Osmi poglavitni greh. Kerščanska nravna veda našteva sedem poglavitnih grehov; katekizem novošegnih učiteljev in nemško-liberalnih mož ima pa še enega, ki se glasi: Dvomba nad koristjo nezmotljive šolske postave. Ako jaz ubogi ultramontanski nevednež svojo pregrešno vest sprašujem, mislim sicer, da se tega greha v besedah in dejanji nisem krivega storil. A vse drugače sodijo ostri čuvaji in neizprosljivi sodniki nad mojo ubogo osebo; kajti po njih mislih se tudi človek pregreši z mislijo, z željami in z zaraudo. Karjepa pri teh sodnikih naj bolj čudno, je, da oni ne sodijo po čerki postave, ampak vsiljujejo jej neki čudni duh, kateri po njih misli postavo oživlja; postava: ,,to sem jaz", tako sodi vsak liberalni možic. Nova šolska postava sicer povdarja v §. 1. nravno-versko odgojo; to je povdarjal tudi oče nove postave, naučni minister Hasner, ter jasno rekel: ^Mladost se mora odgojevati na kerščanski podlagi, ker takošna podlaga je steber deržav". (Glej stenogr. zapisnike 1. 1869!) Vendar vsakteri, kdor zagovarja in povdarja nravno izrejo na verski podlagi, je že zabredel v osmi poglavitni greh — v mislih. Nova šolska postava varuje cerkven vpliv do šol v krajnem, okrajnera in deželnem šolskem svetu; vendar stori tisti, kdor zagovarja in brani cerkvene pravice do izreje mladine, osmi poglavitni greh — v željah, zakaj on hoče učitelje zopet spraviti v cerkveno podložništvo. Ako kdo govori od novih šolskih postav in ne postavi na čelo svojega spisa: ,,Jaz sem za nove šolske postave«, pregreši se z zamudo dobrih del. — Vendar, ker rad pisarim od šolskih stvari, in vendar nočem pri vsaki verstici zabresti v osmi poglavitni greh, se hočem zanaprej vselej, kedar bodeni izrekel aH zapisal im6 ,,novo šolsko postavo", odkriti in glasno izreči ali debelo zapisati: ^Jaz sem za nove šolske postave", potem bom pa pisal, kar mi iz peresa pojde; hvala in graja vse pojde v en meh, kar bodera na pervi strani povdarjal, bodem na drugi strani pobijal, kar bo na pervi strani belo, bo na drugi strani černo, ravnal bora prav tako, kakor tisti parižl gizdalin, kateri je iz zimske suknje in iz fraka hotel neko zmes napraviti. Tega me uče moji tovariši. Izverstna misel, pa stoj, to ne gre tako! nQuod licet jovi, non licet bovi". Pravico blamirati se in smešiti to so v najem vzeli liberalni listi; ako se šteješ med uHramontance, moraš vediti, kaj bočeš, kaj nočeš, kako hočeš, pa ne še le preudarjati, kje več kaže, kakor žena, katera je prevdarjala, kaj bo bolje, ali prejo prodati, ali platno dati delati — ali mož, kateri bi bil rad konja in denar imel. Pa kaj čem začeti! Že vem. Terdno sklenem, od nove šolske postave stanovitno molčati, in hočem do vsega apatičen postati, misleč si, kakor tovorna žival v basni, i kaj bom nek begal pred sovražnikom, dveh sedlov mi ne bo naložil, enega pa že tako nosim. Pa kaj m\ bo vse to pomagalo, ako ne bom zabavljal zoper vero in duhovščino in zoper narod, ostane roi zmirom psovka: »Ultramontaner Finsterling, unzurechnungsfahiges Individuum", da se tedaj do dobrega spokorim in usnriljenje in milost zadobim, hočem pridno mlatiti po protivnikih nove šolske postave v talarjih in kraečkih jopicah in povzdigovati do neba novodobne učitelje, njih učenost in Bog vd, kaj še vse; velika ljubezen pokrije veliko število grehov, in sedaj čern kakor ogel, bom postal bel kakor sneg, zgubljeno čast in dobro ime zopet pridobil, — in potem bodem pa na konji. Zastaran grešnik pokoro in poboljšanje ocllaša od dne do dne; tudi meni se še ne mudi s pokoro, ena hudobija več ali manj, bolj čeren že ne morem biti, zato hočem danes nekaj od šolskih postav govoriti, dasiravno