tri klerikalne trdnjave. Izkušala je pridobiti notranjski in dolenjska kmetska mandata. Za gorenjske kmetske občine in ljubljansko okolico, kjer pri sedanjih razmerah tudi lahko zmaga znani politični krojač kot klerikalni kandidat, postavila sta se le «Zahlkandidata». Pire, ki niti ni sprejel kandidature, torej tudi ni priredil kakega shoda, in Lenarčič, kateri je rekel, da sprejme kandidaturo le, ker ve, da ne bo izvoljen, in v slučaju izvolitve vsled pre-obilega domaČega posla niti izvrševati ne bi mogel poslanskega mandata. Resno se je delalo na Dolenjskem in Notranjskem, in opravičena je bila nada, da si narodna stranka pribori vsaj dva mandata. To so znali klerikalci prav dobro in strahom so zrli na izid državno-zborskih volitev. Ko bi v zadnjem trenutku ne bili napeli vseh sil, ko bi ne bili delovali brez srama, z brezvestno lažjo, s perfidno častikrajo in ciničnim bogoskrunstvom in računajoč z naivno pobožnostjo poštenega kmeta ter ne oziraje se na svoj sveti poklic, izgubili bi bili tri mandate. Divjal je po kranjski deželi boj, ki bo še poznim rodovom pričal o pobesnelosti kranjske duhovščine. Le s pomočjo najgrših sredstev, zlorabeč pridižnico in spovednico, obljubljajoč ob zadnji uri šmirnico namesto sv. obhajila, ohranili so si klerikalci za enkrat nadvlado, katero bodo izrabljali kakor doslej v izkoriščevanje nezavednega trpina. Vedeli so tedaj klerikalci, da jim prede za dva ali za tri mandate in vsled tega to brezmejno veselje, ker se jim je konečno z uporabo vseh mogočih sredstev vendar še enkrat posrečilo rešiti vse kmetske mandate. Odtod ta huronski krik in ta divji kan-kan, ki ga pleše klerikalno časopisje.
Pač, še drug namen ima to maščevalno razgrajanje! • Ljudstvo je stalo z nami,» vpijejo; ko so pa primerjali
oddane klerikalne in liberalne glasove, obhajati jih je začela zona. Oddanih je bilo IS.949 klerikalnih glasov, med temi na Gorenjskem in v ljubljanski okolici, kjer se narodna stranka ni spustila v boj, kar 10.840 glasov. Napredni kandidati so dobili 7700 glasov, torej dobro tretjino. Božič je propadel samo za okrog 300 glasov. Ali to ni »ljudstvo*? To so res glasovi zavednih, neupogljivih poštenjakov, ki se niso zbali škode in klerikalnega preklinjevanja. In tojebilprviposkus narodne stranke! Že danes se lahko izračuna z matematično gotovostjo, da bodo klerikalci prihodnjič pogoreli na Dolenjskem in na Notranjskem. Številke govore jasno, da narodna stranka tudi na deželi napreduje brzim korakom. Zato pa klerikalci tako kričijo, da bi izbrisali utis tega napredka. Strah jih je, zato vpijejo, kakor oni ponoči v gozdu, da bi ne slišal šumenja dreves in listja.
Uspeh, katerega je dosegla narodna stranka, ni po-polen, a ž njim smemo biti zadovoljni. Tudi te volitve so nam dobra šola za prihodnje. Dokler je bila narodna stranka preobložena z delom v mestih, se ni mogla toliko brigati za deželo. Ravno zadnje volitve so pokazale, da je naš kmetpristopenpametni besedi. Skoro povsod, kjer je stranka napravila shode po deželi, smo dosegli lepe večine. Ven tedaj rta deželo! Ne le po Notranjskem in Dolenjskem, ampak tudi po zanemarjeni Gorenjski. Stopimo v najožjo dotiko s prostim narodom! V izgled naj nam bo neupogljiv prvoboritelj dr. Iv. Tavčar, ki si je s svojo neumorno delavnostjo stekel največ zaslug za napredek narodne stranke. Posnemajmo moža, kateremu klerikalci zaman pojejo bile, stojimo zvesto ob strani značajnemu rodoljubu, katerega bode bela Ljubljana dne 3. prosinca poklicala k novemu življenju in mu preskrbela popolno zadoščenje za vse klerikalne perfidnosti napram njegovi osebi. SI a va požrtv ovalnemu narodnjaku dr. Iv. Ta v čar j u !
■ #.
