Pofttnlna pavSallrana Leto I., štev. 36. V LJubljani, nedelja dne 3. oktobra 1920. Posamezna štev. 60 Vili« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno. ...... 15» ca zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo .. 496 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna nlica št 6L Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. SLS na umiku. Njen volilni program. Ljubljana, 2. oktobra. Vendar enkrat! Volilni program SLS je prilezel na dan. Ko smo ga prečitali, smo vsi vzkliknili: SLS na umiku! Plaši se duhov, ki jih je poklicala. Ne upa si s pravo barvo na svetlo. Vsebina dr. Koroščevega govora v Mariboru je ta-le: SLS je za enako pravnost plemen, je proti razrednemu in stanovskemu boju, je zoper federalizem, a za nekako avtonomijo Slovenije, zahteva jamstev, da smejo duhovniki v vršitvi svoje službe politizirati, je za „pameten" militi-rizem, za dostojnost politične borbe. To je vsa vsebina volilnega programa SLS. Veliko smo pričakovali, malo dočakali. Točka o ravnopravnosfi plemen se nahaja v programih vseh Strank v vsej državi. Opazka o stanovskem boju (naperjena proti kmetom) je frsza, ki jo SLS vsak dan za-tajuje.V „Domoljubu" psuje „požreš-ne meščane in uradnike.", v Večernem listu" organizira kmetske delavce proti kmetom, v „Slovencu" pa vse Skupaj zatajuje. Tudi opazka o dostojnosti politične borbe je deplacira-na iz just vrhovnega šefa mariborske „Straže", priznano najbolj podivjanega lista v državi. Govorniku Korošcu so v isti sapi ušli nedostojni izrazi o »Samostojni kmetski stranki", ki jo zaničuje z „revčki", kateri nič ne razumejo hi s ,.samostojnimi oštir-ji in kramarji". Kar pove Korošec o militarizmu, je mnenje vseh strank enakomerno. Novo v govoru je le, da Korošec po-Iemizira z lastno stranko, ko obsoja republikance. Stranka je v tem oziru razcepljena. Zlasti po Dolenjskem (okraji Krško, Kostanjevica, Metlika, Črnomelj) je republika glavno agita-tijsko geslo SLS. V Leskovcu je ka-jplan Kopitar na javnem shodu napadel kmete, zakaj so poslali izraz udanosti vladarju. Škof ga za to ni hotel poklicati k redu. Odslej se vsem agitatorjem okoli Vinice in Sv. Križa more v obraz zalučati, da je njih vrhovni vodja javno obsodil njihovo delo kot nepatrijotsko. Največ smo pričakovali glede avtonomije. Porodila pa se je le nejasna fraza, s katero hoče dr. Korošec prikriti federalistične ideje. Vsa Slovenija bodi upravna ceiota, ki ima z vso državo skupno, „kar je za red, moč in ugled države potrebno", bodi pa samostojna v vseh zadevah, „ki se hitreje, bolje in točneje morejo opraviti doma". Te zadeve naj vodi Posebna pokrajinska vlada, odgovorna; pokrajinski skupščini. To je puhla fraza, ki nič ne pove. Namenjala je onim, ki niso vajeni Sami misliti. S to frazo se lahko zgradi federalizem ali pa izvede popolni centralizem. Zanimivo je le, da se Korošec izreka za stari avstrijski „dvotirni" sistem, da bomo imeli poleg državne pokrajinske vlade tudi deželno vlado (recte odbor). Značilno je, da more SLS pred vo-litvami v ustavotvorno skupščino v najbolj odločilnem vprašanju svoje Pristaše odpraviti s par frazami Razočarani pa bodo tudi oni kratko-vidneži, ki so od klerikalcev pričakovali poštene, odkrite borbe za samoupravo. Za zdravo samoupravo je stvaren program postavila edino •JDS. Z zadoščenjem konstatiramo: SLS si ne upa s pravimi željami na dan, svoje republikance in federaliste mora pod pritiskom ideje državnega je-dinstva javno zatajiti. Svoje avtono-miste pa mora odpravljati.? frazami. ■SkS je nq urniku!. * "" Avstrija je obupala. Kako sodijo dunajski državniki o izidu plebiscita. Dunaj, 2. det. (Izv.) Od ugledne nevtralne politične osebe, ki ima priliko poznati naziranje vodilnih dunajskih diplomatičnih krogov sem izvedel sledeče: Zaupna poročila, ki prihajajo iz Celovca so povsem pesimistična ter ne pripuščajo nobenega dvoma, da smatrajo sami voditelji koroške nemške agitacije stvar za izgubljeno. V dunajskem zunanjem u-radu so si bili od vsega početka s vesti težavnega položaja, upali pa so, da bo na vso moč pritisnila Italija ter povzročila obrat v škodo Jugoslavije. Pokazalo se je, da Italija za tako delo politično ni dovolj jaka. Zato se je že pred tedni v dunajskih vodilnih krogih pojavila ideja kompromisa z Jugoslavijo na podlagi razdelitve Koroške brez plebiscita in z Dravo kot mejo. Previdne informa- cije so pokazale, da Jugoslavija 0rfVstijo „Reichsposi"' ne pove, kaj so klanja vsak kompromis, povrh pa so se na Dunaju zbali tudi vpliva neodgovornih velenemških elementov, ki bi bili soc. dem. vodstvo zunanje politike obtožili narodnega izdajstva. Tako je padla stvar v vodo. Največjo brigo zavdaja sedaj avstrijski vladi vprašanje cone B. Iz Celovca javljajo, da se bo položaj po 10. oktobru v coni B znatno spremenil. Jugoslavija nudi baje nemškemu delu Koroške neke vrste samoupravo in med gospodarskimi krogi se pojavlja stroja, ki že danes pravi, da bo treba po 10. oktobra iz ozira na življenske gospodarske interese cone B odkrito nastopiti z geslom: Celovec za Jugoslavijo! Tega se dunajski krogi najbolj boje, ker utegne imeti za vso politično situacijo v Avstriji zlasti, sedaj, tik pred splošni/rti volitvami, prav dalekosežne posledice. Dunaj, 2. okt Z včerajšnjim poročilom „Neue freie Presse" (ki smo ga objavili v „Jutru" op. ur.) Je pričela divja nemška gonja zaradi koroškega plebiscita. Na eni strani se uporabljajo vsa sredstva, da bi se dosegla odgoditev plebiscita, na drugi strani pa naj se pripravi avstrijska javnost na poraz — češ, jugoslovanske nasilnosti so vzrok jugoslovanske zmage. V zadnjem trenutku skušajo nekateri nemški listi vplivati tudi še na demoralizarane nemške postojanke v glasovalni coni s tem, da jim sugerirajo gotovo zmago. „Abendblatt" je izračunal, da bo- do Nemci zmagali s 60%, in sicer dobijo v okrajih Velikovec 80 do 82%, Borovlje 60 do 70 %, Bistrica 55%, Rožek natančno 52 %> Pliberk 50%, Dobrla vas pa 50 %. Vsa gonja gre po enotnem načrtu: včeraj so bili namreč uredniki dunajskih listov klicani v zunanje ministrstvo, kjer so dobili podrobne instrukcije za enoten nastop. Dunaj, 2. okt. Pariška poslaniška konferenca je poslala avstrijsko noto, v kateri se zahteva okupacija cone A po ententnih četah, celovški plebiscitni komisiji v proučavanje. Dunaj, 1. okt. (Slan narodnega sveta Paulitsch, je včeraj stavil v parlamentu, kakor poroča „Reichspost", predlog, po katerem naj parlament sklene, takoj po priključitvi cone A avstrijski republiki, proglasiti amne- napravili s tem predlogom. Dunaj, 2. okt. „Pol. Korr." objavlja z ozirom na svoječasno vest dopisnika LD(J (ki je v ostalem točna!) sledečo izjavo dunajskega zunanjega urada: Avstrijska vlada z zaupanjem pričakuje svobodnega izražanja ljudske volje prebivalcev v obeh glasovalnih conah in smatra vsled tega ljudsko glasovanje v zmislu mirovne pogodbe za ureditev, ki je v obstoječih razmerah za Avstrijo najugodnejša, se ni bavila nikdar z mislijo, pogajati se z jugoslovansko vlado glede dogovora o bodočnosti koroškega glasovalnega ozemlja. Prav tako bi v naprej zavrnila kot neumestno vsako ponudbo, ki bi se stavila v tem zmislu od katerekoli strani. Milan, 2. okt. (Izv.) „Corriere del-la sera" objavlja iz Rima poročilo, ki zahteva da je za jamstvo nepristranskega ia neoviranega ljudskega glasovanja v spornem ozemlju na Koroškem neobhodno potrebno, da se jugoslovanske čete in policijski oddelki nadomeste z mednarodnimi oddelki, ki bodo tvorili jamstvo, da se izvrši dvoboj med obema strankama popolnoma neovirano. Ako bi to v kratkem času, ki je še na razpolago ne bilo mogoče, potem se mora po želji avstrijske