NAS
TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 52	CELOVEC, DNE 22. DECEMBRA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
IMENUJE SE KNEZ MIRU
»Dete nam je rojeno, Sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah, in imenuje se: čudoviti sveto-vavec, močni Bog, oče na veke, knez miru. Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec.«
Tako je napovedal prerok Izaija zeljno pričakovanega Mesija. V tej prerokbi je izpovedal splošno željo tedanjih ljudi, poedincev in celih narodov, po življenju v miru. Z izbranimi prispodobami jim je slikal Mesijevo kraljestvo. Pričaral jim je v spomin naravnost pravljično deželo, v kateri se bo vse uresničevalo, po čemer njih srca hrepenijo:
»Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele, lev in ovca bodo skupaj, majhen deček jih bo gonil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli. Njih mladiči bodo skupaj ležali... Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili . .. Svoje meče bodo prekovali v oravnike, svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča zoper narod, ne bodo se več učili vojskovanja.«
Končno je napovedani Mesija res prišel. Spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device. V svojem poročilu o njegovem rojstvu v Betlehemu pripoveduje evangelist Luka, da je množica nebeške vojske Boga hvalila in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«
Rojen je bil torej knez miru. Ko je dopolnil trideset let, se je podal na »volivno potovanje«. Potoval je od vasi do vasi, od mesta do mesta, prehodil je vso Galilejo, Samarijo in Judejo, delil dobrote in oznanjal svoje kraljestvo, sklicujoč se na preroke.
Kakšen pa je bil uspeh njegovega vabljenja in prigovarjanja in poučevanja? Se mu je v treh letih osebne propagande posrečilo prepričati ljudi in uresničiti prerokovano kraljestvo miru? Ne! Na lastnem telesu je doživel, kako velik je bil njegov neuspeh. Zver v človeku je šele prav dvignila glavo ter na njem, ki je oznanjal mir, opravila krvavi zločin političnega umora.
Vendar pa je bil položen temelj njegovega kraljestva in je padlo seme njegovih idej. Torej je bilo samo treba počakati in potrpeti, da se poleže vihar. Ko bo temelj utrjen in bo seme vzklilo, bo postalo kraljestvo miru osrečujoča resničnost. In res se je zgodilo, da se je krščanstvo uveljavilo in utrdilo ter postalo celo uradna religija mogočnih In obširnih kraljestev in cesarstev. Pa vendar miru ni bilo. Vojna je sledila vojni. Sam papež, namestnik kneza miru, je z mečem branil meje svoje drža-ve. še več! Z ognjem in mečem so zaslepljeni krščanski vladarji silili poganska plemena h krstu in pod svoj jarem. V krščanstvu samem je nastal prepir rncd predstojniki in med učitelji evangelija. Namesto velikodušnih prizadevanj v službi miru in sloge so se vrstile obsodbe in ekskomunikacije ter razkoli in odpadi. Vzporedno z njimi pa vojne in Z(>pet vojne — do danes. Ob robu stalnih nemirov 'u vojn pa stalno govorjenje o miru, ki ga ni...
Čemu torej tako slovesne prerokbe o knezu miru T njegovem kraljestvu, če pa se to kraljestvo ne da uresničiti? To se vendar pravi ljudi slepariti in h h imeti za norca! Kaj jim pomaga, če se jih tolaži s koncem sveta, češ na onem svetu bo večni mir. l'u, danes, zdaj bi radi videli in uživali blaženi mir 0 kraljestvu kneza miru!
O da, prav tu, danes, zdaj bi bila ta želja izpol-
D v /
Dozi
oztcna noč
Temna noč pokriva zemljo, vse počiva že in spi, le pastirček tam pri čredi še zatisnil ni oči.
„Ej, pastirčki, brž vstanite in hitite v Betlehem!
Božje Dete je rojeno v odrešenje vsem ljudem."
Močna luč zemljč obsije, angelci prihajajo;
„Slava Bogu na višavah!" rajsko milo pojejo.
V revni štalici na slam’ci majhno Detece leži, v trdni veri ljud pobožni na kolena se spusti.
Jezušček pa blagoslavlja in nebeško se smehlja. Kdor od Njega se poslavlja, v srcu božji mir ima.
VRHOVČAN
m



mi
njena, ko bi si ljudje ali pa vsaj kristjani prisvojili Kristusovo zamisel o odnosih med oblastjo in podložniki. O oblasti je svoje učence takole poučil: »Veste, da ti, ki se imajo za vladarje narodov, nad njimi gospodujejo .. . Med vami pa ni tako. Ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino.« (Mk 10, 42) Podložnikom pa je dal zgled pravega odnosa do oblasti, ko je bil pokoren celo Pilatu, kateremu je potrdil legalnost njegove oblasti, češ ne bi imel oblasti nad menoj, če bi ti ne bila dana od zgoraj.
V tem dvojnem odnosu je korenica miru na zemlji. In v neupoštevanju tega dvojnega odnosa je vzrok za žalostno dejstvo, da Kristusovo kraljestvo miru do danes ni bilo vidno realizirano. Pre-radi zapadajo tisti, ki jim je dana večja ali manjša oblast, skušnjavi neobzirne oblastnosti in pa pogubnega mnenja, da ima oblastnik zmeraj prav. Koliko škode in gorja je ta zabloda že povzročila pri tako imenovanih malih ljudeh, pri družbeno zapostavljenih, pri gospodarsko odvisnih, pri mladini, pri narodnih in plemenskih in verskih manjšinah. Vstaje, protestni pohodi, upori, revolucije in vsi pojavi pod oznako avtoritetne krize niso v bistvu nič drugega kot nepreslišen odgovor podrejenega človeka na nepravilno pojmovanje, zlasti pa na nepravilno izvajanje oblasti, avtoritete, in na zmotno mnenje, da je vsak, kdor ima oblast, s tem zanjo tudi že usposobljen in upravičen, da postopa samovoljno ter ne trpi niti ugovora niti drugačnega mnenja. Nepregledna lista takih diktatorjev sega od začetkov do danes, od družinskih očetov preko malih oblastnikov na vasi in fari do visoke in najvišje svetne in duhovske gosposke. Da se ohrani sistem, katerega ljudje te vrste predstavljajo, često trmasto vztrajajo na avtoriteti za vsako ceno, pa četudi na škodo človeka. Pri tem se tu in tam še celo spretno znajo poslužiti navidezne demokracije; pozanimajo se za mnenja in stališča prizadetih, potem pa odločajo brez njih in proti njim, formalno upoštevajoč celo pravico in pravila glasovanja, a hkrati se zanašajoč na zmotno pravilo, da ima večina — n. pr. večinska stranka ali večinski narod — itak zmeraj prav.
Temu nasproti pa je pogosto na strani vladanih stališče nasprotovanja iz principa, ne glede na u-pravičenost ali neupravičenost obstoječe oblasti.
Kjer torej oblast prestopa meje svoje pristojnosti in kjer podložniki prestopajo meje svojih osnovnih pravic, pride nujno do spopadov. Posledice so boleče žalitve, nepopravljiva razdejanja, neodpustljive rane.
Pogoj za vzpostavitev miru, kot ga prerok napoveduje in Kristus uči, je: nobena zloraba oblasti na eni in priznavanje upravičene oblasti na drugi strani; skratka ukazovanje in uboganje po Kristusovem nauku in zgledu.
Za božič v »letu zoper diskriminacijo« bodi tole posebno poudarjeno: Enake osnovne pravice vsakomur brez razlike, samo zato, ker je človek! Proč z vsakršno diskriminacijo zaradi plemenske, narodne in jezikovne, verske in politične pripadnosti! Odstranitev družbenih plotov in zidov, ki ločijo, namesto njih pa spoštovanje in bratstvo v duhu Prešernove zdravice: » ... da prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«
»Mir ljudem!« je božično voščilo nebeščanov. Zemljanom je prepuščeno in naročeno, da ga uresničijo.	LKH
Občni zbor Združenja staršev na Slovenski gimnaziji
Vsako šolsko leto se zberejo starši dijakov in dijakinj, ki študirajo na Zvezni gimnaziji za Slovence, po zaključku prvega tromesečja v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu, da se seznanijo s poročili odbora Združenja staršev ter izvolijo nov odbor. Občni zbor je bil letos v soboto, dne 18. decembra 1971.
Občni zbor je pričel s pozdravno besedo vsem navzočim predsednik Združenja staršev, ekonomski svetnik Mirko Kumer. Med udeleženci je pozdravil posebej dvornega svetnika dr. Joška Tischlerja, ki je kot prvi ravnatelj Slovenske gimnazije tudi častni član Združenja staršev ter gimnazijskega nadzornika prof. dr. Valentina Inzka.
Po branju zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo ravnateljevo poročilo. Predsednik Mirko Kumer je sporočil, da je ravnatelj dr. Pavle Zablatnik žal zbolel in se nahaja v bolnici. Izrazil je upanje, da bo gospod ravnatelj kmalu ozdravel. Poročilo, ki ga je ravnatelj dr. Zablatnik pripravil za občni zbor še sam, je prebral nato prof. Milan Kupper, ki vodi sedaj ravnateljeve posle.
Ravnateljevo poročilo
Takoj ob uvodu je bilo povedano, da je narasel medtem profesorski zbor Slovenske gimnazije že na 27 učnih moči. Žal pa je sredi minulega šolskega leta smrt s kruto roko iztrgala iz profesorskega zbora nepozabnega, zaslužnega profesorja dr. Franceta Cigana.
Udeleženci občnega zbora Združenja staršev so se spomnili vzgojitelja dr. Cigana z enominutnim molkom.
Iz nadaljnjih izvajanj ravnatelja dr. Za-blatnika je bilo razvidno, da na gimnaziji ne poučuje več gospa prof. dr. Rožica Pušnik, ki se posveča sedaj popolnoma skrbi za svojo družino. Na občnem zboru ji je bila izrečena iskrena zahvala za vso vestno in zvesto službo, ki jo je 6 let zgledno opravljala na Slovenski gminaziji.
Glede gradnje lastnega poslopja za Slovensko gimnazijo je bilo povedano, da bo v dveh letih vendarle že konec tesnobe na sedanji realki in seveda tudi konec popoldanskega pouka. Kajti letos je končno le prišlo do razpisa gradnje. Stavba leze že iz zemlje ter se je moral celovški stavbenik inž. Moser Rudolf obvezati v pogodbi z gradbenim ministrstvom, da bo končalo njegovo podjetje gradbo Slovenske gimnazije do jeseni 1973.
Zahvala vladi
Nato je izrekel ravnatelj dr. Zablatnik v svojem poročilu zahvalo prosvetnemu ministrstvu, ministrstvu za gradnje in tehniko in ministrstvu za finance in vsa prizadevanja, ki so privedla do začetka gradnje lastnega poslopja za Slovensko gimnazijo ter za zagotovilo potrebnih finančnih sredstev. Prav tako je izrekel zahvalo g. deželnemu glavarju in deželni vladi, Deželnemu šolskemu svetu za Koroško, celovškemu magistratu, Upravi zveznih zgradb in obema našima arhitektoma, g. dipl. inž. Osvvaldu in dipl. inž. Nitschu. Hkrati je izrekel besedo zahvale vsem staršem naših dijakov, vsem rednim in podpornim članom Združenja staršev, vsem dobrotnikom in prijateljem za pomoč in podporo.
V minulem šolskem letu je zapustilo Slovensko gimnazijo 35 maturantov. Spet se je večina odločila za visokošolski študij, porazdelili so se na razne fakultete na Dunaj in v Gradec, eden se je podal na teološko fakulteto v Salzburg, ena četrtina pa se je
razmerami na celovški Slovenski gimnaziji, predstavlja v glavnem prav čudne nazore kakih petih piscev tega glasila, nikakor pa ne podaja mnenja lanskih maturantov v celoti. .Obračun’ z grobimi računskimi napakami po krivem postavlja Slovensko gimnazijo v slabo luč, ne ve ji pa pri vsej nestvarni kritiki očitati hujšega zla kot to, da baje starokopitno skrbi za red, mir in disciplino in da se drži istih staromodnih šolskih zakonov kot ostale avstrijske gimnazije — z drugimi besedami, da ne pripušča na šoli anarhije in zmede pri pouku in vzgoji. Učiteljem, vzgojiteljem in staršem mora biti jasno, da je tak .obračun' zgrešen in nesprejemljiv."
Tako z ravnateljevimi kot tozadevnimi izvajanji g. Mirka Kumra so udeleženci v diskusiji soglašali ter izrazili ponovno svoje zaupanje v šolo in profesorski zbor. Starši so zavzeli v obširni diskusiji stališče tudi do vrste drugih vprašanj, ki spadajo v pristojnost Združenja staršev in Slovenske gimnazije.