nisem naprej zagotovil, da sem na podlagi šolskih postav. Toda prosim, drugi so me zapeljali, jaz nisem tako zločast in hudonrnšen. In sicer zapeljali so me časopisi — budobna nDanica", katera učiteljem nič ne privoši, ali pa dunajski nVaterland" kali? Bog varuj — ti listi pri meni tako ninmjo več veljave, saj sein rekel, da se bom poboljšal, zapeljal me je ,,Slov. Narod", ta vendar dosihmal še nibil učiteljem zopern, in njih gotovo tudi v mislih m žalil. Kaj pa piše BSlov. Narod" ? Št. 35 dne 12. februarja ima dopis iz Ptujega (Neugodne prikazni v narodnih učilnicah), kateil začne s pomenljivimi besedami ,,Gospoda! skisnoli smo. G. pisatelj pravi 1. da so nove šolske postave nepraktične za deželo; 2. čas šolovanja odmerjen na 8 let se mu zdi predolg, ker r>ij nčenikov za štiri leta; 3. čas za izšolovanje uastopnih učiteljev je predolg med drugim govori zlate resnice, ker pravi: Od dobrega . . učitelja naj bi se tirjalo, . . da primerne učilniške knjige do jedra raz'ume in da je zmožen jih uinno in razumljivo učencem razkladati . . . . G. dopisniku se vidi, da je premalo pripravnišnic i. t. d. in poslednjič svetuje jemati za perve razrede kot začasne podučitelje mladeniče iz ljudstva. G. dopisnik naj bi bil še povedal, ali bodo ti začasni podučitelji učiteljem prišteti, ali se jim bo slovo dalo kedar bo dosti učiteljev — potera bi bili niogli že o tem predlogu dalje govoriti, dokler nam dopisnik tega ne pove, tudi ne moremo dalje govoriti; tedaj za danes le to. Kar g. dopisnik zahteva, smo imeJi po stari šolski postavi že vse vredjeno. Nastopni učitelj se je doina pri svojem očetu ali pri kakošnem drugem učitelju naučil predmete ljudske šolc, potem je prišel v mesto, njega dni za ene mesece, v novejših časih na eno leto ali dve leti, je doveršil svoj izpit in je dobil spričalo za podučitelja; tako je bila v novejših časih na Kranjskem učiteljska pripravnišnica v Idriji, tkatera nam je dala dosti prav izverstnih učiteljev. Pa tudi stara šola, kakor je bila nekdaj pod rajnkim gospodom Schlakerjem je dala dosti dobrih učiteljev. Pripravniki se niso učili veliko, a kar so se učili, je bilo p o v s e m praktično, stari učitelji iz te šole morejo še sedaj novim v marsikterem oziru v izgled biti. Mislimo le na ranjkega gospoda Krašovica v Cirknici, katerega je vsak čislal in spoštoval kdor ga je poznal osebno, kako je bil mož priden, delaven, in izversten v šoli. Poznam nekoliko učiteljev na Kranjskem, in jih stavljam v tri verste, in sicer te-le: 1. tiste, ki so se šolali po pol leta ali eno leto pod vodjem g. Schlakarjem. Izmed te verste ined drugimi poznam sivega starčeka, kateri je vsakemu mlademu kos v podučevanji, in naglo in hitro razume novo metodo za podučevanje; 2. tiste iz idrijske šole. Ti niso tako sila učeni, pa praktični ljudje, so pridni in marljivi in se tudi prizadevajo napredovati v predmetih, katerih se mso vadili; 3. tiste, kateri so bolj v novejših časih prihajali iz Ljubljane, in so doveršili poprej spodnjo realko in gimnazijo. Prav praktični ljudje so, marljivi in delavni, ter se trudijo napredovati pri podučevanji. Od učiteljev naj novejše dobe se pa v kratkem lahko reče: Veliko dima, pa malo ognja; veliko vpitja, pa malo volne. BMladost je neskušena, ne raore toliko vedeti, kakor starost. Ko bi ti ljudje »poznali, da še veliko ne vedo"! — V prejšnih nevednih časih ni pritnanjkovalo ljudskih učiteljcv. Mladenči so komaj pričakovali, kedaj da dobe dekret za to ali uno službo, sedaj pa se ne zmenijo za take službe. Od kodneki to izvira? Učiteljski pripravniki nekdanje dobe so se odmenili za ta stan že v pervi mladosti, in uiso pozaali večjega