vlade glasovanje na Koroškem odgoditi do tedaj, da se ugodi členu 50. senžermenske mirovne pogodbe. Kje bo Jadranska konferenca? Beograd, 2. okt. (Izv.) „Politika" objavlja razgovor i italijanskim odpravnikom poslov Galantijem, ki je izjavil, da je Italija predložila jugoslovanski vladi seznam mest, v katerih enem naj bi se vršila jadranska konferenca. V seznamu se nahajajo med drugimi Florenza, Pa-dua in Benetke. On, Galanti, da je pričakoval, da se bo konferenca pričela ie 1. oktobra, toda jugoslovanska vlada se še ni odločila. Galanti je uverjen, da bo dosežen sporazum, ki bo vse jadransko vprašanje definitivno ukinil z dnevnega reda. Kar se tiče Reke, naj se ona sama opredeli. Če bo kvarnerska država hotela biti svobodna ali internacionalizira-na, naj se ji to dopusti. Kakor je naš dopisnik izvedel, je Galantijev očitek, da naša vlada zavlačuje pričetek pogajanj, neutemeljen. Njegove izjave je treba vzeti s tem večjo opreznostjo na znanje, ker je Galanti rodom iz Zadra in strupen italijanaš. Frazo o definitivni ureditvi jadranskega vprašanja je rabil s svojega stališča. Beograd, 2. okt „Politika" javlja iz Pariza, da poroča Agenzia Štefani, da je jugoslovanska vlada zahtevala priznanje Wilsonove črte kot bazo za nadaljnja pogajanja in da pričakuje, da ji bo šla italijanska vlada pri tem na roke. „Messagge-ro" piše o Jugoslaviji ujedljivo, češ, da je umobolna. „Giomale d Italia" zahteva, naj se vsled takega zadržanja jugoslovanske vlade ukinejo vsa pogajanja in da naj Italija brez daljnjih pogajanj ostane v Istri in Dalmaciji. Pariz, 2. oktobra. (Izvirno). Iz Rima se javlja, da namerava Italija pričeti nova pogajanja z Jugoslavijo glede jadranskega vprašanja le pod pogojem, da se pritegne k pogajanjem tudi Črna gora, ki je interesi-rana na jadralskem vprašanju. ZnaCIlni sprejem pri Zvese držav lugo-vzhodne Evrope. Dunaj, 2. oktobra. (Izv.) Kakor se v ČKplomaticnih krogih zatrjuje, sc nadaljujejo pogajanja za, vstop nadaljnih držav v malo entenio. Celo akcijo vodi Francija, ki hoče ustvariti močen blok proti boljševištvu. Nova državna skupina naj bi se imenovala ,JLveza držav jugovzhodne Evrope", ki naj bi obstojala iz češkoslovaške, Jugoslavije, Bumunske, Poljske in Norveške. Francija je nasvetovala Češkoslovaški, naj izboljša svoje odmošaje napram Madžarski Ustanovitev delavskih zbornic in delavskih poverjen&tev. Beograd, 2. okt. (Izv.) V ministrskem svetu je minister Kukovec poročal o socij alnopolitičnih ukrepih, katerih izvedba je nujna. Ministrski svet ga je pooblastil, da pripravi uredbo o ustanovitvi posebnih delavskih zbornic za Ljubljano, Zagreb, Novi Sad in Sarajevo. V Srbiji delavske zbornice že obstojajo. Min. svet je nadalje pooblastil ministra za socijalno politiko, da izdela uredbo o uvedbi delavskih poverjeništev v industrijskih obratih. Sorodno predstavništvo. Beograd, 2. oktobra. (Izvirno). Narodno predstavništvo j a danes z veliko večino vzelo izjavo vlade fl hrvatskih dogodkih na znanje ter j€ sklenilo izvoliti posebno anketno komisijo, ki bo celo zadevo preiskala ter ugotovila krivce. Za zaupnico vlacli in izvolitev komisije, katera bo preis-kavala tudi pogreške bana Laginje je glasoval tudi Narodni klub. Seje parlamenta so odgodene do 12. oktobra. Proces proti Tupku preložen. Zagreb, 2. oktobra. (Izvirno). Pro-; ces proti Tupku, ki je obtožen, da je Rusko-poliska mirov« na pogajanja. Pariz, 2. det. Po najnovejših vesteh bo premirje med Poljsko in Rusijo podpisano 5. oktobra. Moskva, 2. okt. Ruski mirovni pogoji predvidevajo tele meje med Poljsko in Rusijo: izliv reke Swislocz v Njemen (jugovzhodno Grodna), Swislocz - Rudnja - Bjelowjesz-Kame-nec Litovsk-Brest Litovsk-Piszcza-Ljuboml-Wladimir Wolinjskij-Kry-low-bivša meja med Rusijo in Av-stroOgrsko do Dn jestra-rumunska meja. Pri Brestu Litovskem tvori mejo železnica Bialystok-Brest Li-tovsk-Cholm. Varšava, 1. okt. Ker zahtevajo Rusi ozemlje ob Bugu za sebe so se izgledi za skorajšnji mir poslabšali. Rusko-poljska vojna Moskva, 2. oktobra. Frontno poročilo z dne 1. oktobra: V odseku Pinsk so bili odbiti napadi sovražnika na naše mostišče ob Jansjoldi. Pri Roga-čevu smo vrgli sovražnika na levi breg reke Slutš. Na Krimu trdovratni boji na fronti Aleksandrovsk-Mariupol. Varšava, 1. oktobra. Poljske čete so zavzele Novogrudek. Druga poljska armada je v dobi od 20. do 30. septembra ujela 25.000 mož ter vplenila 100 topov. Carigrad, 2. oktobra. General Wran-gel poroča, da se 13. boljševiška ar-i. mada y begu vmj&a^aEed, njegovim Angleško-ruske trgovinske pogodbe. Londofl, 2. okt. „Daily Herald" poroča, da so se zastopniki Velike Britanije in sovjetske Rusije baje že sporazumeli o nastopnih točkah bri-tansko-ruskega trgovinskega dogovora: 1.) Vsakovrstno blago, razen vojne municije, se sme uvažati na Rusko in izvažati z Ruskega. 2.) Plovba med obema državama se vrši pod splošnimi mednarodnimi zakonitimi določbami. 3.) Vsaka izmed obeh držav mote v drugo državo poslati trgovske agente, ki uživajo vse pred-pravice, kakor navadno konzuli. 4.) Britanska vlada ne bo zaplenila nobenega blaga, ki je last sovjetske Rusije ali ruskih podanikov. 5.) Sovjetska vlada ne bo zaplenila nobenega blaga, ki je last zasebnikov, ki so britanski podaniki. 6.) Vprašanje glede dolgov caristiaie vlade se pridrži mirovni konferenci. 7.) Obe stranki moreta odpovedati ta dogovor poluletno. — Ruska delegacija je že nakupila mnogo tkanega blaga in strojev. Prvo izplačevanje se izvrši v zlatu, ki je že deponirano v banki v Rovalu. Zlato se bo sprejemalo v Londonu po tržni ceni po odbitku trag§i»i&gi ia jSMaasataft *. i/i- iV > Millerandu. Pariz, 2. oktobra. Najboljši dokaz, da je rešeno vprašanje o Črni gori, je, da pri sprejemu diplomatskega zbora pri novem francoskem predsedniku Millerandu ni bilo nobenega zastopnika kralja Nikite. Boji med socijalisti bi komunjsti. Praga, 2. okt (Izv.) „Pravo lidu" objavlja na čelu Hsta oklic strankinega vodstva socijalne demokracije, v katerem se naglasa, da stranka v sporu z marksistično levico in napram poslanici Ljenina vztraja tudi nadalje neomajeno na dosedanjem notranjem programu. Spomenica poživlja vse somišljenike, naj se pripravijo na novemberski kongres stranke, ki bo velika manifestacija socijalne demokracije. Rim, 2. det (Izv.) Socijalistično strankino vodstvo je sklenilo, da bo predlog moskovske internacionale glede izključenja vseh nekomunistov iz stranke predložilo prihodnjemu strankinemu zboru. Logano, 2. oktobra. (Izvirno). Italijanska vlada je sedaj proti boljševističnim agitatorjem, ki se nahajajo v državi, pričete postopati z vso strogostjo. Izvršene so bile že aretacije in tudi izgoni. Tudi kontrola potnih listov bo poostrena. Pogajanja radi Irske. London, 1. oktobra. Vlada je pozvala petorico visokih funkcijonarjev irskih k nujnemu posvetovanju. Konferenca bo pretresala položaj na Irskem. Dunaj, 2. oktobra. Zupan mesta Co-ork je baje že umrl. Angleška vlada to prikriva. 2.oktobra. Rudarji so odgo-dili stavko do dne 16. t m., ter pozvali konferenco delegatov na 14. oktober. za časa seljačkih nemirov na Hrvatskem umoril kotarskega predstojnika Špillerja, je bil danes po dvodnevnem razpravljanju in po zaslišanju zdravniških izvedencev prelo-ložen. Tupek se je namreč ves čas zagovarjal, da je streljal na že umorjenega Špillerja in to na prigovarjanje seljakov. Ker zdravniški izveden, ci niso mogli ugotoviti, ali je bil Špik ler takrat res že mrtev ali pa samo omamljen, je sodišče na predlog ob-toženčevega branitelja dr. Horvata sklenilo, da se odstopijo vsi spisi medicinski fakulteti v Zagrebu, da poda svoje mnenje o spornem vprašanju, nakar je bila razprava preložena. Razna brzojavna poročila. Rim, 2. oktobra. (Izvirno). V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da odpotuje Giolitti v oktobru ali novembru na Dunaj, da vrne obisk bivšem kancelarju Rennerju. Pariz, 2. oktobra. Grška vlada je storila korake, da doseže prost prehod skozi Trst za promet s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Carigrad, 2. okt Boljševiške čete so osvojile Afganistan ter uvedle boljševiški režim. Njih poveljnik je baje znani ruski general Kuropatkin. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Ministrstvo narodnega zdravja je dobilo kredit, iz katerega dobijo vdove po zdravnikih iz štajerske in Koroške iste podpore, kakor vdove kranjskih zdravnikov. Beograd, 2. oktobra (Izv.) Vlada je sklenila nadaljevati popis živine in vozil, in sicer po predpisih, ki so bili v posameznih pokrajinah do sedaj v veljavi. Popis se bo vršil po občinah. Beograd, 2. oktobra. Podpisana je nova naredba o regulaciji potnih tro-. škov za državne uradnike. Naredba velja od dne 1. oktobra. Beograd, 2. oktobra. Jutri se vrši v Subotid velik zbor demokratske stranke, na katerem govorijo minister Pri-bičevič, podpredsednik Ribnikar ter p« fra Roko Vukotid. Ekspozituro boljMfeeu v Pragi. V Pragi, 28.septembra. Rezultat strankinega zbora komuni stov je naslednji: Ni več „levice" in „desnice" v socijalno - demokratični stranki, ampak konstituirala se je stranka komunistov, privržencev diktature proletarijata, odločnih nasprcinikov demokracije, katera se pa iz taktičnih razlogov še imenujejo socijalne demokrate. Komunist Zapotocky je na zboru naznanil sporočilo Lenjina češkoslovaškim komunistom in stranka se je podvrgla vrhovnemu vodstvu gospode iz Moskve. Češki komunisti bodo nastopali skupno z nemškimi in madžarskimi komunisti v češkoslovaški republiki, ne bodo sklepali nobenih kompromisov in kvalicij in proti državi bodo v ostri opoziciji. Da se polaste moči nad proletarijatom, bodo brezobzirno terorizirali na shodih, zborovanjih itd. vsa druge stranke, zlasti pa narodne socijaliste in socijalne demokrate. Ivan Olbrach, češki pisatelj manjšega pomena, ali že nekaj mesecev velik komunist, naglasa, da bodo vsi, ki niso komunisti, pristaši III. internacionale, izvrženi, da bodo komunisti pustili najprej druhal pleniti in ropati; naj nima nobeden nič, naj vsi trpijo, kakor sedaj proletarijat trpi! Potem pa bomo začenjali... Fraze, ki so jih govorili že poprej gospodje, ki so hoteli s komunizmom spasiti Rusijo; na Ruskem so uspeli, na Češkoslovaškem ne bodo. „Venkov" opozarja na dejstvo, ki je splošno znano, da je pri nas za komunizem nekaj židovskih kapitalistov iz Rusije, nemških tovarnarjev itd. Vsa javnost in delavstvo ve, da tu ne gre za ideje, za program, temveč za tuje podjetje. Zato vsa javnost simpatično gleda na odločno zadržanje socijalnih demokratov, ki se sistematično in hitro rešujejo tujih komunisfičnh agitatorjev in njih vpliva. Na skupščini komunistov je sicer bilo 320 delegatov, ampak tretjina od njih so bili pravi socijalni demokrat, ki so mislili, da pride do kompromisa in bo prepir poravnan. Za komunisti bo šla samo neznatna manjšina delavstva. * T Kriza v političnem živ./::./. razodeva tudi v raznih pojavih pri drugih strankah. Nezadovoljnost s politiko doktor Kramara, Rašina in vodstvom „Na-rodnih Listov" v stranki dr. Kramara se zapaža že dolgo in v parlamentu je že grozila ločitev. Dolgo se je že grozila ločitev. Dolgo se je govorilo v „le-vici", v stranki dr. Kramara. Ta „levi-ca" se je sedaj vsled nesmiselne politike vrhovnega vodstva konstituirala ne kot stranka, pač pa kot posebna skupina v stranki. Na čelu „levice" stojijo ljudje iz bivše stranke realistov in državno-pravne stranke, torej napredni elementi. Moravsko krilo stranke dr. Stranskega postaja med tem čvrsto v stranki, četudi so „Lidove Novinv" glasilo doktor Stranskega, v opoziciji proti „Narod-nim Listom". -j- Volitve v Bosni. Hrvatska skupina je sklenila, da pri volitvah za usta-votvorno skupščino nastopi sporazumno z demokratsko stranko in da bo prevzela posredovanje med vsemi naprednimi elementi za skupen nastop pri volitvah. -}- Zaani velesrbski agitator Čokorilo je v Sarajevu napadel na ulici gospodično Ki. ki se je izprehajala v družbi več Srbkinj, nato so dame zagrabile Čckorila in ga prav pošteno nabilo, vrgle ga na zemljo in prav dobro vlekla za ušesa. Čokorilo je odšel ves izpraskan in krvav. 4- Take Jonescu v Beogradu. Ru-munski minister vnanjih del, Take Jonescu, pride v Beograd sredi meseca oktobra. Ministrski predsednik Vesnič obišče Bukarešt v drugi polovici meseca oktobra. -J- Novi italijanski senatorji iz „osvo-bojenih krajev" so imenovani. Med njimi je mnogo znanih imen iz avstrijskih časov, tako na primer goriški župan Bombig, italijanski deželni poslancc Inccenc Chersich, državni poslanci Con-ci in Maliatti in na koncu koncev tudi Theodor Mayer, lastnik tržaškega „Pic-cola". Italiianski listi niso nič kaj zadovoljni s temi imenovanji in „Giorna-le del Popolo" zlobno pripominja, da bi nekateri novih senatorjev spadali bolj v dunajski ali berlinski nego rimski senat! -f- Nova avstrijska ustava. Kakor smo poročali, je avstrijska narodna skupščina sprejela v tretjem čitanju novo ustavo. Nove volitve v Avstriji se vršijo dne 15. t. mr in takoj nato se sestane novi avstrijski parlament, ki bo nosil po novi usiavi naslov „Bundestag", ko se verificirajo mandati, se skliče tako-zvana „Bundesversammiung", ki sestoji iz „Bundesiaga" in „Bundesrata" ( v katerem so zastopniki posameznih provinc), da izvoli novega zveznega predsednika.,"V novi ustavi se ne nahaja več člen 1, ki je bil v pr»vizorični in ki govori o združitvi z Nemčijo. Nova ustava daje Avstriji obliko zvezne države,, a posameznim pokrajinam ob- sežno avtonomijo, ne samo v gospodar- Radgoni, k davčucsiu uradu v Čmom skih, ampak tudi v političnih vpraša- lju; Božidar Levstek, dayčni prakti-njih. Z avtonomijo mislijo na Dunaju kant v Velikovcu, k davčnemu uradu v pridobiti pokrajine za skupno delo in Žužemberku; Josip Šterbenc, davčni preprečiti samovoljnost in anarhijo, ki praktikant v Črnomlju, k davčnemu vlada sedaj v posameznih provincah, uradu v Gornji Radgoni. Po novi ustavi pošlje v rBundesrat" : Imenovanja v poštni službi. Ime-Dunaj 12, Dolnja Avstrija 10, Gornja novani so: Za poštnega svetnika višji Avstrija in štajerska po 6, Koroška, poštni komisar dr. Ivan Lamul pri Salcburg in Vorarlberg po 3 člane, poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; + ve,ikj.ra/. spremembami v £ gradbenega svetnika višji grad-Franciji. Franc<»ki listi javljajo, da bo ^f komis^ Matevž KoiarU pri novoizvolieni predsednik francoske re- "7" .' ~ ^ publike Millerand v najkrajšem času tehmenem old lku po^^a ravna začel s svojim reformatorskim delom, teljstva v Ljubljani; za računskega ali v to svrho potrebuje v svoji vladi nadsvetnika računski svetnik Maks mož, ki bi ga podpirali v vseh nje- Svoboda; za računskega revidenta govih težnjah. Zato je smatrati seda- računski oficijal Anton Kogoj, oba njo vlado Leygusa le kot prehodno, ki pj-j računskem oddelku poštnega rav-bo vodila posle samo do sestanka par- Rateljstva v Ljubljani. Za poštne lamenta 4. novembra. Takrat bo pa uradne raVnatelje: višji poštni kon-n/vtaia -izkus, kao se da hiša postaviti v nekaj dneh. To je pravi amerikaiiski sistem. Hiša je v par dneh vzrastla kaor iz tal. V četrtek je bil položen temelj, v petek je stala lesena zgradba, v soboto je bila že streha gobova. Stane 70.000 K. Prostora je v hiši za dve družini. Hiša je last amerikanske „ Slovaške lige". X TVilson piše zqodoi*lno