Vljudno Vas vabimo na
3. KOROŠKE KULTURNE DNEVE
ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1971 v predavalnici I v Delavski zbornici v Celovcu.
Predavanja letošnjih Koroških kulturnih dni bodo obravnavala zgodovinska, sociološka, jezikovna ter umetniška vprašanja koroških Slovencev.
S sporedom bomo začeli v ponedeljek ob poldeveti uri.
V	času Koroških kulturnih dni bo v predavalnici II Delavske zbornice RAZSTAVA SLOVENSKEGA KOROŠKEGA PERIODIČNEGA TISKA v 19. in 20. stol.
V	torek, dne 28. decembra, ob 20. uri bo v modri dvorani doma glasbe v Celovcu literarni večer, na katerem bodo brali koroški pisatelji in pesniki iz svojih del.
Za pripravljalni odbor:
dr. Pavel Apovnik, I. r.	dr. Janko Zerzer, I. r.
vpisala na Pedagoški akademiji v Celovcu, nekateri pa so šli k vojakom.
Dobesedno je nato ravnatelj dr. Zablatnik v svojem poročilu izjavil: „K tem maturantom še eno obrobno pripombo! V jeseni smo dobili v roke ciklostiran list z naslovom .Obračun', ki hoče biti maturitetno glasilo lanskih maturantov. Ravnateljstvo gimnazije ugotavlja, da je ta .Obračun’ s svojo povsem negativno kritiko, kolikor obračunava z
Pakistan razpadel
Iz poročila blagajničarke, gospe Marije Inzko, je bilo razvidno, da je omogočilo Združenje staršev nakup raznih potrebnih učnih pripomočkov za šolo, marsikateremu dijaku pa tudi udeležbo pri smučarskem tečaju.
Po razrešnici odboru, je bil ponovno potrjen dosedanji odbor s predsednikom Mirkom Kumrom. Popoldne so imeli nato starši ob zaključku trimesečja še možnost posvetovanja s profesorji Slovenske gimnazije. Prilike za osebni razgovor se je poslužilo lepo število staršev.
Koroški Slovenci v Setu 1971
Nekaj dni nas še loči od. praga novega leta 1972. Prilika je, da ustavimo svoje korake in pregledamo pot, ki smo jo prehodili v tem letu. Kot je to običajno v človeškem življenju, smo doživeli bridke in manj razveseljive ure. Vedno pa nas je navdajala nenehna skrb za ohranitev naše narodnostne samobitnosti.
Pred nekaj meseci se je začela gradnja lastnega poslopja slovenske gimnazije, kar pomeni za slovenski koroški živelj, ki pošilja svojo mladino že več kot desetletje v popoldansko šolo, brez dvoma razveseljiv dogodek. Prav tako se je tudi na področju kmetijskega šolstva situacija premaknila z mrtve točke. Kmetijska šola v Podravljah je dobila pravico javnosti in s tem tudi s strani države priznanje za svoje dolgoletno delovanje. Seveda tudi tega koraka ne bi bilo brez našega nenehnega opozarjanja na tozadevni odprti problem koroških Slovencev. Seveda pa šola ne dobiva take podpore, kot jo dobivajo konfesionalne šole vsepovsod v Avstriji. To je spričo dejstva, da se ostale (nemške) kmetijske šole na Koroškem z vsemi sredstvi borijo za naraščaj, tudi za slovenski, boleče in zaskrbljujoče.
Uspehe pa narodnostna skupnost ne sme meriti samo na tem, kar ji država ali dežela da, ampak predvsem na tem, kar je dosegla in dosega sama. Zato menimo, da je brez dvoma izid volitev v kmetijsko zbornico mejnik v zgodovini koroških Slovencev. Po vseh napadih, ki smo jih doživeli v zadnjih letih, predvsem v pojubilejnem letu 1970/71, je ta porastek glasov naravnost čudež, le v prejšnji številki smo zabeležili, da ta uspeh obligira Narodni svet koroških Slovencev kot vrhovno predstavniško telo nemarksistično usmerjenih rojakov tudi za bodoče. Nenehno si bomo morali prizadevati, da na naših tradicionalnih osnovah gradimo bodočnost, narod-no-politično in življenjsko. Zato bo v bodoče treba strniti vse sile, ki se strinjajo z načeli Narodnega sveta in jih želijo podpreti tudi z dejanji, v skupno narodnostno dobrobit, najsi stojijo nosilci teh misli kjerkoli v naši idejni in stvarni koroški realnosti. Le v tem bomo mogli tudi v bodoče uspeh, ki smo ga dosegli letos, izgraditi in transformirati v dobrine za narod-Potrebno bo zares, da koncentriramo vsa svoja hotenja spričo problemov, ki nas čakajo, da strnemo vrste, da najdemo tisto obliko našega narodnega življenja, ki optimalno ustreza vsem, ki so dobre volje.
Indijska vojaška zmaga v bivšem Vzhodnem Pakistanu je povzročila daljnosežne politične posledice. Nekdanja vzhodna provinca je postala neodvisna država pod imenom Bangla deš (Dežela Bengalija); zaradi vojaškega poraza je menda odstopil tudi pakistanski predsednik general Aga Mohamed Jahja Kan, ki je prevzel oblast leta 1969, potem ko so strmoglavili predsednika Ajuba Kana. Jahja Kan je še prej pozval svoje vojake, naj nadaljujejo sveto vojno proti indijskim napadalcem in bengalskim izdajalcem. Zunanji minister Ali Buto, vodja najmočnejše zahodnopakistanske stranke, tako imenovane Ljudske stranke, ki mu politični opazovalci pripisujejo vidno mesto pri reševanju nadaljnjih političnih vprašanj, je izjavil, da je Pakistan sedaj še bolj prisiljen, da se naslanja močneje na Peking. Noben zahodnopakistanski politik noče vzeti na znanje odpada bivšega vzhodnega dela. Poveljnik zahodnopakistanskih letalskih sil je celo zahteval, naj postavijo Jahjo Kana zaradi vojaškega poraza proti Indiji pred vojaško sodišče.
Kako kruto so nastopali zahodnopakistanski vojaški poveljniki proti vsakršnemu odpadnemu gibanju v Bengaliji, dokazuje množični umor nad bengalskimi borci za svobodo. Našli so jih v neki jami pri Daki. Poročajo, da so jih umorili dve uri pred podpisom premirja v Bengaliji.
Popolnoma nejasna je tudi usoda voditelja bengalske Lige Avami, Mudžiba ur-Rah-mana. Bengalski borci za svobodo so izjavili, da bodo napadli Ravalpindi, ako Rahmana ne izpustijo do konca tega leta.
Položaj v Pakistanu je silno zmeden. Enako nejasni pa so tudi izgledi za prihodnost Bengalije. Dežela je trpela četrt stoletja za-
radi zahodnopakistanske nadvlade. Skoraj ves denar, ki ga je iztržilo v svetu bengalsko kmetijstvo, je stekel v deželo ob Indu. Dežela, ki spada sicer med desetorico največjih (po prebivalstvu) držav na svetu, je pa zelo revna. Omenili smo že zahodnopakistanski kolonializem. Stalo bo tudi ogromno napora in predvsem denarja, da bodo odstranili škodo, ki so jo povzročili vojni dogodki. Vrhu vsega pa je Bengalija še močno izpostavljena poplavam in drugim naravnim katastrofam.
Ne gre pa tudi podcenjevati političnega prevrata v južni Aziji. Zaradi prijateljske pogodbe, ki jo je Indija sklenila pred časom s Sovjetsko zvezo, ta dežela dejansko ne spada več med neuvrščene države. Pakistan, ki je bil nekoč tako politično kot tudi vojaško tesno povezan z Združenimi državami, se je zaradi nejasne vvashingtonske politike naslonil krepko na Peking, ki pa tudi ni izpolnil obljub. V Varnostnem svetu sta se znašla VVashington in Peking sicer v isti skupini, ki je obsodila Indijo, toda zaradi sovjetskega ugovora ni prišlo do sklepa. Sovjetska zveza se je zaradi svoje izdatne pomoči kar globoko zasidrala v indijsko politiko in s tem tudi strnila svoj vojaški obroč okoli Kitajske. Amerikanci pa so, kot kaže, kljub ustnim izjavam in jalovim političnim ukrepom izgubili precej ugleda v tem koncu sveta.
Blagoslovljen Božič in uspeha polno leto 1972 želimo vsem sodelavcem, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom ter prijateljem našega lista doma in po širnem svetu s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom v Podjuni, Rožu in Zilji za požrtvovalno sodelovanje in zvestobo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠEGA TEDNIKA"
Denarne težave zapadnega sveta urejene
PAPEŽEVA POSLANICA ZA NOVO LETO
Pavel VI. je proglasil 1. januar za dan miru in v tej zvezi pozval oblastnike sveta, naj vendar prenehajo z nasilji v svetu, ker nasilje ne more rešiti ne političnih in ne gospodarskih vprašanj.
15. avgusta je Amerika vpeljala 10-odstot-no carino na ves uvoz in tako spravila gospodarske razmere z zapadnim svetom in Japonsko v nered. Finančniki zapadnega sveta so se ponovno posvetovali v evropskih prestolicah in tudi v VVashingtonu o teh meddržavnih gospodarskih odnosih. Kakor poročajo listi, se bodo le sporazumeli v tem, da ameriški dolar za nekaj odstotkov zniža svojo vrednost, istočasno bo tudi italijanska lira za 1 odst. manj vredna in isto se bo zgodilo s švedsko krono. Francoski frank in angleški funt tokrat svojih vrednosti ne bosta spremenila; pač pa bo nemška marka zopet dražja.
Najbrž pa tudi ta sestanek še ne pomeni popolne ureditve vseh svetovnih zapletenih razmer. Gre za zapletena gospodarska vprašanja svetovnega obsega. Ameriški predsednik Nixon se posvetuje s predstavniki raznih držav, tako je na vrsti razgovor z nemškim kanclerjem Brandtom in predsednikom britanske vlade Heathom.
Pred par dnevi se je ameriški predsednik Nixon srečal s predsednikom britanske vlade Heathom na Bermudih. Ob tej priliki je
sporočil razveseljivo vest za evropsko in japonsko gospodarstvo, da je Amerika ukinila desetodstotni davek na uvoz vseh gospodarskih proizvodov. Istočasno je bil po dolgih posvetovanjih evropskih finančnikov sporočen sklep, da se zniža vrednost ameriškega dolarja za 8 odstotkov in tako spremeni tudi razmerje dolarja do zlata. Do sedaj so za unčo zlata plačevali 35 dolarjev, od sedaj pa bo unča zlata stala 38 dolarjev.
Na skupni poti
V dunajskem parlamentu je debata zelo ostra. Gre letos za 122 milijard šilingov, ki jih bodo leta 1972 porabili v Avstriji. Zelo vroče pa je bilo zadnje dni, ko je šlo za podaljšanje gospodarskih zakonov za eno leto-To podaljšanje je možno samo z dvetretjin-sko večino parlamenta, to je skupno z SPO in OVP. Ker pa nobena stranka zase le ni mogla prevzeti odgovornosti, da bi prišlo do gospodarske zmede, sta se veliki stranki vendar sporazumeli, parlament pa je gospodarske zakone podaljšal za eno leto.
400-LETNICA ROJSTVA SLAVNEGA ASTRONOMA:
Kepler med Slovenci
V	članku »Diirer in njegovo mesto Niirn-berg“ (Naš tednik, št. 46) smo zapisali, da se letos spominjamo dveh velikih duhov: Albrechta Durerja in Johannesa Keplerja. Zanimivo je pri tem, da sta vsak po svoje za Slovence pomembna. Diirer je bil zaslužen, ker je bil tudi duhovni mecen glavnega dela slovenske reformacije, to je monumentalne izdaje „Bib!ije“, ki jo je v slovenskem prevodu izdal leta 1584 Jurij Dalmatin. Jo-hannes Kepler je za nas Slovence še posebno zanimiv, ker je ta veliki astronom živel nekaj časa v slovenskem Prekmurju, torej med Slovenci. O tem, kako je prišel mednje, pa nam bo povedal Jan Baukart.
(Op. ured.)
