Poštnin? upravništvo je v , slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. V raedetf ©, dne 5. marca t. 1. se vrši v „Narodnem domu" v Ptuju SHOD DEMOKRATSKE STRANKE. Znano je, da govorita na tem shodu naš predsednik g. dr. Kukovec in vodilni član načelstva bivši minister g. dr. Kramer. Prvi je pred tedni v Središču na shodu izrazil idajo o koncentraciji vseh naprednih strank pri nas. Pravzaprav bi se moralo zdeti vsakemu pravemu naprednjaku uresničenje to ideje kar v najglobljem sminlu besedo samo po sebi umljivo. Naše napredno stranke niso načeloma odklonile misli demokratskega voditelja. Kolikor nam je znano, je v vseh teh strankah našel ta klic odmev. Vendar smo še na potu razvoja k uresničenju te misli. Demnevamo, da bode naš predsednik na nedeljskem shodu napravil na tem potu konsolidirauja naših naprednih razmer znaten korak naprej. Važno vprašanje tvori v tem trenutku razdelitev Slovenije v oblasti. Imamo celo vrsto važnih gospodarskih vprašanj, o katerih se bo morda razmotrivalo na shodu. Izvemo iz zanesljivega vira, da namerava g. dr. Kukovec zasnovati na našem shodu važne smernice za naše politično in gospodarsko življenje. G. dr. Kramer se vrača iz informativnega potovanja po naši državi. Podal nam bo novih misli, ki si;jihje nabral na tem potovanju. Gotovo je torej, da bode nedeljski shod zelo zanimiv in pričakujemo velike udeležbe. Politični pregled. V zadnji številki našega lista smo pisali o hrvatskem vprašanju. Omenili smo, da je prvotno napravila spomenica Radiča in ao-drugov kar najmočnejši utis na vsaktga Jugoslovana. Radič in sodrugi so se sicer po svojem časopisju na eni strani jeli umikati ter so imenovali spomenico potvorbo, na drugi strani pa so nadaljevali misel spomenice s tem, da bo zahtevali zase udeležbo na genovski kon-ierenci. Težko smo pričakovali primernega ukrepa vlade. Sedaj je minister pravde predložil skupščini predlog, g katerim zahteva, da se izroči poslanec Stjepan Radič sodišču radi piestopka po § 93 t. 3 k. z. zločina proti državi. Genovska konferenca se bo vršila od dne 10. aprila naprej, a gotovo brez Radiča in eodrugov. Popolen sporazum glede te konference se jo dosegel med angleškim in francoskim ministerskim predsednikom. Za nas, ki smo člani male antante, je zanimivo posebno dejstvo, da je glasom poročil „Prager Presse" posredoval češki ministrski predsednik dr. Beneš med Francijo in Anglijo. Italija je sicer dobila po težkih krizah novo ministrstvo. Vendar diči po poročilih predsednika vlade poslanca Facto le čist značaj a le malo politične rutine. Zunanjemu italijanskemu ministru Schanzerju svetujejo različni italijanski listi, da spada med prve njegove naloge ustvaritev ugodnih razmer z malo antanto in Francijo, posebej pa tudi Izvršitev rapalske pogodbe in s tem spojenih obveznosti napram Jugoslaviji. Čas bi pač bil, da bi Italija postopala dostojno napram nam. Naše notranje razmere v državi niso ravno razveseljive. Vsi stanovi tarnajo vsled rastoče draginje. Uradnikom se bodo izplačevale od 1. aprila naprej zvišane draginjske doklade. Odpomoč bo pa etaina le, ako se začnejo razmere vobče pri nas boljšati tor nas osieči par dobrih letin. Presojanje inozemskih listov glede našega položaja pa je ugodnejše nego nas samih. Mi bi želeli da tudi opozicijonalno časopisje ne daje krivde glede nedostatkov, ki so podani po svetu, ravno vedno vladi, ki sama nemore delati čudežev. Novi obupni klici prihajajo iz Rusije. V naši državi se snujejo odbori, ki naj bi vsaj deloma pomagali rešiti nadaljne milijone ruskih bratov smrti lakote. Boljševiki so Rusijo zavozili. O pobijanju draginje. Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je izdal razglas o pobijanju draginje, v katerem omenja, da opaža, kako zlorabljajo nekateri trgovci ne oziraje se prav nič na neugodne prehranjevalne in oskrbovalne razmere, od katerih trpi vse prebivalstvo razen nekaterih oseb, ki so vsled vojne ali drugih srečnih naključb obogatele, sedanje visoko stanje tujih valut za to, da tudi blago, ki so ga nabavili iz inozemstva ob času nižje valute, zaračunavajo po njenem današnjem stanju, oziroma da jemljejo visoko vrednost inozemskih valut celo za dobrodošel povod, da podražujejo tuzemske pridelke in izdelke. Mnogi trgovci se okoriščajo s tem, da pri označenju cen v dinarjih zvišujejo dosedanje kronsko cene, prav občutno jih zaokroževaje navzgor na dinarsko enoto. Zato se opozarjajo vsi trgovci in prodajalci življenskih potrebščin na zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dno 30. decembra 1921. Zlasti je prepovedano v 3. točki člena 2. nakopi-čevanje življenskih potrebščin po skladiščih, nadalje morajo biti po prvem odstavku člena 6. natančno označeno cene; po prvem odstavku člena 7. mora imeti vsak prodajalec na prodaj vse življenske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo ; v prvem odstavku člena 8. jo določen najvišji dovoljeni trgovski dobiček; prvi odstavek Člena 9. pa prepoveduje večkratno prodajo, nečisto špekulacijo, dogovarjanje mod producenti in posredovalci, da bi se cena blagu zvišala in prekupčevanje na trgih in semnjih. Podrejena oblastva imajo nalog, strogo nadzirati izvrševanje določil navedenega zakona in skrbeti, da se krivci dovedejo najstrožjemu kaznovanju Lo kazenskih določilih členov 6. do 10. navedenega zakona. Mak. Mak spada gledo vsebine olja med naj-izdatnejše, pri nas uspevajoče oljčnice. Cena makovemu semenu je tačas okoli 60 K za kg. Ker ga na njemu prikladni zemlji lahko prirase na oralu 5 do 10 me-terskih stotov, bi znašal kosmati dohodek enega orala danes pri maku 30.000 do 60.000 K. Dela pri maku ni veliko in ni težavno, vsled tega so pridelovalni stroški razmeroma majhni. To dejstvo pa je merodajno za višino čistega dohodka. Po sedanjem stanju njegove tržne vrednosti je pridelovanje makovega semena za naše kmetovalce eno izmed najdobičkanos-nejših in raditega vsega upoštevanja vredno in to tembolj, ker se ni ravno bati, da mu bo cena v bližnjem času zdatno padla. Podnebje zahteva isto, kakor ozimine; torej, kjer se prideluje ozimina, tam se prideluje lahko tudi mak. Srednje težka zemlja v dobrem gnojnem stanju (n. pr. peskovita ilovica ali ilovnati pesek) mu najbolj ugaja. V prodnati plitvi zemlji mu škodi suša in tam predčasno zori. V primerno globoki zemlji mu pa suša nič ne zadene, ker ima globoka segajočo srčno korenino. Premokra, težka zemlja pa mu tudi ne prija. Po prahi, na krompirišču ali na koruzišču uspeva posebno dobro istotako na deteljišču. Če mu je treba gnojiti, naj se za mak določeni prostor pognoji in preorje že v jeseni ter pusti v brazdah, da zima zemljo dobro zrahlja. Na pomlad potem ni treba več orati, ampak zrahljano zemljo samo dobro prevlačiti, da se zdrobe vse grude. Grudnata zemlja ni za mak sposobna, ker ga je na njej težko oka-pati, pa tudi že težko enakomerno sejati. Če iz kateregakoli vzroka ni mogoče že v jeseni pripravljati za mak, tedaj ee naj rabi rano na pomlad le star, dobro preležan _ 2 — gnoj ; zemljo pa je po oranju prav dobro z brano predrobiti. Sledi mak dobro pognojeni okopavini n. pr. krompirju ali koruzi, tedaj se pri pomanjkanju hlevskega gnoja lahko rabijo samo umetna gnojila. V tem slučaju je vzeti izmed na razpolago stoječih na oral približno 2 q superfosfata, 1 q kalijeve soli in 1 q apnenega dušika. Apneni dušik se ne sme trositi ob enem s superfosfatom. Slednjega je zmešati s kalijevo soljo in trositi pred oranjem, apneni dušik pa pred vlako. Med trošenjem apnenega dušika in sejanjem-makovega semena pa naj bo presledka vsaj teden dni tudi za slučaj, da bi bilo radi nastalega dežja potrebno prostor še enkrat prevlačiti. Medtem zgubi apneni dušik ono jedkost, katera je vstani kalivost makovoga semena deloma uničiti ali vsaj zmanjšati. Ker maku pomladni mraz posebno ne škoduje, se lahko seje precej rano, v normalnih razmerah tako