svetovne vojne. „Baltimore Evening Sun" javlja, da bo predsednik Wilson po svojem odstopu meseca marca prihodnjega leta izdal diplomatično zgodovino ameriške udeležbe na svetovni vojni. Priprave za obsežno delo, ki so obstojale zlasti v zbiranju podatkov. je Wilson v dobi svoje bolezni skoraj že končal. X Stara drevesa. Ferdinad Cortez je svojedobno poročal v svojih spisih, da je neka cipresa v Mehiki največji čudež v deželi, katero je osvojil, kajti leta 1519. je vsa njegova armada šatorila v senci tega drevesa. To drevo še danes zeleni. Njegova starost se ceni na 6000 let. Novejši botaniki sicer dvomijo o pravilnosti te cenitve, priznavajo pa, da ima drevo prav gotovo svojih 1400 let. Na Libanonu se razkazuje potnikom „cedrov gozd kralja Salomona", v katerem je ta kralj dal sekati les za jeruzalemski tempelj. Resnica je baje, da se med 400 cedrami v dolini Eden, ki se — kakor znano — označujejo kot Salomonov gozd, nahaja 13 dreves, katerih starost cenijo strokovnjaki na približno 2000 let. X Nove izkopine v Pompejih. Londonski „Morning Post" se poro-ča iz Neapelja, da se že dalj časa nadaljujejo dela za odkritje starih Pompejev, katere je, kakor znano, leta 79. p. Kr. zakrila lava iz Vezuva. Posrečilo se je, podaljšati ulico Strada deirAbondanza proti amfi-teatru. Odkopani predmeti se ne bodo prenesli v muzej, marveč ostane- : Odlikovanja. Z redom sv. Save pe-_:ga razreda sta odlikovana Roger Ba-sin, katastrski ravnatelj v Ljubljani, in Ivan Ražička, evidenčni nadzornik v p. in civilni geometer v Ljubljani. : Imenovanja v področju deželne vlade. Gozdarski praktikant Ignacij uo pralcsn v muzej, iumvct wianc-Pelhan v Mariboru je imenovan za goz- j0 ^ možnosti v Pompejih. V od-darskega komisarja 2. razreda Pn kopan5h vinskih ^h se nahajajo še višjem deželnem sodiscu v Ljubljani . . . katastrofe ne« sta imenovana računski asistent Viktor P1?*' l™ .na dan Marku za računskega oficiala in rač ™f> zastori - vse je nedotaknjeno, praktikant Lavoslav Struna za račun- Ostanki vrat se postavijo v cement, skega asistenta. da se ohranijo z vsemi onimi kom- f Premeščen ja v davčni službi. Pre- pliciranimi ključavnicami in zavora uieščeni so: Viljem Wolf, davčni upra- mi, po katerih se da sklepati, da so vitelj v Kočevju — ki je hkratu defini- tatovi v Pompejih zelo živahno delo-tivno sprejet v službo finančne uprave van y neki trgovini se je našlo ve-- k davčnemu uradu v A£unmku; Ri- liko število svetilk kovinskih okra-hard Koller, davmi ofiaal v Kamniku ^ ^ j • predmetov k davčnemu uradu v Dolnji Lendavi, _ -__. , , . XT__ Ivan Cirf, davčni upravitelj v žužem- « zensk° toaleto- Na nasprotni stra-berku, k davčnemu uradu v Kočevju; m se nahaja trgovina sukna m raz-Fran Faleskini, davčni oficial v Gornji*ličnega drugega blaga. * Volilni imeniki za ustavotvoruo skupščino bodo razgrnjeni v Ljubljani od 4. do 11. oktobra na magistratu vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. * Najnovejše nemško plebiscitno orožje. V noči od petka na soboto ie pridr-dral iz Celovca v Bistrico v Rožu tovorni avtomobil, poln z revolverji oboroženih nemških tolovajev ter se ustavil pred hišo nekega znanega nemčurja. Naši fantje, ki ne spijo, so prijeli nemške tolovaje, jih lepo razorožili, potem pa zaplenili blago, ki so ga tolovaji pripeljali na avtomobilu. Bili so to z železom in žeblji okovani kiji, da bi imeli bistriški nemčurji na dan plebiscita primemo orožje za izvojevanje zmage, ker z glasovnicami, seveda, ne bodo zmagali! Ampak s kiji tudi ne bodo zmagali, zato se bo že poskrbelo. Naš delegat v plebiscitni komisiji sedaj lahko pokaže Angležem in Francozom nemško plebiscitno orožje. * Vojni ujetniki na polu v domovino. S posebnim vlakom je danes potovalo skozi Ljubljano 1800 vojnih ujetnikov iz Rusije. Med njimi je največ Madžarov, Nemcev, Avstrijcev in nekaj Čeho-slovakov. Prišli so iz V!adivost6ka v Trst. * Cetinjski metropoli! Mitrofan ie umrl po dolgi bolezni v starosti 87 let. Pokopan bo na državne stroške. * Varčevanje z električnim tokom. Sporočajo nam: Razmere za mestno elektrarno so pa čimdalje bolj neznosne, ker potrebuje Ljubljana vedno več luči in gonilnih naprav. Stroji v električni centrali so vsled tega zlasti v zgodnjih večernih urah v jeseni in po zimi tako obteženi, da ne morejo več oddajati dovolj električne sile. Zato sc mestni magistrat obrača do vseh razsodnih ljudi, da naj varčujejo z električnim tokom, zlasti zvečer, ko gori največ luči, naj se vsak omeji le na najnujnejšo porabo elektrike. Boljše je imeti nekaj malega, kakor pa c;'~.Ii v popolni toni. Naj nikdo ne misli, da je vseeno, ali gori pri njem ena luč več ali manj. * Razredna loterija v Jugoslaviji. Naša razredna loterija bo izdajala za vsako kolo po 100.000 srečk, na katere odpade 30.006 dobitkov. Posamezne srečke veljajo 48 dinarjev in tako sorazmerno do ene osminke srečke. Razredna loterija začne delovati še pred novim letom. Prvo kolo ima naslednji spored: I. razred: žrebanje 3. in 4. januarja; premija 60.000 dinarjev, glavni dobitki 20.000, 10.000 in 5000 dinarjev. II. razred: žrebanje 7. in 8.febr * Nori d'Annnnzio je dal kovati denar s svojo podobo. * Klerikalci in privatne šole. Kakor smo že svojčas poročali, jc dal poverjenik Vrstovšek samolastno zapreti Lc-gatov učni zavod v Mariboru. Kakor pa se nam poroča, bo otvoril sedaj slič-no šolo bivši zagrizeni nemškutar Kovač, ki se je kar čez noč prelevil v klerikalca. * Potovanje v Dalmacijo preko Bakra je, kakor nam javljajo iz Zagreba, povsem neovirano. Meja proti Reki je čvrsto zaprta in ni nobene opasnosti od kuge. * Izseljevanje v Ameriko. Naše oblasti v Dalmaciji so opazile, da se izseljuje mnogo mladih ljudi, ki niso dobili potnih listov, v Ameriko. Dognalo se je, da dobivajo ti ljudje na italijanskih ladjah italijanske potne liste in potem kot italijanski podaniki potujejo v Ameriko. Posredovalec je bil neki uradnik v Splitu, Pojan, ki ga je te dni policija izročila sodišču. * Prva posledica zvišanja uradniških ( plat se je že pokazala in to — po ljubljanskih kavarnah, kjer so zvišali; cene raznim kavam in čajem kar za eno krono in to od 1. oktobra. Ko se je včeraj neki gost v neki ljubljanski kavarni začudil, da mu zaračunajo i „črno" kar tri krone, mu je plačilni natakar pokazal časopisno vest o zvišanju uradniških plač! * čuden učinek nove trošarine na vino, ki znaša 32 vinarjev na liter, se je pojavil v Celju. Da bo račun okro-. gel, so gostilničarji zvišali ceno vina pri litru kar za 2 kroni. * Volilno gibanje na Štajerskem se je že precej razvilo. Klerikalci čutijo, da se jim majejo tla pod nogami in so se zato vrgli v boj z obupnimi sredstvi potapljajočih se. Na klerikalnih shodih že zopet mrgoli laži in obrekovanj političnih nasprotnikov in v službi klerikalne agitacije so zopet vse cerkve in spovednice. Tudi napredni elementi se pripravljajo že sedaj na odločilno bitko. Samostojna kmetijska stranka pridno sklicuje shode na (deželi, demokrati zaključujejo te dni* vrste zaupnih sestankov zlasti po trgih in mestih in pripravljajo večje število velikih javnih shodov. * Zloraba cerkve. Iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah nam poročajo, da je tamošnji kaplan preteklo nedeljo razdeljeval pred mašo v cerkvi med Ljubljana, 2. oktobra. vernike klerikalne volilne brošure. Ali je to dovoljeno? * Višek je dosegel v Maribora predsednik stanovanjskega urada dr. Juvan. Nedavno je spremenil v Sodni ulici krasno privatno stanovanje v pisarno za dr. Leskovarja, sedaj je zasegel na Aleksandrovi cesti še neko privatno stanovanje za svojo odvetniško pisarno in ker se bo poleg te pisarne v kratkem izpraznila