Na univerzi v Tiibingenu
Johannes Kepler se je rodil 27. decembra 1571, torej pred 400 leti v VVeilu na VVurttem-berškem. Po nelepih mladih letih — zaradi koz bi bil skoraj oslepel — je ostal vse življenje slabega zdravja. Vendar je po tako imenovani „nemški šoli" prešel v latinsko in naposled na univerzo v Tiibingenu, kjer je naš Trubar leta poprej izdal prvi slovenski knjigi Abecedarium (1550) in Katekizem (1551). Tu je nato študiral matematiko in zvezdoslovje. L. 1591 je postal magister filozofije in se potem lotil protestantske teologije. Ker pa se je odkrito zavzemal za nauk Poljaka Nikolaja Kopernika, da ne krožijo sonce in planeti okrog naše Zemlje, ampak vsi planeti okrog Sonca, so ga njegovi „pravoverni" kolegi I. 1591 radi priporočili za mesto matematika na univerzi v Gradcu. Tu je kmalu postal tudi deželni pratikar.
Deželni pratikar
Izdelal je pratiko I. 1595 z vremenskimi in političnimi napovedmi. S temi napovedmi po stanju zvezd, z astrologijo, je imel srečo. Napovedal je hudo zimo, turško nevarnost in agrarne nemire, ker je pač sklepal pravilno po takratnih političnih in gospodarskih razmerah. Poleg tega so si odslej številni praznoverni plemiči in bogati meščani naročevali pri njem „nativitete“, horoskope, kakršne objavljajo še dandanes neki listi. Tako je postal proti svoji volji znan astrolog, napovedovalec človeških usod, dasi se mu je zdela astrologija dvomljiva, vendar si je z njo izboljšal gmotni položaj. V glavnem pa je širil svoje astronomsko znanje in leta 1596 izdal „Mysterium cosmographicum", Po naše ..Skrivnost vesolja", kajpada na osnovi Kopernikovega nauka. Povrh se je Poročil z neko premožno plemkinjo.
Protestanti zapustijo notranjeavstrijske dežele
V	te srečne razmere pa je leta 1598 udarila kakor strela odredba štajerskega vladarja nadvojvode Ferdinanda, ki je temeljila na odločbah tako imenovanega augsbur-škega verskega miru iz I. 1555, da določuje vero svojih podložnikov deželni vladar in da morajo vsi protestantski pridigarji in učitelji zapustiti njegove notranjeavstrijske dežele. Sicer se ta odredba ni nanašala na Keplerja, ker se ni vtikal v verske razmere in je 3 svojimi deli že vzbudil pozornost vladarjevega dvora. Vendar se je z družino priključil odhajajočim protestantskim tovarišem in pobegnil na sosedno Ogrsko, kjer je zemljiški graščak določeval vero svojih podložnikov in kjer se je zaradi tega čutil bolj varnega.
Našel je zavetje — po navedbi v Leksikonu dravske banovine iz I. 1937 — v Pe-tanjcih, prvi vasi onstran Mure nasproti Ra-dincem. Nastanil se je z drugimi pregnanci iz sosednih dežel v tamkajšnjem gradu dol-hjelendavskega graščaka Franca Nadasdy-
ja, protestanta, ki mu je bila vas podložna. Še dandanes spominja tam na to dobo verskih bojev krajevno ime neke zemljiške parcele Kastel ali Kastelišče — grad ali gradišče. Po gradu dandanes ni več sledu, najbrž je bil delno lesen. Kepler je samo štiri tedne užival prekmursko gostoljubje in kajpada tudi kruh iz prekmurskega zrnja. Petanjci so sodili k protestantski župniji Tišini, kjer je bilo leta 1627 samo 20 odst. katoličanov, prenehala pa je že konec istega stoletja.
Vrnitev v Gradec
Ko so se razmere nekoliko umirile, se je vrnil v Gradec in si izprosil poseben dekret deželnega vladarja, da sme kljub občnemu izgonu protestantskih pridigarjev in učiteljev bivati na Štajerskem, kajpada s pogojem, „da v vsem izraža pristojno ponižnost in ne izzove kakšne graje, da bi njihova pre-svetlost ne bila prisiljena preklicati takšno milost."
Keplerja res niso več nadlegovali in zopet se je lotil svojih študij in raziskav. Vendar je sklenil oditi, ker kot kristjan — tako je pisal nekemu znancu — ni mogel opravljati svojih krščanskih dolžnosti; povrh nima njegova služba matematika nobenega smisla, ker so šolo zaprli, plačo pa dobiva samo še iz neke milosti. Zaman je skušal dobiti službo v Tubingenu. Zato se je na povabilo danskega astronoma Tycha de Bracha na jesen
I.	1600 preselil z vso družino v Prago, kjer je stoloval znanostim naklonjeni cesar Rudolf II. Po smrti trmastega Tycha je postal dobro plačan dvorni matematik. Po njem je
Ni dolgo tega, ko smo še pred prihodom zime, obiskali kartuzijo Pleterje. Pleterje so namreč posvetnemu človeku še najbolj znane po pleterskih jabolkih ali hruškah, pa tudi po pleterski slivovki in brinjevcu. Seveda pa Pleterje niso, kot bi morda kdo mislil, kakšna farma, kjer v prvi vrsti gojijo odlično sadje in pridelujejo znano slivovko in brinjevec, marveč so Pleterje samostan — to ve gotovo večina naših bralcev — v katerem živijo „beli menihi" — kartuzijanci.
Kartuzija Pleterje leži približno 20 km od Novega mesta, v mirnem in odmaknjenem kraju pod Gorjanci. Ustanovil jo je 1403 najmogočnejši Celjan, grof Herman II., da bi bila celjskim grofom v ponos, a obenem tudi njihova rodbinska grobnica. Pleterje so bile takrat pri nas že četrta kartuzija, danes pa ne samo da je edina v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak edina v socialističnih deželah sploh. Današnjo podobo so Pleterje dobile leta 1904., ko so samostan na novo pozidali. Od starega samostana je ohranjena le še stara cerkev, ena najstarejših in najlepših gotskih cerkva pri nas. Da bi bil v svoji samoti in miru samostan še bolj ločen od hrupnega posvetnega sveta, ga obdaja skoraj 3 km dolgo obzidje.
Za tem obzidjem, odmaknjeni od sveta, žive beli menihi mirno, tiho, samotarsko, a delovno, polno in zadovoljno življenje. Ravnajo se po strogih kartuzijskih pravilih, po urniku, ki velja ponoči in podnevi. Ta urnik določa, kdaj bodo molili, kdaj delali, jedli, spali, počivali, študirali. Vsak dan je smotrno razdeljen.
Očetje se bolj posvečajo premišljevanju in študiju, bratje pa skrbe za samostansko gospodarstvo. Pri tem so dosegli uspehe, katere bi jim lahko marsikdo zavidal. Njihova prehrana je skromna, a zdrava. Mesa sploh ne jedo, razen rib. Skratka, živijo mirno, umirjeno, preudarno, skromno in zdravo življenje.
Dokaz umerjenosti kartuzijanskega življenja je tudi to, da dosežejo kartuzijanci
tudi prevzel bogato zbirko astronomskih instrumentov, zapiskov in rokopisov. Tako je bil v srečnem položaju, da je mogel ustvariti nesmrtna dela, med drugim je I. 1609 dognal prva dva po njem imenovana zakona o gibanju planetov.
Keplerjevi zakoni
Prvi Keplerjev zakon se glasi: planeti se pomikajo v elipsah, v katerih enem žarišču je Sonce. Drugi, najsplošnejši zakon pravi: ploskev, po kateri se med gibanjem planeta premika vodilni sončni žarek ali vektor, je v sorazmerju z dobo gibanja. Iz tega sledi, da je hitrost planeta tem večja, čim bliže je planet Soncu, in tem manjša, čim bolj je od njega oddaljen. Pol stoletja pozneje je angleški astronom Nevvton dognal vzrok tega gibanja v medsebojni privlačnosti nebesnih teles. Tretji zakon, ki ga je Kepler odkril deset let po prvih dveh, se glasi: kvadrata krožnih dob dveh planetov sta v enakem sorazmerju kakor tretji potenci njune srednje oddaljenosti od Sonca.
L. 1611 se je pričela najtežja doba v Keplerjevem življenju: dve smrti v družini, bolezni otrok, upor Rudolfovega brata Matije zoper Rudolfa, preselitev v mirnejši Linz, gmotne težave zaradi neredne plače, spori s pristaši augsburške protestantske cerkve, preselitev v Regensburg, kjer je vodil izdelavo tako imenovanih rudolfinskih tabel o planetih, in potem potovanje v Sagan k znanemu cesarskemu vojskovodji in pristašu astrologije VVallensteinu, ki je nekako bil prevzel izplačilo cesarjevega dolga, pa ni nič plačal. In naposled zaradi tega potovanje na državni zbor v Regensburgu k cesarju Ferdinandu II. In tam je znameniti matematik, fizik in astronom končal svojo pot in delo dne 15. novembra 1630.
razmeroma visoko starost — osemdesetletniki med njimi niso redkost.
Celice očetov so pravzaprav male enonadstropne hišice z vrtičkom. Spodaj je manjši hodnik in delavnica z drvarnico, zgoraj je najprej sobica, iz te pa se gre v pravo menihovo bivališče, kjer preživi menih večino svojega življenja. Tu je prostor, kjer moli, miza s priročno knjižnico, postelja in omara.
Preprost kakor v življenju, je kartuzijanec tudi v smrti, ko ga na deski spuste v grob. Vsi grobovi so enaki. Nad vsakim se dviga le črn križ brez imena. Po sto letih v ta grob pokopljejo drugega meniha.
Ko človek zapušča Pleterje, pomsili, kako bi bilo lepo zapustiti hrupen svet in se umakniti v lepoto samote. Toda današnji čas samotarjem prav gotovo ni naklonjen. Pravijo, da samota ustvarja angele ali živali. Kartuzijanski duh pa je sad samote, brez katere nobena odpoved stvarem ne more biti popolna.
PLETERSKI MOZAIK
1.	SONČNA URA — Na ..častnem dvorišču" pleterskega samostana stoji znamenita sončna ura. Na vsem svetu je samo še ena taka. Njena posebna zanimivost je v tem, da lahko na njej odčitate točen čas v katerem koli večjem mestu na svetu. Kaže tudi položaj zvezd v tistem času.
2.	KNJIŽNICA — Samostan ima zelo bogato knjižnico, v kateri hranijo večinoma dela bogoslovne vsebine. Nekatere od knjig imajo veliko zgodovinsko vrednost, saj je med njimi tudi nekaj inkunabul (to so knjige, pisane z roko na pergament, velike začetnice pa so čudovito izrisane in okrašene z zlatom).
3.	PLETERSKA GALERIJA — Pleterski samostan ima v lasti precej slik neprecenljive vrednosti, ki jih je dobil v dar ali so mu pripadle, ko so ukinili kakšno kartuzijo. Posebno zanimive so tri slike. Dve, ki predstavljata evangelista, sta delo znamenitega mojstra Rubensa (vsaka od njiju je ocenjena na približno 250.000 dolarjev), tretja pa je delo flamskega slikarja van Dyka.
4.	KDO JE KRADEL V PLETARJAH — Pred približno leto dni sta iz samostanske knjižnice izginili dve dragoceni knjigi in zlat kelih. Ko so v Pleterjah izgubili še zadnje upanje, da bi ukradene stvari še kdaj videli, so pred nekaj meseci s posredovanjem Interpola prišli predmeti nepoškodovani iz Mehike. Ni bilo ugotovljeno, kdo je tat in kako so stvari „zašle“ v Mehiko.
5.	PLETERJANI — Sedaj je v samostanu 22 očetov in bratov. Narodnostni sestav očetov je sila pester: dva Slovenca, dva Hrvata, en Bosanec, en Švicar in dva Avstrijca, medtem ko so bratje vsi Slovenci. Vsi očetje imajo končano teološko fakulteto, nekateri pa še kaj več. Tako je na primer Švicar končal tudi glasbeno akademijo. Bratje pa so tisti menihi, ki nimajo verskih šol.
Med novimi knjigami
Prof. dr. Theodor Veiter: Das jurassische Volk im Berner Jura und das Selbstbestim-mungsrecht. Založba Braumuller, broš. 72.— šilingov.
Najnovejša knjižna publikacija znanega strokovnjaka za manjšinsko-pravna vprašanja (pred nedavnim je prof. Veiter govoril v Celovcu) se bavi v obliki mednarodnopravnega izvedenčevega mnenja z vprašanjem Jurasijcev v švicarskem kantonu Bern. Jurasijci kažejo že dalj časa separatistične tendence, da bi mogli tako ohraniti svoj francoski etnični značaj, ki jim ga očitno kanton Bern ne garantira v zadostni meri, ker je pretežno švicarsko-nemški.
Dr. Veiter je zgradil svojo razpravo — ki je objavljena v nemščini in francoščini — v načelni in posebni del. Prvi se bavi s problemom sploh, nato z vprašanjem samoodločbe narodov in plebiscitov, drugi pa z vprašanjem Jurasijcev v posebnem.