nekako v drugi polovici marca. Kdor nima vaje v sejanju drobnega semena, ga naj pomeša s peskom ali pepelom. Seme ne sme priti pregloboko v zemljo, k večjemu 1 do lVi cm. Zato zado-etuje že, če se z narobe obrnjeno bičano, ali še bolje z lahkim valarjem pritisne k tlom. Pri sejanju sirom z roko se rabi okoli 4 kg semena na oral, na vrste s strojem pa zadostujejo 3 kg. Vrste naj bodo 30 cm narazen. Sejanje s strojem olajša tudi poznejša dela. V četrtem tednu po setvi pribodejo rastlinice iz zemlje. Ko dobe četrti list, jih je prepipati tako, da jih je mogoče okapati in pozneje nekoliko ogrniti. Pri pregosto stoječem maku ostanejo stebla tanka in taka lahko veter lomi. Mak je okapati dvakrat, po potrebi tudi večkrat, da ga plevel ne zaduši in da zemlja preveč ne razpoka. Prepipava-nje, okapanje in ogrebanje naj se vrši v suhem času. Ta dela, storjena v rosi ali v mo-krotnem vremenu maku ne prijajo. V mo-krotnem vremenu in rosi se naj sploh ne gre na makovo polje. Pri ogrebanju je paziti, da se bilke ne nalomijo. Nalomljeno steblo ne da sadu. Po neuod se seje mak med korenje, bob ali rajčji fižol. Tudi ta način pridelovanja maka je priporočljiv. Maka je več vrst, ki se med seboj razlikujejo po barvi cvetja, glavic in semena. Seme je ali belo ali sivo ali rujavkasto črno. Temne vrste so nekoliko težje od svetlejših-V glavnem pa razlikujemo dve vrsti, ki se razločujeta v tem, da ima ena vrsta odprta, druga pa zaprte glavice ali semenjače. Prva je bolj rodna, a ni za vetrovne lege, ker steplje veter pri tej seme ob času zorenja. Druga vrsta z zaprtimi glavicami je sicer manj rodna, zato pa boli prilična pri opravilih v času zorenja in žetve. Ce so goji ta ali ona vrsta, naj se goji vsaka za se radi enostavnejšega dela pri žetvi. Mak je zrel, ko steblovje in glavice oleaene in ko prične seme v glavicah škra-botljati. To je v avgustu ali v septembru. Sedaj se prične žetev, ki jo je vršiti posebno previdno pri odprtem maku, sicer gre veliko semen v zgubo. Ta mak je pazljivo izpipati ali odrezati in sproti stepati posa- : i : Ogoljufan hudobec. (Nadaljevanje). Ko je prešlo sedmo leto in napočil dogovorjeni dan šel je kovač v gozd k vragu, ki ga je čakal pri znani bukvi. „Denarja ne potrebujem več, imam že vsega dovolj", dejal je mojster zelenemu, „pa zaradi ljubega miru v našem mestecu te prav lepo prosim, da mi izkažeš še eno dobroto." „No, kaj pa hočeš" ? obregne se peklen-ščak, ,,le hitro mi razodeni svojo željo, saj veš, da sem mogočen!" Kovač ponižno nadaljuje : ,,Da bi imeli pri nas pred najhujšim jezikom, kar jih miga pod solncem, vendar enkrat mir, prosim te, pojdi prihodnji četrtek ter prihodnjo soboto in nedeljo zvečer k ženi dohtarja Grabeža in mezna stebla bodisi na rjuho ali pa v vračo. Ker pa še navadno ni vso seme zrelo, je to po večini izpraznjeno steblovje povezati v snope ter postaviti v razstave, da ostanek v semenjačah še dozori in se pozneje še onkrat stepe; ali pa je glavice po prvem stepanju porezati in sušiti na rjuhah ter pozneje ponovno stepati. Bolj enostavna je žetev zaprtega maka. Tega je popipati ali pokositi, zvezati v snope in staviti v razstave, da popolnoma dozori. Pri malih količinah se potem prerežejo z nožem glavice in seme izsuje v posodo. Pri večji zalogi pa se lahko glavice izružijo z mlatilnim strojem na ta način, da se pridržijo samo glavice v stroj ali pa se spušajo glavice v stroj za robkanje koruze. V teh slučajih je potem seveda čistiti seme v mlinu na veter. Predno se seme spravi v shrambo, ga je dobro posušiti. V to svrho ga je razgrniti v tanki plasti na skednju in večkrat pregre-bati. Za prihodnjo setev pa je že na njivi od-brati semenjake, ki se odlikujejo po velikosti in teži, zdravi zunanjosti in zrelobi. To seme je spravljati posebej in še pri tem je z ve-janjem ločiti težkega od lahkega, kajti za j setev je tudi tu od najboljšega najbolje seme ] komaj dovolj dobro. Makovo seme da veliko