še ena soba, bo obdržal zase tudi to. Pripominjamo, da ima dr. Juvan, ki je samec, krasno stanovanje v Tat-tenbachovi ulici z dvema sobama in kuhinjo, dočim morajo uradniki in ,drugi čakati po mesece in mesece, da pridejo vsaj za silo po streho. * Agitacija za Orle med šolsko mladino v Celju je postala v zadnjem času zelo živahna. Vrši se celo v šoli! Neki katehet je razdelil v šoli med mladino še skoro vroči pamflet „Ajd-mo Sokoli" * Maribor najame posojilo 3 mili-jonov. Naredha celokupne deželne vlade za Slovenijo dovoljuje mestni občani mariborski, da sme za dograditev elektrovodnega omrežja v mestu najeti posojilo treh milijonov kron, in sicer za dobo 5 let. * Krušne cene v Mariboru. Odsek za določanje cen v Mariboru je na svoji seji 1. oktobra določil, da veljajo od 3. oktobra dalje za kruh s'.:d:£e cene: za 70 dkg belega kruha 7,80 K, za 70 dkg črnega kruha 6 K, za 50 dkg kruha iz moke za kuho 7 K, za 52 do 53 g težke žemlje 1 K. Gostilničarji, kavarnarji in jestvinčarji si smejo zaračunati 10 vinarjev več. Drugim preprodajalcem, kakor branjevcem, je ta povišek prepovedan. * Za cbožne ljubljanske obrtnike razpisuje mestni magistrat 20 ustanov po 100 kron. Podrobnosti so razvidne iz . razglasa na mestni hiši. * Taksa na vstopnice. Doslej se je plačevala enaka pristojbina na vstopnice k vsem predstavam sploh. Sedaj je finančni minister odločil, da znaša pristojbina za gledališke predstave in u-metniške koncerte 10 %, na vstopnice za bioskope, cirkuse, ljudske veselice, plese in vse špekulativne zabave pa 30 odstotkov. * Pevsko društvo Zvon v Trbovljah priredi 9. oktobra ob 20. uri koncert v proslavo 251etnice svojega obstanka. Vsa sosedna pevska društva vabimo, da se udeleže tega našega slavja. * V Mariboru se je ustanovil slovenski kolesarski in motociklistični klub „Perun". Pristopilo je že precej članov. * Na današnjo prireditev „Soče" opozarjamo rojake iz zasedenega ozemlja in rodoljubno ljubljansko občinstvo. * Stekel pes, ki je v Mariboru popa-dcl že mnogo oseb, se še vedno klati naokoli. Pred kratkim se je pojavil v mestnem parku in povzročil med šetal-ci velik strah. Do sedaj se še ni posrečilo ga ugonobiti. * Nezgode. Levo roko si je zlomila Liza Strumbelj, žena posestnika iz Ma-tene, ko je pri pospravljanju orodja padla z voza. — Martin Gradišar. 121etni sin gostača iz Drage pri Litiji je šel po opravku na skedenj. Tam mu je na odru spodrsnilo, padel je na tla ter se močno poškodoval na glavi. — Marija Belejun, 1 leto stara hči kurjača iz Male vasi se je nagnila čez škaf, v katerem se je nahajalo za belenje pripravljeno apno. Apno ji je brizgnilo v obe očesci in sirotico so težko poškodovano morali prepeljati v bolnico. — Janez Čuden si je* pri cirkulami žagi na Jesenicah skoraj odžagal roko. — Konj je udaril petletnega Franca Braj-diča, sina ciganke Frančiške iz Bršlji-na pri Novem mestu. Prebil mu je čre-pinjo. Fantek je smrtnonevarno ranjen. Šport in turistih. st športni teden. Avtomobilna non stop vožnia prične ob pol 8. uri zjutraj s startom na Kongresnem trgu pie.l univerzo. Konča se okrog 17. ure zopet na Kongresnem trgu. — Distant-ni marš šteje precej prijav, civilistov in vojakov, vsi tekmovalci so opremljeni z nahrbtnikom 20 kg in puško. Skozi Ljubljano gredo ob 9. uri po Go-sposvetski cesti, Dunajski cesti, Šelen-burgovi ulici, Gradišču, Simon Gregorčičevi ulici, na Večno pot in se vračajo okrog 11. ure skozi siško po državni cesti. — Med tem se vrši na prostoru S. K Ilirije zaključne lahkoatletične prireditve kot posebnost prvi nastop ženske lahke atletike. Pri prireditvah svira godba. — Regata na Ljubljanici se začne ob 14. uri popoldne s pravimi dirkalnimi čolni. — Prvenstvena nogometna tekma med celjskim Athl. Sp. Klubom in Ilirijo se vrši ob 16. uri. — Športni teden se zaključi zvečer ob 8. uri z razdelitvijo nagrad zmagovalcem na zabavnem večeru v veliki dvorani „Uniona". Godba dravske divizije, in araerikanski bar, st spon. Kaeceoen : cmonen -3 1 zi (1 : 1). Včeraj smo videli dvoje kom biniranih moštev iz ljubljanskih klubov. Tekma je bila vseskozi zanimiva — dobra kombinacija. Fair igra in lepi streli. Obe moštvi sta bili enako dobri in se je videlo, da imamo v naših klubih mnogo dobrih sil. — Dancn popoldne ob 16. uri igrajo Celjani proti Iliriji. Tekma bo gotovo napeta in zanimiva, ker sta c je mošt.' v najlepši formi nastopita kompletno. Včeraj zvečer je je doigral finale v lawn-tenisu. Prosvefa. Narodno gSedališše, Drama: Nedelja, 3. okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. Izven. Ponedeljek, 4. okt.: Leonid Andrejev: Anfisa. C. Opera: Nedelja, 3. okt.: Leoncavallo: Glu-mači. I. Baver: Kraliiea lutk. Izven. Ponedeljek, 4. okt.: Zaprto. • — Jubilej zagrebškega gledališča Vče raj se je začel slavn. mesec v proslavo petdesetletnice obstoja hrvatskega gledališča v Zagrebu. Kct otvoritvena ju-bilejska predstava se je nela Zajčeva opera ..Nikola Šubič-Zrinjski", naslovno vlogo je pel naš rojak Primožič, a sultana Sulejmana g. Križaj. -r- Na koncertu I »ubljanskega Zvona 'dne 11. oktobra t. 1. v Unionu sodelujejo Josip Riiavec. operni pevec iz Zagreba, Janko Ravnik. profesor jugoslovanskega konservatorija, in društven: pevski zbor. Na vznoredu nove, še ne-izvajane skladbe. Vstopnice v trafiki Dolenc od jutri dalje. — I. umetniška razstava v Mariboru se otvori začetkom meseca decembra t. 1. Ker je prva na Štajerskem, se opozarjajo vsi slikarji in kiparji, zlasti iz slovenske Štajerske, da bi se je polnoštevilno udeležili. 'Istočasno z razstavo se ustanovi v 'Mariboru „Umefniški klub", čigar naloga bo. prirejati nadaljnje razstave in skrbeti za druge umetniške prireditve. Za pojasnila se je obrniti, odnosno prijave sprejema naj-kesneje do 20. oktobra pfof. Viktor Cotič v Mariboru; Maistrova ulica št. 17/11. — Koncerti Zlatka Balokoviča. Program koncertov v Ljubljani, Celju in Mariboru je razviden iz lepakov. Na glasovirju bo umetnika spremljala njegova sesira Zora Balokovičeva, odlična pianistka. Opozarjamo, da je Balokovičeva igra Pagamnijevega Koncerta D-:"""- • inozemstvu in da je Wienawskega „Carnaval russe" eno najtežjih del violinske literature. Po koncertih v Sloveniji odide Zlatko Balokovič, kakor smo že poročali, v inozemstvo na zopetno turnejo, katera se začne s koncertom v Londonu dne 20. oktobra. Meseca novembra bo priredil v Parizu več koncertov s spremljeva-njem orkestra Lamoureux (I. kapelnik Chevillard). Za te koncerte se francoska javnost že sedaj živo zanima. Dne 25. septembra je koncertiral Zlatko Balokovič v osješkem gledališču z nepopisnim uspehom. Apeliramo na občinstvo,da se v čim večjem številu udeleži koncertov tega umetnika, kaie rega ves kulturni svet pozna bolie, ka-koi mi. njegovi sorojaki. — Nove publikacije. Jugoslovanska Imjigarna v Ljubljani je izdala sledeče knjige in zemljevide: Jeran, Osnovni pojmi opisne geometrije, cena K 38, z dragm-lr'-? cM-isdo K 45.60. — šolska zemljevida: Slovenske dežele in Istra. Merilo 1 : 750.000, IC 8.40, Kraljevi na Srbov, Hrvatov in Slovencev (politični pregled in železnice). Merilo 1 : 2,500.000, cena 8.40. Oba zemljevida je izvršil po naročilu-društva slovenskih profesorjev inž. Novak. Za sedaj se dobita za se, pozneje pa se uvrstita v novi šolski atlant Jugoslavije, ki se pripravlja med izdanji imenovane knjigarne. — Bunjevaško gledališče. V Su- botiei se je pričela živahna agitacija za osnovanje bur. je vaškega crled a lisca. Subotiška Matica bo izvedla organizacijske priprave za stalno gledališče. samouprava učiteljev ia profesorjev. Stanovska organizacija se razvija v to smer, da bodo počasi stanovske organizacije odločevale