Uvodoma poudari avtor, da pojmuje evropski zapad oziroma anglo-ameriški svet vprašanje samoodločbe drugače kot komunistične države, kjer velja po češki krizi tako imenovana doktrina Brežnjeva, ki predvideva samo zelo omejeno možnost samoodločbe. Po teh osnovnih ugotovitvah, v katerih je tudi pribito, da more zagovarjati zakonite interese manjšine edinole tisti, ki se ne želi asimilirati (torej nikakor ne tako imenovani vindišarji ali Robakova skupina med gradiščanskimi Hrvati), sledi nazorna osvetlitev vseh zakonov in pogodb, ki dovoljujejo oziroma omogočajo tako samoodločbo. Nato poda avtor še zgodovino vseh plebiscitov, ki so se kadarkoli in kjerkoli vršili.
Končno se dr. Veiter dotakne raznih možnosti, kako bi mogli Jurasijci priti do večjih etničnih pravic in do učinkovite zaščite. Vsekakor zanimiva knjiga za tistega, ki se zanima za manjšinsko problematiko v svetu.
#
Zbornik dokumentov ljubljanskih študentov 1970/71
Pravkar je izšel v založbi Izvršnega odbora Skupnosti študentov Ljubljanskih visokošolskih zavodov nadvse zanimiv zbornik dokumentov, ki so jih izdali ljubljanski študentje v študijskem letu 1970/71. Kakor znano, so se ljubljanski študentje v pookto-brskih koroških dneh 1970 tudi angažirali v vprašanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in v Italiji. V zborniku najdemo ..Resolucijo o položaju zamejskih Slovencev", razna pisma italijanskim in avstrijskim osebnostim, pismo jugoslovanskemu predsedniku Titu ter državnemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu ter celo vrsto drugih dokumentov, ki so izraz zaskrbljenosti slovenske študirajoče mladine za obstoj koroških, tržaških, goriških in beneških Slovencev.
*
Felix Ermacora, Diskriminierungsschutz und Diskriminierungsverbot in der Arbeit der Vereinten Nationen,
Braumuller, broš. 354.— šil.
Pomembni znanstvenik prof. dr. Felix Ermacora se v svoji najnovejši knjižni publikaciji, ki jo je posvetil svojemu ponesrečenemu prijatelju Marčiču, ukvarja z vprašanjem diskriminacije, se pravi: z neenakim ravnanjem z ljudmi. Knjiga je izšla ob zaključku svetovnega leta proti diskriminaciji.
Tu ne moremo podati podrobne in znanstvene ocene, pač pa želimo opozoriti na to pomembno knjigo, ki vsebuje celo dokumentacijo o učinkovitih in tudi neučinkovitih ukrepih Združenih narodov glede diskriminacije; znano nam je, da poznajo vse države, tudi še tako demokratično urejene, to ali ono vrsto diskriminacije. Odstranitev vseh teh reliktov iz preteklih dni bo terjala še velike napore.
Dr. R. V.
6.	CERKEV — Ko je bila današnja pleterska kartuzija leta 1904 obnovljena, so oltar pripeljali iz neke francoske kartuzije, kateri ga je podarila madame Pompadour. V ozadju oltarja se dviga ogromen lesorez, delo Meštrovičevega učenca Skarpe. Oprema cerkve je čudovito izdelana ročna rezbarija in je bila pred nedavnim ocenjena na 800 milijonov starih dinarjev.
7.	PAPIGA — Na samostanskem ..častnem dvorišču" zvedavo opazuje obiskovalce papiga, stara preko sto let. Papiga je v samostanu popolnoma domača, posebno rada pa ima tiste, ki ji prinašajo njeno poslastico — bučna zrna.
Slovencem iz Roža, Podjune in Zilje
ter vsem rojakom po širnem svetu blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1972
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Obiskali smo kartuzijo Pleterje
Strah pred »slovenskim središčem" v Celovcu
Po Celovcu straši čuden strah. Pa ni to samo opolnoči, tudi ni to nobena puhla pošast, ..znotraj votla, zunaj pa nič“, ne, strah je, pa šele kakšen. Če tega doslej še niste vedeli, ko boste prebrali te vrstice, se ga boste zbali še sami. Pa pogumno v ta »straš-na“ dogajanja!
Znano vam je prav gotovo — če še ni, pa bo zdaj —, da v Celovcu obstaja slovenska kulturna ustanova, ki se imenuje Družba svetega Mohorja. Ta Družba svetega Mohorja dela preglavice že dalj časa. Ni in ni zadovoljna s tem, kar ima. Širi se in se širi. Predlanskim je hotela kupiti vetrinjski grad. A to je preprečila složna enotnost vseh domovinsko zavednih Korošcev. (Prosim, ne jemljite tega „vseh“ preveč točno, beseda ni konj, pa zato prenese mnogo več kot konj).
V	Celovcu izhaja časopis, ki se zelo ba-vi s strahovi. Je to „Volkszeitung“. Prejšnji petek so posvetili na tretji strani temu strašnemu dogajanju 81 vrstic, naslov in podnaslov, ime pisca, fotografijo Prechtlove hiše, pod njo pa še štiri vrstice.
Kaj je? Hudega ni nič, ker pa so prizadeti Slovenci, je stvar že bolj huda. In ker hočejo ti Slovenci nekaj ustvariti, je stvar že nepresegljivo huda. Mohorjeva družba je kupila tako imenovano Prechtlovo hišo. Mislili so si pač odgovorni, hiša stoji kar zraven Mohorjeve, naprodaj je tudi bila, pa zakaj bi je ne kupili. No, rešiti je bilo treba nekaj vprašanj. Bila so tam razna stanovanja, pa še ordinacija zdravnice dr. Feinove, gostilna „Zum stillen Zecher" in kino Prechtl, najstarejši v Celovcu.
Predložili so načrte za zazidavo, ki jih je obravnaval celovški magistrat že novembra 1970. Mohorjeva namerava ustanoviti dijaški dom. Toda po Celovcu se baje govori — Volkszeitung poroča tako —, da je že ves zazidani blok, ki ga obdajajo Viktringer Ring, 10.-Oktober-Stral3e, Schuttgasse in Karfreit-straBe, razen Prechtlove vile, last Mohorjeve družbe. In vse to pa hočejo spremeniti v slovensko središče.
Prechtlovo hišo bodo podrli in s tem tudi »ponesli v grob del starega Celovca". Do 15. januarja imajo prizadeti čas, da zapustijo Prechtlovo hišo. Podirati bodo začeli marca. Tam pa bodo sezidali novo sodobno stavbo.
V	Volkszeitung smo tudi brali, da so vse kupno-prodajne zadeve uredili v Trstu pri biroju Thun. V Trstu namreč živi baje bivši lastnik Prechtlove hiše, baron Nino de Gorup.
Pa to še ni vse. Strah si je še izbral neko drugo ulico. Je to Pavličeva ulica ali Pau-litschgasse, kot se glasi uradno. Hiši št. 5 in 7 (številka 7 nam je bolj znana kot bajta Slovenske hranilnice in posojilnice) bodo tudi podrli, s tem pa tudi dve »krasni" cvetki starocelovške mestne arhitekture. Namesto teh dveh hiš, baje »prava okrasna in turistična" točka Celovca, bodo sezidali Slovensko banko ter Hranilnico in posojilnico.
Vsi ljubitelji starega Celovca! 31. decembra bo zadnja predstava v kinu Prechtl. Videli boste film »Die Doppelganger von Sa-cramento". Oglejte si ga! To bo zgodovinska predstava. 64 let je igral ta kino Prechtl. Skrbel je za prvorazredno zabavo. Zdaj pa ne bo več. Pravijo, da na Silvestrovo noč hodi po hišah poseben angel božji in si zapisuje duše vseh tistih, ki jih bo poklical v novem letu.
Naši osmošolci na obisku pri jeseniških osmošolcih
Stiki med našimi in jeseniškimi osmošolci se razvijajo že dalj časa precej uspešno. Zadnjo soboto so povabili Jeseničani naše dijake na Gorenjsko. Pokazali so jim naravne, zgodovinske in kulturne zanimivosti dežele pod Triglavom, tako Bled, Finžgarjevo hišo v Doslovičah pri Breznici, Prešernov dom v Vrbi ter Begunje, kraj, ki nas še danes strahotno spominja na vse grozote, ki jih je moral naš narod pretrpeti pod krvoločnim nacizmom.
Popoldne so odigrali naši dijaki košarkarsko tekmo proti Jeseničanom, ki so jo po pričakovanju tudi izgubili. Podali so tudi nekaj misli in besed za jeseniški radio, zvečer pa so priredili skupen ples. Naši osmošolci so povabili Jeseničane na gimnazijski ples in na daljši obisk na Koroško.
Priznanje rojakom na Koroškem
Slovenian Research Center of America, Inc., od države priznana raziskovalna ustanova, trenutno pripravlja publikacijo o znamenitih in posebno zaslužnih Slovencih izven Slovenije. Ravnatelj ustanove je univ. prof. dr. Edi Gobec, pomočniki in raziskovalci pa so razkropljeni po vsem svetu.
Od časa do časa pa skuša ta od ameriške vlade priznana raziskovalna korporacija dati priznanje in vzpodbudo tudi osebam, ki se posebno plodno udejstvujejo za ohranitev in ugled slovenstva.
Priznanje za zasluge ali »Certificate of Merite" je naslov posebnih častnih diplom, s katerimi je Slovensko-ameriški raziskovalni center (ali Slovenian Research Center of America) ob priložnosti obiska g. župnika Vinka Zaletela v Ameriki počastil rojake v Avstriji.
Zgornje priznanje so prejeli naslednji slovenski rojaki na Koroškem (po abecedi):
1.	DR. FRANCE CIGAN s posmrtnim priznanjem za njegovo vzgojno delo, zlasti na glasbenem poiju, odkrivanje narodnega blaga in kulturno delo.
2.	MILKA HARTMAN za njeno pesniško in ljudsko prosvetno delo.
Držečnik se je rodil 5. oktobra 1903 v župniji Ribnica na Pohorju in bil v Rimu v maš-nika posvečen 30. oktobra 1932. Apostolski administrator mariborske škofije je postal decembra 1946 in bil za mariborskega škofa umeščen 29. septembra 1960.
Študiral je dve leti bogoslovje v Mariboru, nato odslužil vojaški rok in nadaljeval študije v Rimu. Na Gregoriani sta s celovškim škofom Kostnerjem bila sopotnika. Držečnik pravi v svojih spominih, da sta se pogovarjala v slovenskem jeziku, ker je tudi takratni celovški škof zahteval od svojih
PLIBERK
Pretekli petek je avstrijska televizija prinesla v oddaji Osterreich Bild zanimive intervjuje o dvojezičnih napisih na Koroškem. Spraševali so širom Podjune in Roža. Večina se je izrazila, da smatra napise v obeh deželnih jezikih kot važne, ker se pokaže z njimi tujcem, da tu živi narod, ki nima nemškega materinega jezika. Psihološko so pa važni tudi za Slovence same, ker jim ti napisi dvigajo narodno zavest.
Gledalcem pa je zastala sapa, ko so slišali izjavo pliberškega župana inž. Kristana, ki se ima za branilca pravic, ki pristojajo slovenskim občanom. Le ti so ga izvolili z velikim zaupanjem na to častno mesto. Celo pismeno je izjavil, da ne bo nastopal proti Slovencem. A globoko je razočaral svoje volilce, ko je izjavil: „ ... Ich halte die zwei-sprachigen Aufschriften nicht als notvven-dig und zielfuhrend, aber ein Teil der Slo-wenen will sie haben ...“ Je li zastopal s tem mnenje svojih občanov? Nikakor ne! Kaj je mislil s »zielfuhrend"? Je li pomislil na od Heimatdiensta programirani genocid, ki bi z dosego dvojezičnih napisov stopil v daljavo? Ali ne smatra člena 7 državne pogodbe kot pravilnega, ko je rekel, da napisi niso potrebni? Ali misli, da državna pogodba ne velja za vse dvojezično ozemlje, ko je rekel, da hoče napise samo del Slovencev? Občani so globoko ogorčeni nad temi izjavami. Premislili si bodo znova izreči zaupanje osebi, ki nasprotuje zakonom, ki jim zagotavljajo pravice, in tako njim samim.