Prosta volitev!? Dekanu Koblarju je njegov »bratce* Skalja predrag. Pravijo, da mu je moral dati za agitacijo dr. Žlindre star, obnošen havelok. Da bi se pa ognil takim troškom, posiužil se je pri zadnji agitaciji cenejih agitatorjev. Poslal je svoja dva kapelana v ponedeljek agitirat na Primskovo in Rupo. Prav iz srca smo jih pomilovali. — Župnik Hromeč s Šenturske gore je bil na dan zmage dr. Žlindre v Cerkljah tako skrivnostno - sladko ginjen, da so mu odpovedali vsi udje in ga je več krepkih »zavednih* mož le z največjo silo, pri-poročivši ga poprej sv. Urhu, spravilo v za to pripravljeni koš. — Kapelan Medved iz Gerkljan je izmikal v volilnem lokalu glasovnice volilcem, prečrtal ime Pire ter napisal Pogačnik. »Slovenec* bi rekel: Lumparija!
Iz Cerkljan. V nedeljo dopoldne srno sedeli v gostilni iti se zgovarjali o volitvah. Slučajno pogleda nekdo izmed nas na cesto in zakliče: »Lej ga, lej ga! medveda, kako pleza in kako trga! Vsi pogledamo skozi okno. Ker so bile šipe zamrznjene, smo v prvem trenutku res mislili, da se zaganja kaka divja zver v vogel nasprotne hiše. Razločili smo pa kmalu, da trga naš g. kapelan Medved volilni oklic. Hitro vzame eden navzočih nov lepak in leti ž njim na cesto. Z desno roko natika papir na žeblje, z levo pa mora odganjati kapelana. Ker pa kapelan le ne odjenja, sname mož zopet lepak in se vrne v gostilno. Ko se je kapelan odstranil, smo zopet nataknili ta šmentani oklic, ki je delal našemu dresira-nemu Medvedu toliko preglavice.
Socijalisti kandidirajo v Ljubljani sodruga Franca Železnikarja, krojača v Ljubljani, v gorenjsko-notranjskih mestih in trgih pa sodruga Jos. Kopača, upravitelja v Trstu.
V Trstu se bo bil v peti kuriji vroč boj dne 3. prosinca 1901. 1. med socijalistom Karolom Učekarjem in slovenskim kandidatom dr. Otokarjem Rvbafom. Lahi doslej še niso postavili svojega kandidata.
V Dalmaciji so dne 20. t. m. volile kmetske občine. Izvoljenih je troje poslancev hrvatske stranke prava, 1 hrvatske narodne stranke, 2 srbske narodne stranke.
V Galiciji je bilo dne 20. t. m. voljenih v mestih 10 pristašev poljskega kluba, med njimi minister Pietak. V Lvovu bo ožja volitev med članom poljskega kluba in demokratom. -
Najnovejše vesti.
Dunaj, 22. grudna. Državni zbor se skliče na dan 29. prosinca.
Lvov, 22. grudna. Pri ožji volitvi državnega poslanca je zmagal tukaj vodja demokratične opozicije v gališkem deželnem zboru dr. Romanovvicz. Pristopil bo poljskemu klubu. -
Ministrstvo je umaknilo zakonski načrt o državni žganjarini, ker je dalmatinski deželni zbor odklonil dotični načrt, Italijani pa obstruirajo v tirolskem deželnem zboru.
Podpisani se stotero zahvaljuje vsem častithu darovalcem, ki so mu pomagali v hudi stiski. Jernej Sterniša, čevljar.
Tedenski sejem v Kranju dne 10. t. m.
Prignalo se je 245 glav goveje živine, 8 telet, 157 prašičev, 3 ovce, —buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7-40, prosa K 7-—, ovsa KG-—, rži K 7*25, ajde K G'50, ječmena K 7*—, fižola koksa 10-—. ribničana K 9*50, krompirja belega K 190, rumenega K 2* 15, deteljno seme K 45-— do K 50'—.
Umum
iz dobre hiše se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca».
242—1
celo leto pod streho zložena
kakih trideset sežnjev ima naprodaj Peter Alešovec v Tupaličah. — Gena po dogovoru. 243—1
Najstarejša in najrenomiranejša trgovina
< FERD. SAJOV1C *
poprej C. Pleiweiss v KRANJU priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo ženskega modnega blaga in pa moških modnih kamgarnov, še vi j o to v in druzega blaga, kakor tudi vseh družili v manufakturno stroko spa-dajočih tvarin po najnižjih cenah.
Za strogo solidno postrežbo in dobro bla^o
1
se jamči.