ne le o stanovskih, ampak tudi o strokovnih vprašanjih svoje vrste. M. Buzek je izdal knjigo: Reforma šolske uprave v čehoslovaški republiki. Tam podaja načrt, kako naj se osnuje učiteljska in profesorska komora, ki naj rešuje vsa vprašanja glede stanu, šole in vzgoje. S ton bi bilo odpravljeno sedanje razmerje napram „šolskim uradom". — Zveza kulturnih društev Ljubljani prične takoj z delovanjem. Zveza hoče predvsem oživeti vsa na predna kulturna društva k intenzivnemu duševnemu delu. V ta namen namerava prirediti po vsej Sloveniji v mestih in na deželi primerna ljudska pa tudi znanstvena predavanja, ki naj občinstvo zlasti spodbujajo k veselju do čitanja, do nadaljnje sa-moizobrazbe in do duševnega dela sploh. Vabimo tem potom vse napredne delavce k sodelovanju in jih prosimo, naj blagovolijo sporočiti Zvezi kulturnih društev v Ljubljani, Narodni dom. I. nadstr., je-li so pripravljeni sestaviti primerno predavanje iz katerekoli stroke. Zveza jim bo povrnila vse stroške in plačala za trud tudi primeren konerar. — Dva nova lista. V Zagrebu sta začela izhajati dva nova književna lista: „Slovenski Jug" (urednik Branko Jovanovic) in ,.Kritika" (urednik S. Galogaža). — Vitomir Bcgič, režiser beograd- diadlu v Pragi. Nastopil je v Hamletu in Cvranu. — Arnošt Denis, znameniti francoski zgodovinar in prijatelj češkega naroda pride koncem oktobra v Prago, kjer ga bodo slavnostno sprejeli. - Utt&SIasssteB trg. Ta teden jc bil trg govejega nic sa je zelo živahen. V prodaji masti ji nastopila stagnacija, ker si ie mnogo strank nabavilo preje zaloge. Upati jc, c-a vzlic zelo živahnemu izvozu prašičev v inozemstvo cena prašičev ne bo zrasla. Prekmurje zahteva zvišanje ccn za teleta od 12.50 K do 14 K za kg žive teže. Istotako zahtevajo zvišanje cen za bike na na 12 K do 13 K kg žive teže. Hrvatski trgovci so stavili že višje ponudbe. Vpliv na slovenski trg ne bo izostal. Mesarska zadruga bo vztrajala nadalje pri prodaji govejega mesa II. vrste po 18 in 17 K za kg. Prodajala bo meso na novi stojnici pod kostanjem sredi trga. — Sadni trg je živahen, posebno v petkih je na kmet-skem trgu velik promet. Primanjkuje prvovrstnih jabolk. Kostanja je v izobilju, prodaja se po 5 kron kilogram. Trgovci sadja se pritožujejo nad izvan-redno malomarnim ravnanjem sadje-rejcev pri obiranju in pošiljanju sadja, vsled česar ga mnogo zgnije, kar vpliva naravno tudi na cene. — Gobe so postaie zelo redke. — Zelja v glavah je na trgu dovolj po 50 vin. za kilogram. — Jajca donašajo v nekoliko večjih množinah na trg. Proti visokim cenam za jaca se je težko boriti vsled tega, ker različne imovite stranke ponujajo prostovoljno pretirane cene za jajca brez ozira na revnejše sloje.. Sedanja cena jajcu je 2.20 K do 2.40. — Odrasla perutnina so donaša pogosteje na trg. — Ribji trg je zadostno obiskan Boljše ribe kot ščuke ne prihajajo na trg, ker oddajo ribiči vse v hotele in gostilne. Sedanja cena ščuki je 24 K za kilogram. Zanimanje za ribji trg je živahno, manjka pa dobrega blaga vslec praznote naših voda. — Pomanjkanje krompirja na trgu povzroča nekoliko razburjenja. Gotovi krogi hočejo na vsak način že sedaj zvišati cene krompirju. Doznali smo, da pripravljajo gotove tvrdke velike zaloge krompirja. Nastalo pomanjkanje krompirja bi pozneje izrabile za navijanje cen in nepri merne dobičke. Ker se krompir ne bo izvažal v veliki meri, bi se normalnim potoni cena krompirju ne smela bistveno zvišati, ker je že itak v primeri drugimi živili primerna. — Pritožbe zaradi pokvarjene moke naslajajo red keje. — Mleka je na ljubljanskem trgu sedai zelo v Velik dobiček. Časopisje prinaša vesti, da nameravajo nekatere velike amerikanske tovarne za avtomobile v najkrajših dneh znižati cene na predvojno stopnjo. Isto se sliši o nekaterih nemških tovarnah. Nam, ki smo navajeni le na stalno naraščanje cen vsem produktom, je ta vest kakor lepa pravljica. Vendar pa je v njej skrita vsa skrivnost ame-rikanskega duha, amerikanske gospodarske sposobnosti, ki v znižanju cen ne vidi svoje pogube — ampak svoj dobiček in prospeh svojemu podjetju. Kako bo to amerikanskemu podjetju megeče, ko mora vendar delavce drago plačevati? Osnovna misel amerikanske industrije in gospodarstva sploh je: hraniti človekovo moč, izpopolniti in zracijonalizirati kolikor mogoče produktivne metode, nadomestiti človekovo moč s tehničnimi pripomočki. Na ta način hoče praktični Amerika-nec dvigniti produkcijo, na ta način mu je tudi omogočeno prodajati svoje izdelke ceneje kakor drugim, ki ima so cene znižali in zboljšali tudi prometne zveze, tako da blago ni več po tri mesece na potu kakor poprej. Simpatije naših gospodarskih krogov so vsekakor na strani naših zaveznikov Če-hoslovakov. Z otvoritvijo paketnega blaga bodo začeli tudi manjši trgovci naročati direktno. Grosistova naloga v tem slučaju je, da drži večje detajlno skladišče. Splošno je tendenca na tržišču trdna ter so cene v primeri z onimi od prejšnjega meseca narasle za 5 do 7 %, a pavola je poskočila celo za 10 %. Tvornice ne postavljajo rade cene, ker pričakujejo nadaljnjega naraščanju cen. Cene za italijansko blago so sedaj naslednje: kreton (satin) za me-meter 38 K, kreton prima 39 do 47 K, bel kreton za rjuhe 140 cm prima 96 K, sifon madapolan 34 do 44 K. molino 80 cm prima 36 do 45 K, barhent prima 38 K, zefir prima 36 do 44 K, črn klot 130 do 140 cm 80 do 120 K, fustian 80 do 110 K, hlačevina 110 do 140 kron, češka hlačevina 140 do 200 K, naglavne rute (kreton) ducat 300 do 420 K, pavola (5 angleških funtov), in sicer sirovi mule št. 4 do 12 370 K, sirovi mule Amerika prima 10 do 16 450 K, Hardwater India 60 žic 8 do 14 420 K, Hardwater Amerika prima 80 žic 12 do 24 570 K. Italijan jo le eno glavno misel: izsesati iz ;sko sukno stane po kvaliteti 60 do 100 podjetja kolikor mogoče velik dobiček. Za tehnično izpopolnjenje svojega podjetja se pa ne brigajo. Ta amerikanski primer ram živo kaže edino veljavno in zveličavno lir meter v tovarnah. Z 10 % stroški in carino ter 10 % dobičkom bo stalo sukno pri grositih 360do 600 K, na bazi 5 K za liro. Češko sukno je nekoliko dražje, pa mnogo boljše kakovosti. Popisovanje vojnih in predvoj resnico! Vsi težavni današnji gospo- pjft posojil. Delegacija ministrstva fi-darski, finančni in socijalnopolitični inanc objavlja uradno, da so roki za problemi se morejo rešiti sr.mo z zvi- j popisovanje in žigosanje vojnih po-šanjem in izpopolnjenjem produkcije. sojiI za pet dni podaljšani, tako, da °Uko, e:!a rnnosro stebega. Jpos-lotn®. C'. .ti\o t?o:eož.to društvo. y. r. 2 O. z. v Ljubljani, js.vlja vsem svojim članom, vložnikom in dolžnikom, da je stopilo z dnem 1. oktobra glssorn sklopa občnega zbora z dno 19. avgusta 102'S v likvidacijo in poivlje vse vložnika, da do 31. dccembra 1920 dvijKpjo svoie vloge, oziroma da se izjavijo do istega roka za pr.-cos svojih vlog na Obrtno banko, ki je prevzela likvidacijo »Obrtno pomožnega društva*. Vsem vložnikom. ki bi do ilsnega roka na dvignili svojih vlosr. naznanjamo, da bomo njih vi -ge po preteklem roku prenesli na Obrtno banko. Vsi dolžniki sepoiivljejo, da poplačilo sveje dolgove ob zipadb-sti, oziroma najkesneje do 31. decembra 1920. Na rarpolsgo ja vsem dolžnikom, da zaprosijo pri »Obrtni bank:> za prenos danih posojil na Obrtno banko, ki bo pri zado>tti»m kritju nde volje dovolila potrebne kredite. Deleži so bodo izplačali po izravnanem računu Obrtno pomožnega društva, <> čemer ji i bo Obrtna banka potom oglasa v časopisja obvestila, likvidacijski ©dbor Obrtno pomožnega drnštva. r. z. z o. z. v LJubljani v likvidaciji. ad S62 Poslano. CbriuJ banka jc začela s 1. >.!.!«.»!