SPODNJE BOROVLJE
Redko se oglašamo iz našega kraja, a od časa do časa pa je le treba. Letos nas je zima prehitro obiskala in ker drsanja ni več, hodimo pridno k svitnam, ki so zdaj večkrat v naši podružnici in tudi zvečer, ko imamo več časa. — Ob praznikih pa bo dočakala svoj 80. rojstni dan sovaščanka Štefanija Ressman, roj. Stefančič. Ni imela preveč dobrega v svojem dosedanjem življenju. Doma je tukaj na vasi pri pd. Rav-šovi gostilni. Kmalu po prvi svetovni vojni se je poročila z Martinom Ressmanom in sta si z marljivostjo zgradila svoj lastni dom na vasi. Po kratkih srečnih letih ji je zbolel
3.	DR. JANKO HORNBOCK za njegove velike zasluge pri razvoju Mohorjeve družbe.
4.	DR. JOŠKO TISCHLER za vzgojno in narodno delo kot oče Slovenske gimnazije in avtor razprave: „Die Sprachenfrage in Karnten".
5.	DR. METOD TURNŠEK za njegovo literarno in zgodovinsko delo.
6.	VINKO ZALETEL za njegovo prosvetno delo, pisateljevanje in za povezavo med slovenskimi rojaki, ki jo vrši na svojih potovanjih.
Doslej so prejeli podobno priznanje: tenorist Anton Dermota, dr. Ferdinand Kolednik za publicistično delo, Lev Detela za pisateljevanje, dr. Andrej Moritsch za znanstveno delo, Marjan Rus — pevec in Ivan Tomažič za zgraditev »Korotana".
Prof. dr. Edi Gobec je posredoval ta »priznanja", ko je sam zasledoval kulturno delo g. Vinka Zaletela v Ameriki, se sam udeležil njegovega predavanja. G. Zaletel je namreč imel predavanja o Koroški v Clevelandu (6), Torontu, Hamiltonu in VVashingtonu in imel dva celourna razgovora o Koroški v radiu Cleveland.
bogoslovcev, da so se naučili slovenskega jezika.
Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 je bil med aretiranimi in zaprt v mariborski vojašnici. Ostala leta druge svetovne vojne je prebil kot kaplan na Hrvaškem. Po kratki službi v Ljubljani je bil imenovan za pomožnega škofa v Mariboru. Tako v bistvu nadaljuje delo svetniškega škofa Antona Martina Slomška.
Tudi naš list mu čestita k temu jubileju in mu želi, naj Vsemogočni bogato siplje svoj blagoslov na njegovo delovanje za blagor duš.
sin Hajnžek, za katerega kljub vsej skrbi in iskanju zdravja ni bilo več pomoči. Nato je vzela v skrbstvo svojo bolno sestro. Med vojno je spet trepetala za svojega moža, ki so ga preganjali zaradi narodne zavesti in brata, ki je dobil službo po glasovanju 1920 v Jugoslaviji. Zadnji hud udarec pa je bila smrt ljubljenega moža, ki je delila z njim vse te težke, a tudi prijetne dni. K lepemu jubileju pa ji želimo še mnogo prijetnih dni v krogu svoje družine.
ŽELEZNA KAPLA
Zadnjo nedeljo nas je obiskal gospod župnik Vinko Zaletel in nam kazal v farni dvorani skioptične slike o posvetitvi Slovenske kapele v VVashingtonu. Predavanje je bilo ob pol dvanajstih. Naši ljudje so napolnili dvorano do zadnjega kotička, saj jim je predavanje približalo življenje in ustvarjanje Slovencev v Ameriki. Gospodu Zaletelu prisrčna hvala za ta kulturni užitek.
SPOMINSKA KAPELA V VVASHINGTONU
V sredo, 8. decembra, na Marijin praznik, smo v slovenski oddaji slišali reportažo g. Vinka Zaletela, ki je bil navzoč in priča slavnosti blagoslovitve kapele ameriških Slovencev v VVashingtonu.
G. Vinko Zaletel je priča, kako so tamkajšnji Slovenci aktivno in pridno na delu — ker brez muje se še čevelj ne obuje.
Mi na Koroškem sicer ne poznamo njih razmere, gotovo pa imajo tudi svoje skrbi in težave, in jih lahko vzamemo za vzgled. Morda imajo tam v Ameriki manj narodnih sovražnikov kot jih imamo mi tukaj na Koroškem, brez razlike med levico in desnico. Na splošno smo pa tudi sami malo obsojanja vredni, ker smo bolj površni, premalo zavedni in preveč popustljivi.
Navadno je tako, da se večina naših ljudi zave šele tedaj, ko je prepozno in voda že v grlo teče.
Bomo morali v verskem in narodnem oziru postati bolj budni, ker se naši sovražniki oziroma naši odpadniki že vesele našega narodnega poraza, blizu tisoč in štiristo-letnega življenja koroških Slovencev na Koroškem. Tega veselja jim nikakor ne privoščimo in ga ne bodo doživeli.
Naročnik NT M. M.
= Naše prireditve
Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabi na tridejansko dramo
„ P L A V Ž “
ki jo bodo uprizorili 26. 12. 1971, ob 13. uri v farni dvorani v Selah.
Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku vabi prijatelje izbranega petja na
KONCERT
Gostuje mešani zbor SPD »Danica" iz št. Vida v Podjuni.
Koncert bo na Štefanovo, 26. decembra, ob 14.30 v farni dvoranai v Šmihelu.
»Podjunska glasbena skupina" vas prav prisrčno vabi na
VESELI POPOLDAN ki bo v nedeljo, 9. januarja 1972, ob 14. uri popoldne v gostilni Rutar v Žitari vasi.
Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli vabi na
PRIREDITEV LJUDSKIH PLESOV ki bo v nedeljo, 26. decembra 1971, na Štefanovo, ob 14. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
To prireditev bomo ponovili na željo vseh, ki zadnjič niso imeli možnosti, da bi videli naše mlade folkloriste in vseh tistih, ki jih bodo radi prišli ponovno gledat.
Vaše udeležbe se vnaprej veseli
odbor.
Slovensko prosvetno društvo »Kočna" v Svečah vabi na
PEVSKI KONCERT
ki bo na Štefanovo, dne 26. decembra 1971, ob 3. uri popoldne pri Adamu v Svečah.
Poje komorni zbor »Anton Tomaž Linhart" ■ iz Radovljice.
Pevsko srečanje naj utrjuje dobrososedske odnose med prebivalci tostran in onstran meje.	Vabi odbor
CELOVEC
(Božja služba v božičnih dneh) POLNOČNICA bo — kakor zadnja leta — v kapeli provincialne hiše, Viktringer Ring 19, na Sveti večer opolnoči. Od pol polnoči dalje priložnost za sveto spoved.
BOŽIČ, 25. decembra: Ob pol osmih zjutraj bo sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri bo v cerkvi novega bogoslovja ob Lendkanalu, kjer je tudi ob nedeljah ob 9. uri sv. maša. Ob 16. uri popoldne pa je sv. maša v Mohorjevi kapeli.
SV. ŠTEFAN, 26. decembra: Božja služba ob pol osmih v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja. Priložnost za sv. spoved vselej pred sv. mašo.
Verniki iz Celovca in okolice iskreno ; vabljeni!
8S

Blagoslovljene božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto želijo vsem bravcem „Našega tednika“
USLUŽBENCI MOHORJEVE TISKARNE v CELOVCU
Dr. Maksimilijan Držečnik praznuje srebrni jubilej
škofovske službe
3. KOROŠKI KULTURNI DNEVI
Mirko Kumer v Kmetijski zbornici
OD 27. DO 29. DECEMBRA 1971 V DELAVSKI ZBORNICI V CELOVCU, PREDAVALNICA I
SPORED:
PONEDELJEK, 27. decembra:
BOGO GRAFENAUER:
NACE ŠUMI:
BREDA POGORELEC:
8.30: OTVORITEV
Mitologija koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih 11.30:
Otvoritev razstave periodičnega tiska koroških Slovencev 14.00:
O regionalnem in nacionalnem v likovni umetnosti Različne plasti slovenskega jezika na Koroškem
TOREK, 28. decembra: ANDREJ MORITSCH:
RAZISKOVALNI KOLEKTIV:
VLADIMIR KLEMENčIč-PAVEL APOVNIK:
8.30:
Socialnogeografski razvoj katastrske občine Št. Pavel na Zilji v preteklih 150 letih
(August Brumnik, Teodor Domej, Janko Malle, Jože Messner, Mirko Messner, Vida Obid, Štefan Pinter, Valentin Sima, Kristijan Schellander, Marjan Sturm, Lojze VVieser, Vinko VVieser): Socioekonomska in prostorska analiza južne Koroške na primeru štirih vasi
14.00:
Združevanje občin na dvojezičnem ozemlju Koroške 20.00:
Literarni večer v Modri dvorani Doma glasbe
SREDA, 29. decembra:
JOŽE KORUZA:
JANEZ HOFLER:
MIRKO JUTERŠEK:
8.30:
Bukovniki in bukovništvo. Poizkus nove opredelitve
K umetnostnozgodovinski interpretaciji beljaškega slikarskega kroga v 15. stoletju
Sodobni likovni umetniki na Koroškem 14.00:
Delo v strokovnih krožkih:
1.	Zgodovinsko-sociološki krožek
2.	Jezikovno-literarni krožek
3.	Umetnostni krožek
PRI NAS NA
PROMOCIJA
Peter Travnik iz Borovelj je bil dne 22. decembra na Karl-Franzens-univerzi v Gradcu promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Mladi doktor je sin našega znanega boroveljskega zdravnika dr. Valentina Travnika. — Čestitamo!
ŠT. JAKOB V ROŽU
Zadnjo nedeljo nas je obiskal po dolgem zopet vogrški župnik g. Vinko Zaletel in nam v krasnih slikah pokazal blagoslovitev slovenske kapele v VVashingtonu. Farna dvorana je bila polna hvaležnih gledalcev in poslušalcev.
METLOVA
Na četrto adventno nedeljo opoldne se je šestletna deklica Adelheid Riegelnik s svojim bratcem odstranila od doma. Ko se je po dveh urah fant vrnil, o deklici ni bilo sledu, zašla je v Dobrovo. Po dolgem iskanju je vso prezeblo deklico našel orožnik in jo tako rešil sigurne smrti v mrzli noči.
Občni zbor SAK
V nedeljo, dne 19. 12. 1971, je imel SAK občni zbor v Celovcu, katerega se pa žal niso udeležili vsi igralci. Sprva je predsednik SAK Valentin Inzko pozdravil navzoče. Sledila so poročila tajnika Hanzija Olipa in Mihe Zablatnika. Oba sta orisala trenutno stanje SAK. Videlo se je, da finančni problemi še zdavnaj niso rešeni. Hanzi Olip je nato v kritičnem pregledu sezone nakazal pozitivne in negativne strani delovanja. Predočil je potek vseh letošnjih iger. Iz vseh iger se je videlo, kaj z idealizmom na pravem mestu rnahko dosežeš. V zavesti, da zastopamo tukaj slovenski narod, se moramo boriti tudi vnaprej z istimi silami. Razpravljalo se je tudi, kako se najbolj pripraviti na prihodnjo sezono. Sklenilo se je, da
KOROŠKEM
se bo stopnjeval trening, a težave so se pokazale zaradi telovadnice, katero ima SAK na razpolago samo ob petkih. Glede enotedenskega trening-campa ni prišlo do kakega zaključka, nakar so se razdelile funkcije in so volili odbor.
Ta občni zbor je vzpodbudil vse k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
DRUŽINA FERK
Hotel „CARINTHIA - Klopeiner See“ Podgrad ob Klopinjskem jezeru
Slovenska mladina prireja tudi letos za člane in prijatelje
smučarski tečaj
pri Lapšu na Šentjanških Rutah, in sicer v dneh od 3. do 6. januarja 1972. Smučarski tečaj bo strokovno vodil prof. Anton Malle.
Cena za prenočišče in polno oskrbo bo znašala 65.— šil. na osebo in dan. Za plačilo žičnice na Rutah bodo na razpolago vozovnice po znatno znižani ceni. Za tečaj je potrebna zadostna smučarska oprema (očala za sneg, obutev, palice, obleka).
V večernih urah se bomo pomenili o aktualnih vprašanjih in tudi za družabnost bo v zadostni meri poskrbljeno. Ogledali si bomo tudi smučarski film.
Udeleženci smučarskega tečaja se bomo srečali v ponedeljek, 3. januarja, ob 9. uri dopoldan, v gostilni Tišlar v Št. Janžu.
Prijave za smučarski tečaj bomo sprejeli najkasneje do 30. 12. 1971 pismeno ali te-lefonično na naslov:
Slovenska mladina, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec, telefon (0 42 22) 85 6 24.