ponosa, kakor enkrat postati organist in učitelj 5» na kakošni dobri fari. In plača marsikaterega učitelja na takih farati ako vse skupaj vzamemo, ni bila napačna. Le po novih vstanovljenih šolah od dobe 1850 — 1870 je bila plača pičla, ker so vsako merico žita in vsako povesemce prediva šteli, kar pri starih farah ni bilo tako, Svet jim je bil tako rekoč zaprečen, kdor bi bil popustil učiteljstvo , ni mogel drugega postati, kakor če je dobro šlo, dnevni pisar. — In pri večini teh ljudi so se spolnile besede, da s stanom pride tudi razum. — A vse drugače je dan danes. — Ako mladi človek nauči se vsega tega, kar se po novi šolski postavi zahteva od njega, mu je pot odperta na vse strani, ni mu treba leta in leta čakati, preden postane podučitelj v tem in unem kraji, kjer mu bo bolj tesno, kakor na pripravnišnici. — Ako mu v eni deželi ni po godu, gre v drugo. Vsak je sam sebi naj bližnji. Ako se res oproste učitelji vojaščine, kakor je bilo nasvetovano, bo to marsikterega spodbujalo, da si izvoli revni učiteljski stan. Po mojih mislih so gori navedene okolnosti poglavitni vzrok pomanjkanja učiteljev. Drugi vzroki so temu podredjeni, kakor pomnoženje učilniških šol i drugo. Dopis iz podjunske doline na Koroškem (všt. 38.15. februarja) pa toži, da se otroci v šolah premalo nauče; učitelji so bolje plačani, pa vendar otrok bolje ne uče. — Ali dopisnik sain pove pozneje, zakaj se otroci tako malo nauče, ker pravi, slovenski jezik se le takrat rabi, kedar si učitelj drugače pomagati ne inore, in tako gre dalje naprej. Oba ta dva dopisa hvalita novo šolsko postavoj ravno v tem oziru je pa njuni glas veljavnejši, kakor od tako zvanih ultramontanih listov. j G. dopisniku iz podjunske doline le toliko odgovorimo, da učitelji niso '¦ krivi, da nemški podučujejo. — Javni učitelj je sedaj več ali manj ce- < sarski ali srenjski uradnik, in podložen mora bogati. Naj bo naroden do komolca, on bo svojo narodnost le tačassmel rabiti, kedar bo od kmeta derv ali krompirja kupoval. Ako pojde tako naprej, bomo v 10 letih ali še prej narodne učitelje po Slovenskem lahko na perstih izšteli. Nahajamo sicer narodne učitelje po mestih in deželi. A to je le sedaj v prehodni dobi, ogenj domoljubja, kedar ne bo imel gorilne tvarine, bo sedaj tu, sedaj tam ugasnil; učitelji v sedanji dobi vzlasti v nekaterih krajib vise v zraku med nebom in zemljo, in ne vedo, kako bi delali, da bi vsem prav bilo, ne vedo, komu bi prej in bolj stregli. V teh tolikanj zmedenih časih naj bi naši domoljubje podpirali narodne šole in narodne učitelje — enako Nemcem, ki so kaj delavni in marljivi — stari skušeni učitelji bodo hvaležno prijeli za prijateljsko roko in tudi zanaprej marljivo delali na težavnem polji, in narod ne bode zaostajal v omiki. Šolske postave so kaj dobre, posebno pa temu, kdor je po njih prišel do časti in veljave, kakor slepa kura k zemu, izverstne so tistemu, kateremu je »Gesinnungstucbtigkeif lestvico deržala, dajevkvišku lezel; tovariši pa stoje na tleh, gledajo vkvišku k njemu, pa si mislijo: bla- žena ta lestvica! Na Kranjskeni šolske postave še niso izpeljane, upamo, da bodo poterjene. Bomo videli kaj še vse doživimo in kako bomo potem napredovali. Rad priznavam, da naše šole niso brezverske šole, ker se v njih verozakon podučuje; tudi je mogoče, da so zgoraj navedeni prikazki namreč pomanjkanje učiteljev in slabi napredek po nekaterih šolah le začasni in v prehodnji dobi, ako nekteri objektivno misleči terdč, da bo treba tu in tam pri šolski postavi kakih prenaredeb; ako je pa to tako, potem pa ne stori poglavitni greh tisti, kdor zagovarja pametno in previdno ravnanje. (Koneo prih.)