izbornega olja ; ; saj ga vsebuje 50 do 60 odstotkov. Kmečke ' navadne oljarne ga ne iztisnejo dovolj dobro. i Kjer imajo hidravlične stiskalnice, ga naj-prvo iztiskajo nepraženega in dobe na ta ; način 30 in več odstotkov svetlorumenkaste-ga, redkega, jako okusnega olja. Ostanek se ' potom zdrobi, praži in zopet stiska ter da I še okoli 15 odstotkov bolj gostega, temno-barvnega, sicer manj okusnega olja. Makove prge vsebujejo še precej maščo- I be in drugih redilnih snovi ter so raditega izboren pripomoček za pitanje živine in svinj. Za molzne krave so manj priporočljive, ker ; neugodno vplivajo na tvorbo mleka : bikom jih pa sploh ne polagati, sicer postanejo leni ! v svojem poslu. Makovo steblovje se lahko uporabi za steljo ali za kurivo. Želeti je, da bi se naši kmetovalci tam, , kjer je za mak prikladna zemlja vnaprej zanimali za pridelovanje maka bolj, kakor so I se do sedaj. Ker maku suša ne škoduje tako, kakor bučam, bi pri istočasnem gojenju maka ne bil v sušnih letih izpadek na olju tako občutljiv, kakor je sedaj, ker so lani buče odrekle vsled suše. Ce pa se pridela makovega j semena in bučnic več, kakor se rabi doma, se lahko odvisno blago bodisi v obliki olja ali sadu vedno odda po prav primernih cenah. Kakor vse kulturne rastline, ima tudi ' mak svoje zajedavka. Včasih se ga loti neka 1 vrsta plesnobe. Tu in tam ga napade neka glivica, ki povzroča, da glavice počrnijo in j zaostajajo v rasti. Objedajo ga pa razni hroščki rilčkarji, mušice šiškarice, bolhači, j listne uši ter gosenice kapusove sovke in dr. Zrelo seme ne gre samo vaškim paglavcem j v slast, ampak tudi škorcem, golobom in dru- I gim takim tičkom. No, vse to ne sme kme- jo prisili, da obljubi, nikdar več delati s svojim strupenim jezikom nemira in razpihovati so-j vraštva in jeze. Vsakokrat smeš ostati pri njej le eno uro in seveda ubiti je nikakor ne dovolim." ,,Če ni nič druzega, to ti prav lahko i izpolnim", odvrnil je rogač, ter se se toli | grozno nasmejal, da se je stresla kar cela ' gora. Prestrašeni kovač je urno pobral svoje j pete in jo popihal domu. V četrtek zvečer je šel dohtar Grabež J v čitalnico, kjer se je vršil zaupen shod. , Seja je trajala dolgo, a potem so se voditelji j še prav pridno krepčali, češ: danes si smemo j malo več privoščiti, ker nam bode to, kar smo nocoj iztuhtali, nosilo še veliko dobička. Kakor povsod, kjer se kujejo črne in ¦ nepoštene misli, tako je bil tudi vrag pri tem shodu za podpihovalca. Neviden je stal za vsakim govornikom, ter mu šepetal na uho. tovalca strašiti, sicer bi moral opustiti pridelovanje vsakega poljskega sadeža. Pridelovanje maka pa ni samo dobička-nosno, ampak je tudi olepševalno za kraj gojbe ; saj jo naravnost divota gledati makova polja ob času cvetenja. Na tujca, ki hodi v tem času po vaseh, obdan*h z makovimi polji naredi pokrajina zelo ugoden utis. Nič manj pa ne prijajo domačim očem pestre barve makovega cvetja. Josip Zupane. Dopisi. V ptujski mestni šolski svet je bil izvo- I ljen kot zastopnik učiteljstva Ivan Klemenfcič, nadučitelj na mestni dekliški osnovni šoli, j za namestnico pa Irma Scheliga, ravnateljica ¦ na dekliški meščanski šoli. Mala Nedelja. Tu je umrl v 89. letu sta-J rosti Martin Klemenčič, oče g. Ivana Kle-! menčiča, nadučitelja na mestni dekliški | osnovni šoli v Ptuju. Slovensko planinsko društvo. Da vzbudi med tukajšnjim občinstvom več zanimanja | za planinstvo in naravo sploh, namerava ustanoviti podružnica S. P. D. Maribor v : Ptuju pododsek. Da se pa ugotovi, kdo je i član tega društva in koliko članov je sploh v Ptuju, bode krožila v prihodnjih dneh pola, kjor naj se vsak, ki se zanima za turi- ! stiko ali je član ozir. prijatelj tega društva, ' prijavi. j . Čudna drznost. Ko je prodal Scheibel • svoje hiše znanemu kaplanu Krajncu, je prevzel slednji najbrž tudi vso drznost, katere bi izseljena gospoda na Dunaju ne mogla rabiti. Ta gospod kaplan se je namreč kar j naselil