>ron svoje poslovanje na Konoresneia trgu št. 1 v Gerberjevi hiši. ad 262 Vojna ie pokvarila ves svet. Tudi najsolidnejši ljudje so zastrupljeni s tem čudovitim strupom. V mrzličnem pohlepu po le velikem dobičku, pozabijo na večno veljavne gospodarske principe. Namesto, da bi dobiček investirali v podjetje in ga na ta načm skušali izpopolniti in razmnožiti pro dukcijo ter s tem pripomoči k gospodarski konsolidaciji, uporabljajo dobičke v svoje razkošne osebne potrebe, za nakup stvari, ki s podjetjem nimajo prav nobene zveze. Popolnoma upravičeno je Zveza nemških in-dustrijcev na svojem zadnjem občnem zboru nastopila proti izplačevanju visokih dividend in zahtevala da se mora te znižati in na ta način pridobljeni kapital se mora vložiti v tehnično izpopolnitev podjetja. Le vztrajno, sistematično. izpopolnjevanje produkcije more privesti k tako zaželjenemu cilju, k znižanju cen vsem potrebščinam. Isti zmisel imajo tudi besede angleškega delegata na bruseljski konferenci, Branda, ki hoče industriji in narodnemu gospodarstvu v svrho njegove izpopolnitve za-sigurati potreben kapital s tem, da je zahteval, naj se ravnotežje državnih proračunov ne ustvarja z zvišanjem davkov, kateri jemljejo narod nemu gospodarstvu tako prepotreben kapital. Povsod opažamo škodljivo resnico, da primanjkuje kapitala. Podjetja na eni strari zvišujejo os novni kapital, na drugi strani pa izplačujejo ogromne dobičke v podobi dividend. Visoki dobički, ki gredo iz podjetij v žepe akcijonarjev, kopljejo grob podjetju samemu. Praktična Amerika in razumna Nemčija u-stvarjata trdo podlago za uspešno konkurenco v bodočih dneh s tem, da tehnično izpopolnjujeta svoje delovne metode, pri nas pa se udajamo razkošju hipne strasti in vidimo vso srečo v momentanem bogastvu. Pri takem stanju mora nad našo indostrijo, zlasti nad srednjo in malo, priti neizogibna katastrofa, le ne prej pa prav gotovo takrat, ko bo neovirano omogočena svetovna konkurenca. Na teh principih mora sloneti tudi državna davčna politika. Ona ne sme neusmiljeno jemati, kjer kaj najde; imeti mora czir na narodno gospodarske potrebe. Če so opravičljivi davčni privilegiji raznim socijal-nim kapitalom, morajo biti istotako opravičljivi za posamezne panoge narodnega gospodarstva. Davčne olajšave je neobhodno treba priznati manjšim podjetjem in jih tako privaditi na racijonelno gospodarstvo ter jim omogočiti konkurenco. Naše narodno gospodarstvo tako dolgo ne bo ozdravelo, dokler ne pridemo do prepričanja, da so visoki dobički škodljivi konsolidaciji '.tega državnega življenja. • = S tržišča tekstilnega Mar-. Poj na tržišču tekstilnega blaga se je v zadnjem času nekoliko spremenil. Opaža se močnejši nastop češke konkurence nasproti italijanskemu blagu. Čehi, se konča popisovanje vojnih posojil 5., žigosanje predvojnih posojil pa 10. oktobra 1.1. Istotako lahko stranke prijavijo še do vštevši 5. oktobra t. 1. rentne knjižice in depotne liste o posojilih, ki jih imajo v inozemstvu, delegaciji financ v Ljubljani. = Letošnja žetev v Jugoslaviji. Na podlagi enkete finančnega ministrstva sestavljen je tabelarni pregled o posejani površini in o pridelku cercalij v vsej naši kraljevini ob uporabi podatkov finančnih uprav in delagacij. Po [ 1 milijardo. Izvoženo je bilo 4,2 milijona ton, leta 1919 pa 5,2 milijona ton. Uvoz železnih in jeklenih produktov pa je tako po vrednosti kakor obsegu vedno večji: Znašal je 1920 439.803 ton, pa samo 19.352 ton v vrednosti 24 v vrednosti 37 milj dolarjev, lete 1919 pa samo 191.352 ton v vrednosti -4 milj. dolarjev. = Statistika nemške trgovine je bila te dni prvič po vojski objavljena v časopisju, in sicer do maja t 1. Do aprila je bil uvoz vedno večji od izvoza: v tan mesecu pa je znašal izvozni prebitek že 576 milj. mark, v maju pa 1110 milj. mark. = Intern. železu, konferenca se vrši, I. in 2. oktobra v Pragi. Naše prometno ministrstvo bo zastopal D. Jovanovic. Konferenca ima namen urediti mednarodni železniški promet v srednji Evropi. = Zagrebški čekovni nrad je začel redno poslovati. Ravnateljstvo je te dni strankam odposlalo naročene tiskovine. Odstranjene so vse težkoče, ki so dosedaj ovirale redni poštao-čekovni promet na Hrvaškem in v Slavoniji. = Monopol na moko ? Iz Novega Sada nam javljajo: List „Dunav" javlja. da pripravlja ministrstvo za prehrano uvedbo monopola na moko. = Zopetno zvišanje osebnih tarifov na železnicah se po vesteh iz beograjskih gospodarskih krogov pripravlja v ministrstvu saobračaja. = Prepovedan uvoz vžigalic. Bosanska vlada je prepovedala prosti uvoz vžigalic v Bosno in Hercegovino. Vžigalice sme prodajati edinole odsek za prehrano. = Podružnica Jadranske banke v Skoplju. Kakor je izvedel naš zagrebški poročevalec, namerava Jadranska banka ustanoviti v Skoplju svojo podružnico. = Koliko smo izvozili v Ceho-slovaško. Po češki statistiki je izvozila Čehoslovaška pretečeno leto v Jugoslavijo za 108,472.345 čsl. K blaga, a uvozila je iz naše države blaga za 243.410.657 čsl. K. = Povpraševanje po naših kronah. Iz inozemstva se poroča o velikem povpraševanju no naših kronah, zlasti na Dunaju, v Pragi in Ziirichu tem pregledu znaša žetev v naši kra- ~ ' „ . . , ,■,,.,. IjeviDi v vagonih: pšenice 132.897. rži lo povpraševale b) kmalu dobilo iz 20.473, ovsa 46.059, ječmena 39.315.'raza na naših borzah. Vseh cerealij je torej približno 250.000 i = Izvoz žvepla iz Italije. Italija vagonov. ] namerava še letos povečati izvoz žve- = Proti blagovnem« poslu bank. Bo-: pla. Računa, da ga bo do konca leta senski odsek za prehrano se je obrnil j eksportirala 200.000 ton v vrednosti na ministrstvo s prošnjo, da bi prepo-, 150 milijonov lir. vedal bosenskim bankam blagovne od- i = Cene jajc v Zagrebu padajo, oddelke, ker ti škodujejo legitimni trgo-jkar je občina pokrenila akcijo, da ne vini in povzročajo draginjo. Odsek je izvoz prepove. Danes so bila že tudi naprosil vlado, naj predpiše ban-;po 2 kroni, računa se, da bodo prihod-kam obrestno mero. ! nji teden še cenejša. = Svoboden izvoz iz Švice. Počenši s Novosadsko tržišče. Pšenica 910 do 1. oktobrom je dovoljen svoboden izvoz 920, stara koruza 270 do 340. nova iz Švice za naslednje vrste blaga: koruza 160 do 170, ječmen 500 do bombaževo predivo, barvano in prire- 520, oves 240 do 250, fižol 470 do jeno za podrobno prodajo; bombaževe 480, pitani prašiči 24 do 27, govedo tkanine, sirova volna, oprana, barvana; 12 do 16, ovce 40, mast 40. volnena preja in sirove volnene tkani-1 ne; končno volnena obleka za moške, ženske in otroke. = Mednarodna banka za posojila. Na briseljski konferenci predlože belgijski zastopniki načrt za mednaroden denar- Borze 2. oktobra. Beograd, valute: funti 102 do 103, francoski franki 200 do 205, dolarji 29.50 do 29.75, lire 128 do 129, leji ni zavod za posojila. V banki naj bi 57 do 57.50, levi 41 do 42, češke kro-sodelovale vse države, ki so zastopane ne 44 do 45, marke 50 do 50.50. avstrijske krone 10 do 10.10. Devize: Lon-paketni promet. S don 104 do 105, Pariz 202 do 203, na konferenci. = Mednarodni 1. oktobrom se otvori poštne-paketni Milan 129 do 130, Praga 41 do 42, promet (do teže 5 kg) med SHS ter Dunaj 9.50 do 9.55. Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, 1 Dunaj, devize v prostem prometu: a s 15. oktobrom 1.1. tudi paketni pro- i Zagreb 254 do 274, Budimpešta 95 do met (do teže 20 kg) z češkoslovaško rc- j 105, Praga 413 do 439, Varšava 100 publiko. Pristojbine, ki iih mora pla-' do 113, dinar 1010 do 1060, dolar čati pošiljatelj vnaprej in druga dolo- 270, lira 1200, lej 515 do 517, rublji čila je poizvedeti pri vsakem poštnem ; 280, levi 380. marke 518.50 do 519.50, uradu. francoski franki 1900, švicarski franki = Železniška prometna uredba. Urad-: 4475 do 4480, funti 940. ni list deželne vlade za Slovenijo ob-! Zurich, devize: Berlin 10.20, Ho-javlia v št. 113 2:?.