!»2 r>
75
Voz nI red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic
veljaven od 1. vinotoka 1900.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 9*27 dopoldne, 231 popoldne, 645 zvečer in 322 ponori; iz Lesec-Bleda ob 953 dopoldne, 3*04 popoldne, 7*18 zvečer in 348 ponoči; iz Radovljice ob 9*59 dopoldne, 310 popoldne, 724 zvečer in 354 ponoči; iz Podnarta-Krope ol» 10-1(5 dopoldne, 3-28 popoldne, 7*42 zvečer in 4-12 ponoči; iz Kranja ob 10-31 dopoldne, 3-46 popoldne, 8*01 zvečer, 4-28 ponori; iz Škofje Loke ob 1043 dopoldne, 3-59 popoldne, 8'15 zve.Vj, 4*41 ponoči in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 11*16 dopoldne. 4'38 popoldne, 8"51 zvečer in 5-15 ponoči. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 7'17 zjutraj, 11*51 opoldne, 4*06 popoldne in 1205 ponoči: iz Škofje Loke ob 756 zjutraj, 12'28 opoldne, 4-45 popoldne in 12-39 ponoči; iz Kranja ob 8*11 zjutraj, 12-41 opoldne, 4-57 popoldne in 12*53 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 8*27 zjutraj. 1257 opoldne, 5-13 popoldne in 1-10 ponoči; iz Radovljice ob 8*46 zjutraj, 114 opoldne, 530 popoldne in 1*27 ponoči; iz Lesec-Bleda ol» 8'57 zjutraj, 1*86 opoldne, 5-40 popoldne in 134 ponoči; z Jesenic ob 9'28 zjutraj, 1-56 opoldne, 6-11 popoldne in 2'06 ponoči.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5-30 zjutraj,
9- 53 dopoldne in 4*65 zvečer; iz Ja rše-Mengeša ob 5-52 zjutraj,
10- 12 dopoldne in 515 zvečer; iz Domžal 6*05 zjutraj, 10-22 dopoldne in 5-26 zvečer; in pride v Ljubljano ob 6-49 zjutraj, 11*06 dopoldne in 6*10 zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 21)5 popoldne, 6*60 zvečer in pride v Domžale ob 8'13 zjutraj, 2'50 popoldne in 7-37 zvečer; v Jarse-Mengeš ob 8-23 zjutraj, 3-00 popoldne in 7-48 zvečer; v Kamnik ob 842 zjutraj, 3-19 popoldne in 807 zvečer.
Loterijska srečka dne 15. grudna 1.1.
Trst:
19
G8
62
48
67
Učenec
se v trgovino z mešanim blagom takoj sprejme.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 210—2
trgovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v Kranju J V
priporoča
svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti — o  o  o  domačega platna  o  o o
slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. —-
14—8 Ob jednem opozarja na svojo
barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. 27.
Kranj Se ni videl!
kaj se dobiva za božične praznike pri E. Brandtu
posebno velika izber raznovrstnih okraskov za božična drevesca
po neverjetno nizkih cenah. 241—2 Potice, sarkelje in drugo pecivo za čaj i. t. d. i. t. d.
Hiša v Kranju
s prijaznim vrtom proda se iz proste roke pod ugodnimi
pogoji.
Več se izve pri gospodu M. Ažmanu, mizarskemu mojstru v Kranju.
239—2
V)izitnice in kuverte 0 0 * po zelo nizkih cenah
priporoča „){ranjs^a tiskarna" v JCranfu.
Za \ii is novo leto
priporoča ogledati si
• razstavo •
H. Suttner
urar v Kranju 238—1   trgovec z zlatnino in srebrnino.
Priznano nizke cene.
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, Šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlo (vlzltnlo)
in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—50
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih
knjigah deset odstotkov popusta.
jfe- Proti malokrvnosti.
Zeleznato vino
lekarnarja  G. PiCCOli-ja
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
-<§ ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča k i n a - ž el ez na ta vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b 22
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malo krvni h, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi se posebno pri bledih, slabotnih in b o 1 e h a v i h otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejfii fagone priporoča po nizki ceni 57—40
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
Pravo
G
<D
Oí C <
CA 5T P
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—40
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
Šivalni stroji ^ #      in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta ši. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo  na zahtevanje
zastonj.