v Ljutomerski cesti št. 16 vkljub pre-' povedi stanovanjske oblasti in baje celo po-; krajinske vlade. Svojo sloko kobilico pa je privoščil prebivalcem hiše št. 18, da jim bije dolge zimske ponočne ure. SvojČasje morala „Petovija" odstraniti konje iz istih prostorov, a kaplanu, ki službuje pri Sv. Janžu n« Dr. j polju se najbrž ni treba ravnati po mestnem stavbnem redu. Upamo, da bo stanovanjska 1 oblast napravila red v tem oziru in tega I gospoda z njegovo kobilico vred posadila na cesto. Ljudje pa, ki so mislili, da straši po ! hišah odkar stanujejo gospod v Ljutomerski j cesti, si bodo vsaj oddahnili prevelikega I strahu, kajti vsi so sprva menili, da izganja res kdo belcebuba. Pa še pravijo, da je v Ptuju stanovanjska beda !! Kino. V nedeljo, 5. marca ob 5. in 8. uri VII, v sredo 8. in četrtek 9. marca ob 1 8. uri zvečer VIII. (zadnja) epoha tega groznega amerikanskega filma „Crne roke." Ra-| zumljivo tudi za one, kateri prejšnjih niso videli. Razno. Strahovit požar v Mariboru. V nedeljo, 26. februarja t. 1. popoldne okrog dveh je izbruhnil v velikem kompleksu parnega mlina tvrdke Franz in sinovi iz doslej Še neznanih S svojim uspehom je bil zelo zadovoljen. Zato se je ob jednajstih vesel in korajžen podal k Grabeževki. Znano vam je gotovo, da se vrag lahko spremeni v stvar, kakoršno le hoče : Evi se je prikazal kot kača, marsikateri pijanček je videl v temni noči črnega mačka z žarečimi očmi, k dekletom prileze v podobi vrlega fanta, mladeniče zopet zapeljuje v podobi nebeškolepih devic. Tisto noč je prilomastil k hudi doktorci v podobi njenega moža. Z velikim ropotom je odprl vrata. V sobo prišedši se je opotekal kakor natrkan pijanec, mahal z rokami in se nalašč zaletel v omaro, kjer je bila shranjena dragocena posada, da je glasno zažvenketalo in da so se vsule na tla črepinje ubitih čaš in steklenic. Gr&beževka je hitro vstala in so zagnala v vraga ali kakor je mislila, v svojega moža. ' Jela sta se suvati in ruvati in metati po tleh. s vzrokov požar, ki se je z izredno naglico razširil na celo približno 50 m dolgo trinad-fitropno poslopje. Mestna požarna bramba, ki je takoj prihitela na lice mesta, je nemudoma začela z gasilno akcijo, vendar pa se je izkazalo, da je ves trud brezuspešen, ker jo ogenj medtem zavzemal vedno večji obseg. V kratkem je bilo celo poslopje podobno ognjenemu morju. Povsod, iz vseh okenj in skozi streho so proti nebu švigali velikanski zublji. Prispele so tudi požarne brambe iz okolice, ki so se z veliko in izredno požrtvovalnostjo udeleževale gašenja. Ogenj je popolnoma uničil mlin in dozidano tvornico testenin. Vsled nevarnosti, da se požar ne razširi tudi na par korakov od kraja nesreče oddaljeno skladišče moke, kjer so bile velike zaloge, so se morale požarne brambe omejiti na to, da zajeze ogenj. To se je tudi posrečilo. Vsled ognja se je streha udrla in padla na strojarno, ki se nahaja na dvorišču poslopja. Obstojala je nevarnost za stroje, ki so bili deloma šele pred 14 dnevi postavljeni. Vendar pa je bilo mogoče preprečiti tukaj večjo škodo in so ostali stroji skoraj nepoškodovani. V nevarnosti je bila tudi kotlarna, pa se jo po trudopolnem naporu posrečilo na tem koncu ogenj udušiti. Goreči ogorki, ki jih je vročina bruhala v zrak, so leteli nad 1 km daleč naokrog. Velika nevarnost je bila tudi za železnico in tamkaj se nahajajoče skladišče, ker je goreči mlin oddaljen od kolodvora le par sto korakov. V enem teh železniških skladišč se je nahajalo 7 cistern petroleja in dve cisterni bencina; železničarji pa so pravočasno spravili te vagone z nevarno vsebino na varno. Goreči pepel, ki je padal na železniški tir, je zanetil en vagon z zaboji, ki so ga pa hitro spravili na stranski tir; VBgon pa je kljub hitri intervenciji vseeno zgorel z vsem tovorom. Materijama škoda, ki je nastala vsled požara v mlinu, se začasno še ne da preceniti. V mlinu se je nahajalo okrog 20 vagonov moke. Škoda se ceni