-snJS.-«» nr-neteo i landska 194.50, Newyork 624. Lon-uredbo za prevoz p-'.ukav, prtljage,: don 21.80, Pariz 42.10, Milan 25.95, psov in ekspresnega blaga, na kar opo- j Praga 8.35, Beograd 21, Zagreb 5.25, zarjamo interesente. j Dunai 2.625, žigosane 2.30, Budim- Električna železnica v Bosni. Av- j P«šta 2. strija je grac"-. *•' Basni j Prodcktna borza. Pšenica bačka 220 iz straternčnih razlogov in 7.n vojni-do 230. koruza 80 do 85, ječmen 125 namene. 7ato so vse proge v B-sni oz do 132, oves 59 do 62. moka nularica kotirne. še le sedaj po osvobojenju so!320 do 35°- mast 1010 do 1050, suhe se začele graditi železnice, ki bodo slu- slive 250 do 265, fižol 140 do 150. žile pravjra gospodarskim potrebam | Pšenica beograjska 242 do 250. dežele. Tako se snuje sedaj velik konzorcij zagrebških ia čeških kap«*i!istov, | ki namerava izkoristiti ogromne vod ie' moči pri Jajcu v Bosni, ki bodo dajale j pogon transverzalni železnici v Bosni. katera bo spajala Balkan z Adriio pri Splitu. Nemška indusirij* masti. Kakor poroča ..Pr-"*"<- T^-rblatt". ustanovilo se je nemško društvo „Marga-rin-OcIv/erke" z glavnico 100 milijonov mark. Društvo hoče nemškemu prebivalstvu zagotoviti dobavo umetne masti in ker je angažiran tudi nizozemski kapital, vplivala bo ta akcija tudi na ureditev valute. = Izvoz amerik. železnih produktov je v frkaln°m Je+u 1°20., ki i- nebrl 1. junija, dosegel vrednost 953 milj. dolaijev in je torej od leta 1916 prvič množina izvoženega blaga padla pod Vremensko poročilo. Liab1]ana 306 m nad morjem D»n A g 3§ c-o O o o rt • || i A > H H- Vetrovi Nebo e s m f o_ 8. okt. 7. ari 734-0 13-4 brez vetra več. obl. i. okt. 14. nri 733-0 20-7 al. ne 2. okt. 21. ari 733-4 15-0 brez vetra vec. ias. OI)T "2044 m nad moriem 1. okt. 2. okt. si. «ri 7. nri 695'S 594 1 «1. jng. zap. del obl. Sredn a včerajšnja temperatura 17-5, normalna Vremenska napoved: Več. oblačno jožno vreme Solnee vzhaja dmne- ob <.4, zahaja 17.33. m Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni uradnik Vit. JF. Jelene. Mali oglasi. Hežigosane jje hanbnnrp v množini prevzame in UHUllUlfbu zamenjava na mestu Oswald Elbl, Wlen VI., Wallgasse Nr. 1. 238 Naročajte dnevnik „ Jutro"! Proda se kopirni stroj in pirna — Naslov pove uprava „Jutra" 259 Za slabokrvne in po bolezni oslabele je najboljše sredstvo zdravniško priporočena »Jadranska kapljica", kri in moč tvoreče dalmatinsko desertno vino. Glavna zaloga K. Bavtar, Ljubljana, Jurčičev trg 3. 252 10—1 za^naknp tPanSpOPtOO IlOlO lažjih stvari. Reflektira se le na dobro oču-vano kolo. Ponudbe na upravo «Jutra». 188 6 RniiftP 'z inozemstva dobavlja najhitreje lllljiyb in po originalnih cenah JADBAN, založbeni oddelek Maribor. Gosposka 44. 206 2 Proda se hiša sivg^ v Trbovljah, najbolj primerna za obrtnike. Več se izve pri lastniku Ivanu OreSnlhn, zaloga pive ovljc. 25fi 5—2 Dnnijs »n popolnoma nova hiša s 11 UU0 06 hlevom in vrtom. Tam se tudi proda novo pohlitvo zaradi odhoda dotičnika iz domovine. Cesta v mestni log št. 9. 248 2—2 Tipftarica (sfroiBpisfeaJ.S^ takoj. Naslov pove uprava . lire, žepne, popraslja gsS,c T. Čuden Sin, nrar v LJubljani. 9! II)—10 Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših ima vedno ▼ zalogi tovarna klobukov ln slamnikov 152 13—3 Franc Cerar v Stobu pošta ii železniška postaja Domžale pil Lia&Uaii. Prevzema tndi vsa tozadevna dela ter popravlja in preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevlč & TrSan v Prešernovi ulici št. 5, kjer so tndi vsi vzorci vedno na razpolago. Družba JADRAN Dunajska cesta štev. 9 kupuje 234 10-5 letošnjega pridelka v vsaki množini, le zdravo, lepo, dobro sušeno blatro, kolodvor LJubljana ali v skladišče Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vreče se dopošljejo za polnitev. Med, suhe gobe in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah družba „SAD", trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 261 Prosi se za ponudbe. 6-1 ^ ^ ka&Ja SITAR Vv Ure, zlatnino in srebrnino 161 kupite najceneje pri tvrdki 52—3 Ivan Pafeiž, Ljubljana, Stari trg ZO. LJUBLJANA Jeira c se po ugodni ceni takoj proda. 221 Natančnejša pojasnila daje: 3—3 mestna uprava v Ptuju. Naznanilo. P. n. občinstvu se naznanja, da je Prva dunajska pralnica in svetlolikalnica zopet odprto Nova partija gonilnih jermenov BV" došla. -1S8 131 5 Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. ...............................................................um.....mu......iiitii.............................iimmimHiiHiiiuumiiiiiuip; Slavnem? občinstvu in cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, | mm.da semotYoril lastno trgovino z mešanim blagom Iz l I občinstvu najtopleje priporočam, "ostroge! I cm s solidnim blagom po nizkih cenah. | | 260 Se priporočam OFOS^iJ ČlISHC, tr^e ° "Šesta*b t.1!!.°m' f aiiiuinutitmHUinmniiiuiHiimHiHumtH^^^ ! Vsakovrstno Moiijalno in materijalno blago 1 126 4 Priporoča se obenem 7.x nadaljnjo naklonjenost. Jt g»j|$f 216 2-2 Ljubljana, Kolodvorska ulica št 8, nasproti hotela Strukel]. Potniki ki potujejo po večjih mestih Jugoslavije, lahko zaslužijo s prodajo dobro idočega lesnega izdelka, ki je brez konkurence. Ponudbe z navedbo, katere kraje, potuje pod „To-varna ' na Anončno ekspedi-cijo Al. Matelič, Ljubljana. dobavlja za takoj po najnižjih cenah Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina dobrih mM sodov za tahojšnjo uporabo. Zidno opeho (cigla), mam strešnik zakriti 167 6—4 (dvostruki utorni crep) nudi takoj dobavno v poljubni množini del. dr. Združene opekarne, Ljubljana (prej Vidic-Knes). Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. JANT ČERNE rvs' LJUBLJANA J3 v, OriN"! TTB.& I£šMP 6 13—T Arhitekt in stavbenik \ W Viljem Ts?eo|| 22 stavbeno podjetje n-o Ljubljana, Bosposnetska c. 10. j B F. Oražem & Jančar I pleskarja i ^ Ljubljana, Ei»eg št. 6 se priporočata slavnemu občinstvu za vsa __ pleskarska dela. 228 10—5 CEHU 103 52 -7 na debelo iu na. drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnik cenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER ©BLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Tudi se pošilja pa povzetju pa vsem kraljestvu, Ve« kofporteriev sprejme takoj mm Jalre", Sodna ulice št. 6. v Ljubljani naznanja, da je otvorila s 1. oktobrom | 1920. v prostorih „Obrtno pomožnega društva" in v nanovo adaptirani menjalnici na Kongresnem trgu štev. 4 svoje poslovanje ter izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar J najkulantneje. 262 —= Telefon štev. 508. = Generalno reprezentanco slovite znamke THE FOR EVER SHOE ima trgovina s čevlji LJubljana, Pod Tranžo št. 2, postaja cestne železnice. (Preje Miklošičeva cesta 16.) Velika zsioea iiozemskega blaga. Najsolidnejšl izdelek. Naročila z dežele izvrše se točno. Konkurenčne cese. 212 3—3 ---------- Konfekcijska tovarna družba z o. z. : LJubljana, Dunajska cesta, Stoike. : | Telefon SI. 532. Osrednja pisarna Aleksandrova cesta it. 3. i Naivešfa Jugoslovanska izdelovalnima : moške, deške in otročje obleke. : Samo na debelo! 107 10-4 Samo na debelo! „Jutro" prinaša izvirna in točna poročila. Peter KOzina & Ko., Tržič se prodajajo zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah == na debelo in drobno. = Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja. Zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20. 1 1 1 f Pri naročilih je dobro, ako se sklicujete na oglas v „ Jutru". •220 8-3