Odbor
Vese/e božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
HAJNŽIC
REBRCA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
EROS
KRUMPENDORF
Nagovor ekon. svetnika Mirka Kumra v imenu frakcije Skupnosti južnokoroških kmetov na občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško v gradu Hrastovica, 6. 12. 1971:
Sehr geehrter Herr Landeshauptmann, sehr geehrter Herr Landesrat, sehr geehrter Herr Prasident, hohe Vollversammlung, meine Damen und Herren!
Die VVahler haben mich neuerlich in un-sere Vollversammlung gevvahlt und mich mit der Berufsvertretung betraut. Ich ver-trete die Siidkamtner Bauern, vvelche haupt-sachlich im ehemaligen unterentvvickelten Gebiet, vvelches jetzt entwicklungswurdig genannt wird, vvohnen und vvirtschaften. Dieses vvirtschaften ist meistens schvvierig, vveil die Struktur der Betriebe klein ist und der Boden meistens sehr diinnschichtig, mit Grobschotter im Untergrund, und daher sehr durreempfindlich ist.
Ein Teil meiner VVahler sind Gebirgs-bauern im Komler- und Karavvankenge-biet. Die haben es noch schvvieriger, da sie die Landtechnik nicht so anvvenden kon-nen wie ihre Berufskollegen im Tale. Die
DUHOVNO SREČANJE
slovenskih izobražencev bo v nedeljo, 2. 1. 1972, začetek ob 18. uri, do torka, 4. 1., do 13. ure v Tinjah. Znameniti psiholog, prof. dr. Trstenjak iz Ljubljane bo razlagal človeka v njegovem naravnem in nadnaravnem bistvu. Skušal bo izobraženstvu in dijaštvu nakazati življenjsko pot v naši nemirni dobi. Vabljeni vsi, katerim se hoče tečne duhovne hrane!
dortigen groBeren Betriebe lebten bis vor kurzem aus den Ertragnissen des VValdes, vvelcher heute meistens uberschlagert ist und bald keinen Ertrag mehr geben vvird. Auch benotigt man, um vom VVald leben zu konnen, groBe Besitzflachen, die in Sud-karnten nur selten vorhanden sind. Darum sind die Ertragnisse der kleinen und der Gebirgsbetriebe meist sehr gering und geben den in der Land- und Forstvvirtschaft Tatigen bedeutend vveniger Einkommen ge-genuber anderen Berufsgruppen. Die Folge dieser Disparitat ist es, daB die Bauernju-gend in anderen Berufszvveigen ihre Be-schaftigung und Zukunft sucht und unser Bergsiedlungsraum immer mehr vervvaist und entsiedelt vvird.
Auch im Tale gibt es immer mehr Klein-bauern, dlie auf ihren Betrieben, die vor dreiBig Jahren noch eine Ackernahrung ab-gaben, heute vveit vveniger verdienen vvie ihre Nachbarn — Arbeiter und Angestellte, die anderen Beschaftigungen nachgehen. Diese Mindereinnahmen spiegeln sich aus-serlich in der Verschiedenheit der VVoh-nungen vvider. Die Arbeiter konnten sich in 10 bis 15 Jahren schone neue Hauser er-bauen und einrichten, die Bauern aber meistens noch in alten, schlecht eingerichteten Hausern vvohnen miissen. Wir sind den Ar-beitern nicht neidig um ihren Vorteil, miis-sen aber bemerken, daB hier etvvas nicht stimmt, besonders, vvenn wir die Arbeits-zeit beider Gruppen vergleichen. Beim Bauern arbeitet 100 °/oig die Frau mit und auch die Kinder miissen schon von frtiher Jugend an mithelfen und auch die Alten hel-fen meistens bis zum Tode mit. Auf der anderen Seite geniigt meistens ein Alleinver-diener, um die Familie zu erhalten. Wenn aber beide arbeiten konnen, da gibt es dann das VVirtschaftsvvunder.
So ein VVirtschaftsvvunder mogen auch unsere Bauern erleben, ohne ihre land-vvirtschaftliche Tatigkeit aufgeben zu miis-sen. Die meisten Kleinbauern benotigen Zuusatzverdienstmoglichkeiten. Darum sol-len in Siidkarnten noch mehr Industrie- und GroBgevverbebetriebe gegriindet vverden, daB der Kleinbauer etvvas zusatzlich verdienen konnte und daB die bauerliche Jugend nicht in der Fremde ihre Arbeit su-chen muBte.
Zu Hause vvohnen, in der Umgebung arbeiten! Zu unseren Bauernhofen sollen brauchbare Giitervvege fiihren. Die Haus-vvirtschaften sollen mit gutem VVasser ver-sorgt vverden. Mit den Griindungen der Um-stellungsgemeinschaften soli in Siidkarn-ten fortgesetzt vverden, bis man uberall zu gutem, leistungsfahigem Vieh kommt. Die iiberbetriebliche Maschinenbeniitzung soli noch vveiter ausgebaut vverden, daB der
Kleinbauer nicht alle Maschinen selbst kau-fen muBte, vvas ihm viel zu teuer kommen vviirde.
Und unsere ZuschuBrentner vvarten schon schvver auf eine Oberfuhrung in die Bauern-pension.
Es vverden noch vveiter namhafte offent-liche ZuschuBmittel notvvendig sein, um die grobsten Mangel in Siidkarnten zu besei-tigen. Ich bitte die Kammer, diese gerecht zu verteilen.
Um den vvirtschaftlichen Aufstieg zu er-reichen, benotigen vvir eine aufgeschlosse-ne Jugend, vvelche unser Erbe iibernehmen vvird. Wenn vvir ihnen neben unseren Bauernhofen auch unser Volkstum und unsere Tradition vererben vvollen, ist es von groBer VVichtigkeit, daB diese Jugend in Fach-schulen mit slovvenischer Unterrichtsspra-che ausgebildet vvird. Wir haben solche Schulen in St. Ruprecht bei Volkermarkt und in St. Peter im Rosental. Wir freuen uns, daB sich den Madchenschulen auch eine Fachschule fiir Burschen in Fdderlach beigesellt hat, vvelche in diesem Jahr das Offentlichkeitsrecht erhielt. Wenn dazu die Landvvirtschaftskammer durch ihre Stel-lungsnahme etvvas beigetragen hat, sei ihr hier der Dank ausgesagt.
Wir bitten diese Schulen vveiterhin als Schulen der slovvenischen Volksminderheit zu betrachten und sie im Sinne eines guten Zusammenlebens mit derselben zu fčrdern. Sie sollen nicht als Konkurent der kammer-eigenen oder der Fachschulen des Landes betrachtet vverden, sondern als Schulen un-seres zvveiten Volksteiles in Karnten.
Wir haben vor kurzem in Karnten eine Diozesansynode abgehalten. Bei dieser Sy-node kamen die slovvenischen Glaubigen gleichberechtigt zum Wort. Sie fanden bei den Synodalen des Landes ein offenes Ohr fiir ihre volkischen Belange. Auch im Karnt-ner Landtag haben vvir bei der Budgetbe-ratung uns zugeneigte Worte aus dem Munde einiger Abgeordneten und des Landes-hauptmannes gehort.
Moge sich diesen Zvveien, der Synode und dem Landtag, auch der Dritte im Bunde — die Landvvirtschaftskammer fiir Karnten — beigesellen, und den slovvenischen Siidkamtner Bauern eine gleichberechtigte Forderung angedeihen lassen! Moge die Landvvirtschaftskammer fiir Karnten auch fiir die Siidkamtner Bauern ein Hort des Vertrauens vverden, vvohin man sich in den Noten allzeit vertrauensvoll vvenden konnte.
Wir sind bereit in der Kammer konstruktiv mitzuarbeiten.
Slomškovim častivcem, dobrotnikom in sodelavcem postopka za prištetje k blaženim in svetnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu — posebno bolnikom in stiskanim BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1972!
MSGR. FRANČIŠEK H. ŠEGULA,
POSTULATOR V RIMU
QLEDALI$CE v CELOVCU
Sobota, 25. decembra: 15.00 Linksherumrechts-herum (bajka), prosta prodaja vstopnic. — Sobota, 26. decembra: 19.30 La Boheme. Prosta prodaja vstopnic. — Sreda, 29. decembra: 19.30 Der Vogelhandler. 6. predstava Abo M, 6. predstava GW-sreda, 4. predstava, koroška Abo-sre-da, prosta prodaja vstopnic. — Četrtek, 30. decembra: 19.30 Ein schoner Herbst (zadnjič). Prosta prodaja vstopnic. — Petek, 31. decembra: 19.30 Der Vogelhandler. Prosta prodaja vstopnic. — Sobota, 1. januarja: 15.00 Linksherumrechts-herum (bajka). Prosta prodaja vstopnic.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 26. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 27. 12.: 13.45 Informacije — Nova slovenska literatura (3): Kocbekova pesniška zbirka „Poročilo“. — Skladbe slovenskih skladateljev (Krstna izvedba kompozicij Franca Wil-fana Babiča) — Klavir: M. Lipovšek. — TOREK, 28. 12.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. — SREDA, 29. 12.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — ČETRTEK, 30. 12.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha noč (Posnetki pevskega koncerta v Pliberku — 2. del). — PETEK, 31. 12.: 13.45 Informacije — Veseli val. — SOBOTA, 1. 1. 1972: 7.10 Dobre volje v leto novo! (Voščila).
Dobri stari časi -odnos do lastne mladosti
Včerajšnji svet, svet in življenje pred prvo svetovno vojno, razdobje med obema vojnama in današnji čas in svet po 25 letih druge svetovne vojne — kakšne neslutene raziike in spremembe na vseh področjih življenja. Stara mama pripoveduje svojim vnukom o svoji mladosti pred prvo svetovno vojno, ko smo bili Slovenci še v Avstroogr-ski monarhiji. Nismo poznali radia, kaj še televizije. Avto si mogel videti le v mestu v zadnjih letih pred vojno. Kino in film sta bili dve čudesi, le za velika mesta. Ljudje na podeželju smo živeli mirno in varno domače življenje. Nič nismo vedeli o velikih svetovnih dogodkih. Domači prazniki in obiski v bližnjem mestu od časa do časa so nam bili otrokom prava doživetja. Radi smo hodili v šolo, da smo zvedeli kaj novega. Doma pa smo zlasti ob zimskih večerih prebirali domače povesti. V večjih vaseh so imeli zlasti po prvi vojni že razna društva: pevska in telovadna, prirejali so tudi igre, ljudske kar je bilo za mladino šola izobrazbe in lepega veselja ob uspehu. Vendar je lepo idilo domačega življenja kalila velika brezposelnost zlasti v pasivnih krajih, daleč od mesta. Naši ljudje so se izseljevali v Ameriko, kjer so si iskali kruha. Še tako nadarjenim mladim ljudem so bila zaprta vrata v visoke šole, zaradi revščine in pomanjkanja. Ej, niso bili stari časi, časi moje mladosti sami sončni brezskrbni dnevi. Otroci, ki smo tedaj doraščali, smo zgodaj okusili trdoto življenja. Otroci bajtarskih, danes bi rekli delavskih družin so bili že kar od rojstva določeni za pastirje, hlapce in dekle. Povsod so bili krivično prikrajšani in poniževani, ker socialno vprašanje v tistih časih žal ni bilo urejeno. Spomnimo se mimogrede na Cankarjevo črtico o Hlapcu Jerneju. Tudi za stare, onemogle, bolne in revne ljudi ni bilo pokojnin in urejenih domov za njihovo zdravljenje in počitek. Marsikaj, kar imamo danes, v tistih časih nismo imeli, vendar smo bili bolj zadovoljni ljudje kakor ste danes vi mladi, ko vam socialno, gospodarsko in politično urejeno življenje nudi vse, včasih celo v preobilju, kar vam lepša, bogati vašo mladost in omogoča izobrazbo in dosego poklica. Vsega tega ni bilo v mojih mladih časih, katerim vi pravite stari časi in ne morete verjeti, da je res bilo tako in da moremo mi starejši imeti lepe spomine na svojo mladost, je nadaljevala naša stara mama.