na kakih 80 do 100 milijonov kron, je pa le deloma pokrita z zavarovalnino. V mlinu je bilo zaposlenih okrog 150 delavcev in nad 20 uradnikov, ki so vsled požara prišli v veliko bedo. 0 vzrokih požara se domneva marsikaj, zlasti z ozirom na to, da je dan poprej delavstva naprosilo lastnika mlina za povišanje plače, pa mu je bila prošnja odbita. Strahovitemu prizoru, ki ga je nudil ta velikanski požar, je privabil veliko množico gledalcev z vseh krajev od daleč in blizu. Landra plačal storjene zločine s svojo glavo. Zagovornik večkratnega morilca Lan-druja je prosil predsednika republike Mille-randa za pomiloščenje, toda predsednik je to prošnjo odločno odklonil in po poročilu, ki ga javlja ,,Havas", je bila 25. lebruarja t. 1. v Versaillesu Landru-ju odsekana glava. Židovska stranka v Jugoslaviji. V Novem Sadu snujejo Židje lastno stranko, ki naj združi vse Žide cele kraljevine. Vseh Židov je v naši državi 150.000, največ v Vojvodini. Neugodna žetev na Madžarskem. Iz kmetijskih krogov prihaja poročilo o neugodnih uspehih spomladanske setve. Veliki snežni zameti in na to sledeči mraz so uničili zimsko setev in bo treba polja preorati. Ko se jo utrudila, kričala je na vse grlo : „Oj jaz uboga žena, nisem li zadosti nesrečna, ker sem se navezala za celo življenje na tebe, ničvredneža ? Zdaj še pa celo pijančevati začenjaš ? Namišljene mož dene nato z opletajočim se jezikom : ,,To sem storil iz same žalosti, ker imam tako hudo ceno in takšen, kakoršen sem zdaj, pridem domov tako dolgo, dokler ne postaneš boljša in mirnejša. Bodemo že videli, kdo je gospod v hiši !" Tristo kosmatih medvedov, zdaj se je začela še le prava komedija : vrag je moral bežati iz kota v kot, iz sobe v sobo, ona pa za njim, obdelujoč njegovo glavo s pestjo in in kričeč na vse grlo : ,,Ti krmižava sirota, ti, ti, ti bi bil rad gospodar v hiši ? Ti zgaga, ti črni koštrun, ti jalova uš, poberi se vun !" — Ta dirindej jo trajal, dokler ni potekla ura, in vrag je moral oditi. (Dalje prihodnjič.) Zakaj so dali Karla ravno na Madeiro se povprašuje marsikdo. Odgovor ie silno enostaven ! Madeira slovi po svoji izvrstni kapljici, Karel pa po svoji neutešljivi žeji. In da bi se Karel lažje tolažil v izgnanstvu, so ga poslali na Madeiro. Da bi mu teknilo ! Od pismonoše do generala. Novi poveljnik Largresa, general Pelegrin, ima za sabo ka-rijero, kakor nobeden drugi evropski general. Začel je z raznašanjem brzojavov. Od ust si je pritrgal, da si je kupil knjig, iz katerih se je učil. S svojo energijo je dosegel, da je položil izpit na vojni akademiji v St. Cyru in je bil sprejet v francosko armado. Začetkom vojne jp bil major, a danes je divizijski general. Smrtna obsodba Draškovičevega morilca potrjena. V procesu proti atentatorjem na pokojnega ministra Draškoviča so zagovorniki vložili zoper sodbo priziv in ničnostno pritožbo. Zagrebški stol sedmorice je sedaj potrdil smrtno oosodbo nad Alijagičem, katera se pa ima po zakonu pred izvršitvijo predložiti kralja v eventualno pomiloščenje. Tvornico anilinskih barv v Celju je ustanovila tvrdka Vil. Brauns v Kocenovi ulici. Ne igrajte se z orožjem! Pri Malinedelji so se pri Kosiju nekaj igrali z orožjem, ki se je sprožilo in kroglja je šla k nesreči Mez-nariču, znanemu muzikantu, skozi čeljust in usta ter ga je pri tem pošteno razmesarila. Lahkomiselnost ni nikjer na me3tu, posebno še pri ravnanju z orožjem ne. Število vojnih invalidov. Po statistiki mednarodnega delovnega urada je vojnih pohabljencev 6,917.000 in sicer v Franciji 15 milijona, v Angliji 1-1 milijona, v Italiji 570 tisoč, v Poljski 320.000, v Zedinjenih državah 246.000, v Češkoslovaški 175.000 v Avstriji 164.000, v Jugoslaviji 154.000, v Kanadi 88.000, v Eumuniji 84.000, v Bolgariji 40.000 in v Nemčiji 1.4 milijona. Koliko hrane uporabi človek? Človek, ki je dosegel 50. leto svoje starosti, je uporabil v svojem življenju kot prehrano 8500 kg kruha, 6000 kg mesa, 