«3—40
j                        Pri nakupovanju j suknenega in manufakturnega 1                      blaga se opozarja na tvrdko          58—40	
ItIGI	) IML 1
Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga auknenih ostankov* d
cja fa4*letiyyf\c<x a; ttczsivnkczobccfa,
tiii^ioncvficga in -oituanecja b-Cacja Tc-r- -vcjtač
rta  ?iCvfo  i »v cioGmc. Sninn-m-ja -m-aioJifa   točno. - $*h* « i i R  . 72—39
FILIP FAJDIGA
Zatona nt lastna izdeLovairlica
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko      61—40
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROCE na peresih (Federmatratze), Stole in vsa v to shvjko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Krami se iloMam stoli pri o. j. Anzeljeu na glavnem trn«.
iT
1 § I I I M I %
m
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—40 Priporočilni  slavnemu  občinstvu  prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna d o 1 e n j s k a, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
m I M i
1 i i
M 1 1
r
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Prva in najstarejša 73—39
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
€fleft,vmocn* voz-ne plafVte
•o za&tiini očCiHcotv ¿11-ftaltcuodtv ima po tvk*n i ceni oc?no v^cifoai 108-33 CT> CQ
MM?it<( C. C:t. ptiv. '.u'z>nc i-cfcznicc, X'\>ut>t\OA%0>, dima-pfta, cesta it. 1^*.
Največja tovarniška zaloga sukra
O) -Q
4)
O C
ja o
M* O
rt
£ o Q
J.Grobelnik
Ljubljana, Mestni trg 20
77—40
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga
jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga J Q
hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki s tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka V z o r C 6 V sukna se razpošilja na zahteva nje.
s
I C
m
o
O P-
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
1 I učit tlie, navadnih gld. 4*40, težkih gld. 5*50
1     „      „    za kavo     ,   2-20, ,       . 2'60
1     „    nožev ali vilic   „   61—.
.ledna velika žlica za mleko gld. —'80, za juho gld. 2*— Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 3- — 12     „    boljših      ,,    „   3*50 „    n 7-50
Svečniki iz alpake, visoki 21 24 261/« cm 84—39
gld. 2-
230 260
Manuiakturna (gvantna) trgovina.
v
Cešnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
v novozgrajeni mestni hiši, opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn, ševiot (Damentuch), loden i. dr., gladko m pisano, perilni modni barhent za jopice, bluze in obleke. 199—12 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni.
Vzorci se po pošti brezplačno raz
ajo.
o
CT <t> ■
a
I
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
Tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga
pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev/posteijne utone, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76—40
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnino prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies. Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
btroje za slamoreznice in žage. 81-40
Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
§Fvonja WUxZot sŽA^l
-ptvpotoda »vojo ve-tv&o
18
82—40
•i-m- v>a v -to »focmo d-pa9ajoča cvta.    ^i.-jomim voa-Tio-üti^n-ci
kzla, z>tata ivx ouifnata točna deta
(moito^ianw).
^Paa deta »j ii>utoitj.cjo točno in po niz>hih cenah. — 2>
naročita točno.
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoč« občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—34
Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar.
Adolf Hauptmann
t
C
Jj * * * * v Ljubljani. •***'
J( Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto
tovarna
1
#
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je
svojo trgovino * # ¥ * # ^ * z manufakturnira blagom
na glavnem trgu v Kranju
popolnoma prenovil in da bo tisto izvrševal v še večjem obsegu, kakor dosedaj.
Zlasti se priporoča v nakup zimskega blaga na debelo in drobno, nevestam za nakup bale, za kar ima posebno veliko izber.
Cene ni^e, postrežba točna.
221 —H Z odličnim spoštovanjem
Franc Crobath
pri Franceljnu>
trgovec z manufakturnim blagom v Kranju.
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,249.258 kron 61 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,597.062 kron 87 vinarjev. 35—40
Zmešane in strižene
kupuje po najvi-jih cenah od 2 kilogramov naprej
) Filip Well
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu
(Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—19
P. n. čitatelje te anonce opornima, n;tj opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se I odgovarja.
Ljubljanska
„ miti lub
Jf    v Ljubljani
Hp "X
Spitalske ulice štev. 2
Nakup in prodaja vseh vrst rent. t Sprejemanje :+
državnih papirjev, zastavnih    j denarnih vlog na vložne knjižice, g
pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. t . . .
r ' ' (na tekoči račun in na Wfe
za najkulantnejših pogojev. $
Posojila na vrednostne papirje
proti nizkim obrestim.
giro-conto s 41/a% obrestovanjem g od dne vloge do dne vzdiga.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. '  Eskompt menjic najkulantneje. |T
Borzna naročila.  ls<M4 <p^
■P
Promese k vsem žrebanjem.
$$$$ m
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska t Kranjska tiskarna* v Kranju.