Vsaka mladost, pa naj bo še tako skromna in v ozke razmere utesnjena, je po svoje lepa. Že zato, ker je mladost in še ne zna vpraševati, zakaj tako in ne drugače. Mladost, ki se zna čuditi in pričakovati vesel jutrišnji dan. Prav gotovo pa je bilo v tistih starih časih in je tudi v današnjih modernih in urejenih mnogo otrok, ki imajo težko mladost. To so ptički brez gnezda, brez staršev in njihove ljubezni, otroci, ki so preživljali svojo mladost v težkih vojnih časih. Kljub
vsem morebitnim sencam v naši mladosti v tistih starih časih, pa bomo po letih, ko podoživljamo dogodke in spomine iz tistih časov, našli vedno več jasnin kakor temin. Najlepše, kar smo v življenju prejeli, na kar v tihih urah radi mislimo, kar radi pripovedujemo, vse to je kakor zlat zaklad mladosti. Krivični bi bili, če bi nekako objokovali svojo mladost, vsaj prva otroška leta so nam bila smeh in jok, zlata otroška brezskrbnost, čeprav pod slamnato streho, doma. Otrok zna biti z vsem zadovoljen, vsega vesel in to je mlada sreča. Taki srečni otroci smo bili tudi mi v starih časih, čeprav nam sodobna mladina to komaj verjame in ne bi hotela za nobeno ceno živeti tako skromno, kakor smo živeli nekoč otroci, zlasti na podeželju.
Vsako otroštvo, vsaka mladost je začetek novega, enkratnega življenja. Vzgoja, vtisi, okolje, kjer smo preživljali svojo mladost,
nas po svoje oblikuje, da smo prav taki, kakršni smo. Mi starejši živimo nekako še vedno iz svoje mladosti in se počasi, včasih kar težko vživljamo v nov način življenja, težko razumemo sodobno mladino, ki je tu in tam presita kruha in ne ve, kam bi z življenjem in svojimi sposobnostmi. Vsako razdobje, kaj šele dolgo stoletje ima svoj obraz, svojo miselnost, svoje ideale, svojo mladino. Vsak človek pa je otrok svoje dobe in ostane tak več ali manj vse svoje življenje. Zato bo prav, da je med generacijami vedno spoštljiv, razumevajoč odnos. Ni vse slabo in starokopitno, kar je bilo in kakor je bilo v starih časih, ni vse najboljše, za kar se danes navdušujemo.
Poleg svetlih spominov na svojo mladost pa prav gotovo nosimo tudi grenke, združene z drobnimi krivicami, katere težko pozabljamo. Morda se jih kdaj dotaknemo v pogovoru s svojimi otroki. Zdaj? Svojim otrokom bi radi dali lepšo in vrednejšo mladost, kot smo jo imeli sami. In ob njihovi sreči bo postajala tudi grenka mladost po svoje vredna.	Darina Konc
Seminar Zveze mladine Slovenije v Bohinju
Od 9. do 11. decembra je bil v Bohinju mednarodni seminar Zveze mladine Slovenije, ki se ga je udeležil tudi zastopnik Koroške dijaške zveze. Razpravljali so o družbenih in ustavnih spremembah v SR Sloveniji ter SFR Jugoslaviji, o namenu ZMS, o njenih mednarodnih stikih in, kar je bilo najzanimivejše, o stikih med organizacijami v matici in v zamejstvu.
V teh obojestranskih razgovorih so se pokazale konkretne možnosti za sodelovanje, ki naj bi bilo tako na kulturnem kot tudi športnem in političnem področju. Pozdraviti je treba veliko pripravljenost matičnih organizacij za tako sodelovanje. Kaže, da so se organizacije v matici končno prebudile
in da kažejo tudi večje zanimanje za zamejske Slovence. Spametovala sta jih, kot so priznali predstavniki sami, lanski 10. oktober in Heimatdienstova zahteva, naj iztrebijo koroške Slovence.
KDZ je že navezala stike s kranjsko mladino, ki bodo kulturnega in političnega značaja, ter za začetek športne stike z Idrijo. Pripomniti pa je treba seveda, da taki stiki niso ustvarjeni in potrebni samo za razvedrilo, ampak tudi za dvig narodne in politične zavesti.
SLOVENSKI
ATLETSKI
KLUB
želi vsem
prijateljem in dobrotnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
Prve tekme na skakalnici v Zahomcu
Skoraj petdeset skakačev iz Koroške in Slovenije se je udeležilo mednarodnih mladinskih tekem v Zahomcu pri Bistrici na Zilji. Na teh prvih tekmah je zmagal Robert Egger iz Trga s skoki 27 in 29,50 m. Pa tudi tri domačine dobimo na prvih mestih.
ŠOLARJI: 1. Fredi Grojer; 2. Andrej Mil-lonig (Zahomec); 3. Reini Kaiser (Zahomec).
ŠOLARJI II: 1. Herbert Marzola (Zahomec); 2. Charles Krainer; 3. Zdenko Belan-čič.
MLADINA I: 1. Mato Podobnik; 2. Hubert Schvvarz; 3. Fredi Sicher.
MLADINA II: 1. in dnevni prvak Robert Egger; 2. Brane Hafner; 3. Vido Peterneli.
DOKAZ
Italijanska filmska igralka Gina Lollo-brigida se že vrsto let v prostem času rada ukvarja s fotografiranjem. Da bi dokazala, da to ni samo konjiček, je vse svoje umetnine zbrala in izdala knjigo. Prav te dni se je ta zbirka njenih fotografij že pojavila na italijanskem knjižnem trgu in pravijo, da je izzvala veliko zanimanje.
MISS SVETA TIŠINE
Na zaključku kongresa Svetovne zveze gluhih so v Parizu izbrali se eno lepotico. Zmagovalka si je priborila naslov »Miss sveta tišine«. Osvojila pa ga je triindvajset-lenta industrijska risarka Margaret Thiede iz Hamburga.
DONOSNI HOBI
Znani zahodnonemški filmski igralec Curd Jurgens ima za moške malce nenavaden hobi. Nadvse ljubi rože in njegov vrt je vedno poln najrazličnejših cvetlic, ki jih sam vzgaja. Pred nedavnim pa jih je začel celo prodajati. In posel mu kar dobro cvete. Za 1000 DM lahko vsak dobiva pol leta vsak teden 20 njegovih vrtnic.
SUPER TRIO OCR
Trenutno najbolj priljubljena skupina, ki jo poznamo z one strani luže, je gotovo Creedence Cleanvater Revival.
Prav bo, da vas obvestimo, da so se zadnje mesece pri skupini zgodile nekatere spremembe. Zapustil jo je Tom Fogertj, ki se je odločil za samostojno kariero. In prvi rezultati tega so že na trgu, če se izrazimo povsem v stilu businessa, ki danes vlada v svetu: Tom je namreč že izdal single ploščo z naslovom »Goodbye Media Man«.
V skupini CCR so tako ostali le trije člani: Stu Cook, Tomov brat John Fogerty in Doug Clifford. Kot je slišati in videti, jih Tomov odhod ni preveč zmedel. Skoraj v istem času kot Tom so tudi sami izdali novo single ploščo »Sweet Hich Hiker«.
ŽELJA PO STAREM POKLICU
Ena najbolj privlačnih igralk italijanskega filma Claudia Cardinale ni bila nikoli posebno navdušena nad poklicem, ki ji je' prinesel svetovno slavo. Preden je začela nastopati pred filmskimi kamerami, je bila učiteljica in njen devetletni sin Patrick jo nagovarja, da bi se vrnila za šolski kateder:
»Zadnje čase se vedno bolj dolgočasim in zdi se mi, da je bilo včasih, ko sem bila še učiteljica, dosti bolj zabavno. In vse bolj me mika, da bi ustregla želji svojega sina.«.
UREDNIK
Francoska filmska igralka Jeanne Mo-reau se je v letošnjem Cannesu pojavila v čisto novi vlogi — kot urednik prvega francoskega audiovizuelnega magazina »IN«. To so zvočni filmi kasetne produkcije, ki trajajo šestdeset minut in so namenjeni predvsem za privatne kinopredstave.
kova datilav J
| Priredil Franc Kolenc	10 I
iMUlllllUNIIIIHKItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinj
Po tem kratkem razmišljanju je začel čitati drugo pismo.
Dragi prijatelj!
Zvonovi veselo pojo. Velika noč je. Rada bi izginila, preminula, da ne bi slišala velikonočnih zvonov ... Kako zavidam tiste, ki v veselih velikonočnih dneh na stežaj odpro svoja srca! Jaz sem izgubljena duša, ne upam si dvigniti oči iz zemlje. Na Vas se obrnem, ki ste moj edini prijatelj. Ne prosim pomoči, le tožiti hočem. Morda se mi bo srce nekoliko olajšalo. Mihael, božja roka me potiska k tlom. Vaša velika duša je dobro videla vzrok tragedije: Janez!
Ko sem videla, kako je otrok, kateremu ste Vi usmerili oči proti Bogu, srečen, sem sklenila, da se mu ne bom stavljala na pot. Ne morem povedati, kako mi je bilo hudo, ko so me njegove velike oči vprašale: „Mihael je odpotoval?... Mama, ali ne bom slišal do konca zgodbe malega Jezusa?"
Iz otrokovega glasu je zvenela ista žalostna vdanost kakor na božični večer. Obrnila sem se od njega. Hudič napuha me je premagal. Zatrla sem v sebi materinsko srce. Da bo moja izpoved popolna, se obtožim, da sem glasno odobravala Rajmondovo postopanje z Vami.
Toda v Janezkovih očeh sem vedno videla skrivnostno senco podob, katere ste Vi vzbudili v njegovi duši. Čutila sem, da sem od dne do dne manj odporna. Na veliki petek sem se vdala.
Zgodilo se je nepričakovano. Rešiti sem se hotela mestnega vzdušja. Z otrokom sva se peljala v Versailes. Pot naju je vodila mimo neke cerkve. Janezek je vprašal: „Mama, tudi to je sveta Magdalena?" Ljudje so hodili noter in ven. Mali je spet vprašal: „Ali hodijo jaslice gledat?" Ne vem, kaj se je zgodilo z menoj. Nepremagljiva želja me je prevzela, da bi šla v cerkev. Pomiriti sem hotela svojo pamet z izgovorom: „Radi otroka grem noter, da mu naredim veselje. Mene cerkev nič ne briga!"
Vstopila sva. V meni so divjala posebna čustva: hrepenenje, strah, upanje. Nekaj me je tudi vpraševalo: „Kaj iščeš tukaj?" Ustavila sem se pred podobo Male Terezike. Čutila sem na sebi otrokov pogled, a nisem si upala ozreti proti njemu. Šepetal je: »Marna, tu je ravno tako lepo kot pri sveti Magdaleni... Mama, poglejva jaslice, najbrž so tam, kjer je toliko ljudi...“
Jaslice na veliki petek! Ubogi otrok! Če bi bili ostali Vi dalje pri nas, bi on poznal konec Jezusove zgodbe in bi vedel, kaj je v cerkvah na veliki petek.
Pustila sem, da me je množica vlekla s seboj. Moje srce je razbijalo, kakor da bi hotelo počiti. Pred stransko kapelo sem se ustavila. Nisem si upala zganiti. In takrat sem na drugem koncu kape-
le zagledala križ. Zdelo se mi je, da so se tla zamajala pod menoj.
Križ! On, neskončna dobrota, je dopustil, da so ga ljudje zaničevali, mučili. Zdelo se mi je, da sem tudi jaz med njegovimi sovražniki, rablji.
»Marna! Mama, poslušaj!" je zašepetal otrok. »Kako žalostno pojejo!" Na koru so peli žal osti n ke. Pretreslo me je. Zdelo se mi je, da slišim tožbo svojega otroka, ki hrepeni po Bogu, a nima nikogar, ki bi utešil njegovo hrepenenje.
V tem trenutku sem jasno spoznala, da sem storila dva greha: Boga sem zavrgla, svojega otroka obsodila na glad in žejo po Bogu. Vera je premagala slabotne stene, katere sem bila postavila v svoji duši, in iz ruševin se je dvignila prejšnja Marija, o kateri sem mislila, da je že davno mrtva. Grozno prebujenje ...
Privila sem k sebi otroka, katerega sem bila mislila darovati svoji neveri. Otrok je občutil moje trpljenje. Stisnil se je k meni in žalostno vprašal: »Mama, ti jokaš? Raje pojdiva od tukaj! Bom priden ..Ubogi otrok, sedaj je sebi očital, zakaj sva prišla v cerkev.
Prijela sem ga za roko in ga peljala v kapelico. Na drugem koncu se je dvigal križ, pred njim pa je ležalo truplo mrtvega Kristusa. Otrok ga je začudeno gledal.
»Mama, to niso jaslice," je zašepetal.
»Ne, zlato moje! Ko je bil Kristus velik, so ga hudobni ljudje križali. Doma ti bom pripovedovala o tem."
I Oi
VRHOVČAN:
Lučka ga je rešila
A?idrejčkov Joža je kmalu po poroki odšel v Ameriko, da bi rešil domačijo, ki je globoko tičala v dolgovih. V tujini pa dolgo ni mogel dobiti primerne zaposlitve, da je že obupaval. Šele po dolgem iskanju je dobil službo, ki je obetala precej zaslužka. Tedaj je veselo pisal svoji ženi, da upa, da bo kmalu toliko zaslužil, da bo mogel odplačati vse dolgove.