1600 kg sočivja in zelenjave, sptije zraven 3500 hI tekočine, bodisi vode, vina, piva itd., prespal je pa v 50 letih 6212 dni ali 17 let. Nova tovarna. V Sp. Rečici pri Laškem je začela poslovati tovarna „Zavora" d. d. v Celje. Tovarna izdeluje razue zavore za vozove ter je prva te vrste v Jugoslaviji. Koliko uradništva imamo v Jugoslaviji ? Po zadnjih poročilih iz Beograda znaša skupno število uradništva v naši državi 155 826. Od teh odpade na vrhovno državno upravo 438, na pravosodne ministrstvo 10.663, ministrstvo za vere 7417, prosvetno ministrstvo 29 969, miuistrstvo za narodno zdravje 6863, zunanje ministrstvo 564, notranje ministrstvo 10.217, vojno ministrstvo 9682, finančno ministrstvo 17.974, prometno ministrstvo 23.682, ministrstvo za javna dela 5774, ministrstvo za pošto in brzojav 16.715, ministrstvo za šume i a rude 3658, poljedelsko ministrstvo 7740, trgovsko ministrstvo 1292, ministrstvo za soeijalno politiko 2343, ministrstvo za agrarno reformo 801 in na ministrstvo za konstituanto 24. Pretiskanje poštnih znamk. Poštne znamke se v kratkem glede zneska pretiskajo po nalogu ministrstva pošte in brzojava. Znamke za 25 para se pretiskajo z rdečesvetlo barvo in z lavorovim vencem v eno dinarske, znamke po 5 para na isti način za pet dinarjev, po 15 para na isti način v 15 dinarjev in po 20 para na isti način v 15 dinar-jav in po 20 para na isti način v 20 dinarjev. Znamke po 60 para s temnomodro barvo in ravnotakim lavorjevim vencem se pretiskajo v 1 in pol dinarske. Znamke po 4 dinarje s sliko kralja Petra I. Osvoboditelja se pretiskajo v 10 dinarske 8 črno barvo in s Črnim lavorjevim venem. Pretiskanje znamk se izvrši zgolj iz prometno-praktičnih ozirov, da ni potrebno na pisma prilepljati številnih znamk. Velika nesreča vsled neprevidnosti. Pri Sv. Jerneju nad Muto so imeli domačo predpustno veselico. Neki mlad fant se je igral s samokresom, o katerem ni vedel, da je nabasan. Samokres se je sprožil ter je krogla zadela 471etnega posestnika Vrbnjaka v trebuh, da se je nezavesten zgrudil. Nesrečni mladenič se je tako prestrašil, da si je pognal kroglo v glavo ter obležal mrtev. Vrbnjaka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Tat monštrance prijet. Aretiran je bil mehanik in šofer Karel Vavpotič, ki je nedavno ukradel v mariborski stolni cerkvi mon-štranco. Razbito monštranco je imel skrito v kovčku, hostijo pa je pojedel. Noč po tatvini je prespal mirno v spovednici. 0 tatu monštrance je preiskava prinesla na dan zanimive stvari. Zlato luno iz monštrance je prodal spemljevalcu vagonov, nekemu Francu Šušniku iz Maribora, naj jo proda kje v inozemstvu. Ta pa je luno vrgel v Dravo, kjer so jo res zopet našli. Iskanje ostalih delov monštrance je bilo vled naraščajoče vode v Dravi brezuspešno. Tudi Suš-nik je bil izročen sodišču. Vavpotiču se je nadalje dokazalo, da je ukradel nekemu Rudolfu Laščaku 7500 kron vredno zimsko suknjo, katero je potem v Ptuju prodal. Policija je suknjo zopet našla ter vrnila lastni, ku. Razentoga je ukradel Vavpotič tvrdki Sessler, kjer je bil uslužben, dva magneta ter jih prodal. Tudi te su zopet našli. Vlo-milno orodje, o katerem je Vavpotič zatrjeval, da je vrgel v Dravo, so našli še pri njem. Za vse te svoje čine se bo moral Vavpotič zagovarjati prod sodiščem. Železniška delavnica v Vinkovcih pogorela. Pred par dnevi je nastal v delavnici na kolodvora v Vinkovcih iz dosedaj še neznanega vzroka požar, ki je uničil velik del delavnice. Vsled vetra se je ogenj bliskovito razširil in je bilo gasilno delo zelo otežkočeno. Škoda znaša več milijonov. Mesne cene v Pragi. V Pragi, kjer se skoraj vsa živina dovaža iz inozemstva, stane meso mnogo manje kakor pri nas ni bi bilo dobro, če bi naše mesarje poslali v Prago, da bi se naučili poštene mesarije. V sredo so bile na trgu v Pragi sledeče meane cene : meso od volov, prednjo kg 11—14 K, zadnje 14—17 K; meso od bikov 10—15 K, meso od krav prednje 10—13 K, zadnje 12—15 K ; koze 6 — 10 K, ovce 8 — 11, kozliči 12—15 K, telečje meso 8—13 K. Kruh kot naročnina. Iz Perma poročajo, da je list „Krasni kolokol" (Rdeči zvon) določil mesečno naročnino na 2 libre kruhe. Preveč žensk. V dobi svetovne vojne se je povsod več ali manj skrčilo število moških. V tem oziru zavzema prvo mesto Francija, kjer se je povodom zadnjega ljudskega popisovanja ugotovilo, da pride na primer na 47.000 moških 60.000 žensk. Te razlike pa ni povsem kriva vojna, ker so bili v Franciji moški že od nekdaj v znatni manjšini. Iz tega sledi, da tri milijone francoskih žen ne sme misliti na zakon. Mezde stavbinskega delavstva v Sloveniji. Odsek gradbene stroke Zveze industrijcev za Slovenijo v Ljubljani nam poroča, da je določil nove mezde za stavbinske delavce, ki etopijo v veljavo z začetkom tega meseca. Nove mezde so sledeče: 1. za polirje (običajno z mesečno plačo) na uro 18—25 K, 2. za preddelavce na uro 14—18 K, 3. za zidarje in tesarje 11 —16 K, 4. za težake 7—11 K, 5. za mladostne delavke pod 18. leti 5—7 K, 6. za delavke 5—7 K ter 7. za vajence 6—11 K. Dosedanja splošna določila ostanejo tudi še nadalje v veljavi. Pobijanje draginje v Zagrebu. Pred zagrebškim sobiščem je bil včeraj obsojen trgovec Sava Stanišič na 8 dni zapora in 40.000 kron, ker je prodajal baržun 6. vrste po 320 kron. Obsojenih je bila tudi cela vrsta mesarjev na visoke globe in zapor, kar je imelo za posledico, da je meso v Zagrebu padlo od 50 K na 36 K. Osnovale so se posebne ko-! misije, ki stalno nadzorujejo poslovanje trgovcev. Oblastem pa gre na roko tudi občinstvo I samo, ki vsak dvomljiv slučaj takoj prijavi, in to ne le samo mesarje in trgovce, temveč tudi druge obrtnike, gostilničarje itd., ki zahtevajo oderuške cene. Tržni nadzorni organi in policija marljivo nadzorjujejo, da so povsod — 4 — na vidnem mestu označene cene, kakor to predpisuje zakon. V pav dneh je bilo prijavljenih nad 300 slučajev, ki so vsi končali s takojšnjo obsodbo. Obtoženi mora takoj, ko ga prijavi, v zapor, ki ga zapusti še le po prestani kazni oziroma končani preiskavi. Zato pa se v Zagrebu tudi že opaža padanje cen. NAZNANILO. Podpisani naznanja svojim cenj. naročnikom, da se je preselil iz Slomškove ul. 3 v Prešernovo ul. 10 in se priporoča *a nadaljni obisk. S spoštovanjem JOŽE VOUČINA, čevljarski mojster. ¦ ¦ HUDI Pivovariaa Josip T8CHELIGI v Mariboru priporoča fino marčno pivo *"1^ v sodčkih in steklenicah. Ledenica z ledom in pisarna v Ptuju, Društveni dom. S spoštovanjem LUDOVIK PENN, zastopnik pivovarne. Redni občni zbor za poslovno leto 1921 sklicuje načelstvo „Tvorne Čevljarske zadruge v Ptuju" za dan 25. marca ob 9. uri predpoldan v zadružne prostore, Na Skritem 1, s sledečim dnevnim redom : 1. Citanje in odobrenje zapisnikov rednega in izrednega občnega zbora za leto 1920. 2. Odobritev izjemno predčasom izplačanega deleža izstopivšemu članu Francu Čučku. 3. Odobritev zvišanja deležev. 4. Odobritev bilance za poslovno leto 1921. 5. Volitev novega odbora in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Ureditev računov članov za zadrugi odstopljeno orodje. 8. Odobritev zadružnih kreditov pri Zadružni Zvezi. 9. Slučajnosti. člani se vabijo k točnemu obisku. Načelstvo. Na prodaj posestvo obstoječe iz 3 oralov vinograda, 7 oralov lepega mešanega gozda, 10 oralov njiv, travnikov in sadoriosnikov z lepo zidano hiše, v kateri je boljše stanovanje in stanovanje za viničarja, lepa obokana klet, preSa in pribl. za 52 hI sodo*. Nadalje gospodarsko poslopje in še druga hiša za viničarja s hlevom. — Posestvo se nahaja v občini Ragoznici ok. Maribor in je yih * ilsttjarsUa industrija d. d. na Bregu pri Ptuju f 11 3 rac =JC izdeluje; vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. rfU Cene nizke, postrežba točna. l/Tril-------------!!• ----II II------ IE3I ------II II =tt J Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V. Blanke v Ptuju.