Pa je prišla vojna, ki je neusmiljeno pretrgala vse vezi z domovino. Kako nesrečnega se je počutil Joža, si lahko mislimo, ko ni mogel več pisati domov niti ni dobil od žene nikakega sporočila.
Takoj po končani vojni pa se je odpravil domov. Deset let je bil v Ameriki in sedaj se je vračal kot petičen mož v domovino. Nič ni pisal svoji ženi, kajti hotel jo je presenetiti. Nemalo pa ga je tudi skrbelo, kako je doma.
In kako je bilo domači Žena je pridno gospodarila, v vojnem času pa si je celo
mm.
DARINA:
Vsak sveti večer
Vsak sveti večer doma vasuje duša moja.
V otroka se preprostega pred jaslicami v kotu spremeni, ko kadilo sveto po naši hiši zadiši.
Vsak sveti večer doma vasuje duša moja.
Pred jaslicami v kotu z očetom rajnim in našo mamo kot otrok nekoč kleči in pobožno moli rožne vence tri.
napekla je potic in mislila na svojega moža v tujini.
Sinček Ivanček ji je pridno pomagal in povpraševal po očetu.
»Kaj pa, če se vrne prav danes, ko pride tudi Jezušček k nam?« je vprašal mamico.
»Morda. Pisal ni nič; pa saj ni mogel pisati, ker je divjala vojna. Pa bo imel slabo pot, če bi res prišel. Ali vidiš, koliko snega je že zapadlo in kako burja divja? Ko se popolnoma stemni, ne bo našel poti. Ali ne bi bilo dobro, če bi prižgali svečko, ki je v omari? Prižgi jo in postavi na okno!«
Ivanček je storil, kakor mu je ukazala mamica. Nato je pokleknil k jaslicam ter goreče prosil Jezuščka, da bi mu vrnil ljubega očka.
m
V gostilni »Pod klancem« je bilo precej živahno. Že dolga leta ni bilo pijače, sedaj pa je gostilničar spet dobil dobro kapljico, ki je privabila precej gostov. Proti večeru pa je vstopil tujec in si naročil večerjo. Gostje so umolknili in opazovali prišleca, ki se jim je zdel nekako znan. Po večerji se je tujec dvignil in povpraševal za domačijo na Klancu.
»Pa nisi morda Andrejčkov Joža s Klanca?« ga pobara gostilničar.
»Da, jaz sem. Mislil sem že prej se vrniti, pa je prišla vmes ta nesrečna vojna. In kako je pri nas doma?«
»O, tvoja žena je izborna gospodinja! Vse dolgove je že poplačala in še hišo popra-. vila, da zgleda kakor mala graščina. In sinček, kako je že velik!«
»Kaj, sinčka imam?« je veselo vzkliknil Joža, se takoj dvignil in odpravil na pot.
»Ne hodi v tej uri! Sneg je zapadel in
burja brije. Še zašel boš. Pri meni ostani, boš pa jutri šel domov,« ga je zadrževal gostilničar. Tudi drugi so mu prigovarjali, naj ostane.
»Ne, ne, še danes moram domov. Saj je božični večer. Lahko noč!« in je izginil v noč.
m
Burja je brila, sneg je padal v debelih kosmičih, poleg tega pa je bilo temno ko v rogu. Vedno težje je stopal Jože, tu pa tam je zašel v zamete in le s težavo je rinil naprej proti domu. Njegove moči so že pešale, vedno globlje se je pogrezal v s)ieg in že se ga je loteval obup.
»Kaj, če ostanem v snegu, ne da bi prišel do svojih dragih?« Že se mu je meglilo pred očmi, ko je zagledal v dalji medlo lučko, ker je sneg medtem nekoliko ponehal.
Z-novimi močmi se je pognal iz snežnega zameta lučki naproti.
»Da, to mora biti moja hiša!« je vzkliknil izmučeni Joža. »Kako pametno, da so postavili luč na okno, drugače ne bi našel prave poti.«
Ko je prišel — pravzaprav se privlekel do domače hiše, je potrkal na vrata ter se zgrudil.
Ko je prišel k sebi, je zagledal svojo ljubljeno ženo, ki se je zaskrbljeno sklanjala nad njim, poleg nje pa je stal zal deček, ki je začudeno gledal prišleca.
»Ali je to moj atek?« je vpraševal Ivanček mamico.
»Ali je to moj sinček?« je veselo vzkliknil Joža in pritisnil sinčka na srce.
»Da, in on je bil, ki je prižgal svečko in jo postavil na okno,« mu je odvrnila žena.
»In ta sveča je bila moja rešitev,« je še tesneje srečni oče privil svojega sinčka k sebi.
Pri jaslicah pa so se vsi zahvalili ljubemu Jezuščku za srečno vrnitev.
„ ... v hlevcu var’je Detece nam ...“
(Božični spomini izza zadnje vojne)
s
opomogla in ves dolg odplačala, ker so kmečki pridelki med vojno pridobivali na ceni. Le eno jo je zelo skrbelo: kaj je z njenim možem? Že dolga leta ni imela ni-kakih vesti od njega. Željno je pričakovala konca vojne. Svojemu sinčku, ki ni svojega očeta še nikdar videl, a je že obiskoval ljudsko šolo, je vedno pripovedovala o očetu, ki biva daleč v Ameriki in ki se bo nekoč bogat vrnil domov.
Tako se je približal božični večer. Žena je postavila jaslice z božičnim drevescem,
„Letos pa ne bomo imeli božičnega drevesca!" je tožila neka mama, ko sva čakali na sladkorčke za otroke. „Brala sem, da jih ne bodo sekali in prodajali. Kar dolgčas nam bo in otroci bodo tudi žalostni."
„Tudi meni je žal, da ne bomo imeli smrečice," je pritrdila neka druga. „Počasi sem nabrala nekaj sladkorčkov, da jih bom zavila in obesila na drevo, zdaj ga pa ne bomo imeli."
„Pr: nas imamo pa jaslice," se je oglasila mlada gospa poleg. „V adventu jih vzamemo iz škatel, ki so v njih čez leto shranjene, pregledamo kipce, če so še celi in jih niso črviči načeli, nekaj dni pred božičem jih skupaj z otroki postavimo — vsako leto nekoliko drugače — in na sveti večer prižge-
mo v hlevcu svečko. Otroci imajo veselje z njimi že ves advent pa tja do svečnice. Ko jih razderemo in ostane omarica, ki na njej stoje, prazna, nam je vselej žal. Vsako leto, si pa izmislimo kaj novega in smo ponosni, ker so naše jaslice od leta do leta popolnejše in lepše."
Tedaj sem se spomnila, kako je bilo njega dni po meščanskih hišah. Kajpak ni smelo nikjer manjkati božično drevesce, ker je to bilo ,nobel’, in veliko je moralo biti, da se je zadevalo s srebrno zvezdo v strop. Če je kdo hotel biti posebno imeniten, ga je okrasil samo v beli ali srebrni barvi, to je bilo še posebno lepo. V marsikateri hiši
LIMBARSKI:
Soetotiopiii k Up
Vsi, ki se božiča veselite, pa oblačen vam je nebni svod, jaslice nocoj si naredite, z Detetom praznujte rojstni god.
Za vezilo Mu srce nesite, tudi če je polno žgočih ran; žive vere lučko Mu prižgite na oltarju za spominski dan.
K božji zibki pridite v zavetje, kjer Ljubezen greje in krepi. Božji dih topi ledeno cvetje, rajsko Dete blagoslov deli.
Jaslice, ljubezni božje priča — občuduje zvezdno jih nebo.
Ni brez jaslic pravega božiča, le nad hlevcem angeli pojo.
niso imeli niti tolikšnih jaslic kakor po slovenskih kmečkih hišah v bogkovem kotu.
Meni pa so bile jaslice zmerom bolj všeč kakor božično drevo. Še kot otrok sem ču-
tila, da jaslice nekaj pomenijo, nekaj izražajo, drevesce me je pa mikalo samo zato, ker je bilo ovešeno s sladkorčki in ker so na njem gorele svečice. Pravega pomena pa zame drevesce ni imelo, zato ga tudi nisem nikoli vklenila v svoje srce.
Moj oče je s kmetov doma, zato je imel z jaslicami zmerom veliko veselja. Na kmetih niso poznali božičnih drevesc, pač pa v nobeni hiši ni manjkalo jaslic, čeprav so bile samo papirnate. Imenitnejše hiše so imele doma narejene, izrezljane jaslice in svete tri kralje, ki so prijahali tako, da jih je gnala toplota sveče, skrita v ozadju. Mor-
(Dalje na 8. strani)
„Da, Mihael mi je že povedal, da so Kristusa umorili."
„ Rog lej križanega Jezusa in moli: Ljubi Jezus, ki si zame umrl, jaz te ljubim!"
Otrok je molil. Zdelo se mi je, da je vsaka njegova beseda lajšala težo, ki sem jo nosila... In takrat je moja duša našla zavrženo vero. Tam, pred podobo križanega Kristusa, je šlo mimo mene moje življenje ... Strašnejšega prizora si ne morete zamisliti! Sedaj sem doumela svoj obupni položaj.
Rada bi bila molila: „Ne odvrni svojega obraza od grešne žene, ki je zavrgla vero in raztrgala zakonske vezi. Nimam upanja na odpuščanje, toda daj mi čas, da bom mogla nuditi sinu, kar je še v moji duši živega. Darovala bi ti svoje misli, a ne moreš sprejeti daru grešne žene...“
Še isti večer sem odprla album, ki ste ga bili poslali Janezu. Nadaljevala sem. In veste, kaj je otrok rekel? „Zlata mamica, Mihael je lepše pripovedoval ko gospodična, a ti tudi od njega lepše pripoveduješ."
Končam. Mihael, Bog se je vzbudil v meni. Vesela bi morala biti, a v resnici grozno trpim. Pred seboj zrem ruševine svojega življenja...
Kaj bo jutri?... Skrivala bom svoje misli in trpljenje, dokler bom mogla. Toda prej ali slej bova trčila z Rajmondom. Takrat mi naj Bog pomaga!
Pozdravlja Vas nesrečna	Marija.
Mihael je ponovno prečital obe pismi. Uboga Marija! In on ji niti ne sme odgovoriti! A Janezku bo pisal par besed.
Dragi Janezek!
Tvojega pisma sem bil zelo vesel. Le lepo poslušaj mamico. Ko boš velik, boš tudi Ti meni vse povedal, da bom tudi jaz mogel ljubiti Boga, kakor ga Ti ljubiš.
Mnogo poljubov Ti pošilja Tvoj veliki prijatelj
Mihael.
Ko je zaprl ovitek, je za trenutek pomislil. Kaj, če pismo pride v Rajmondove roke? Naj bo... Če je Bog, bo pomagal.
Minulo je že več mesecev. Mihael ni dobil nobenega sporočila. Šele novembra je prišlo od Marije sledeče pismo:
Dragi prijatelj!
Ko sem pisala prvo pismo, so peli velikonočni zvonovi. Tudi sedaj pojejo zvonovi. Objokujejo tiste, ki so se že ločili od sveta. Danes je vernih duš dan.
Zadnje dni sem govorila Janezku o smrti, o dušah, ki čakajo na zveličanje. Danes sva bila v cerkvi pri mrtvaškem opravilu. Peli so psalm: ..Pridite, hvalimo Gospoda!" Otrok je ves zavzet poslušal. Nenadoma je dvignil prstek in zašepetal: ..Poslušaj, mama, kakor da bi mrtvi jokali..
Da, mrtvi so jokali. Oni, ki jih je hči zatajila: oče, ki je iz onega sveta gledal moj greh, mati, ki jo je ta greh umoril...
Nepopisno trpim, ker me je ločitev in ponovna možitev pahnila v grešno stanje. Zavrgla sem božjo postavo. In v tem strašnem položaju se moram boriti sama s seboj, da ohranim mir in zakrijem resnič-
na čustva pred tistim, ki je v smislu človeške postave moj mož.
Vsa srečna bi bila, če bi mogla zapustiti novi „dom“. Zaradi otroka ne morem proč. Če odidem, neizprosni zakon možu prisodi otroka in potem bi izgubila z otrokom vred tudi njegovo dušo, iz katere bi iztrgal oče vse, kar je v njej vzklilo po božji dobrotljivosti. Ne vem, kaj naj storim? Rada bi govorila s kakim duhovnikom, a zdi se mi, da sem tako globoko padla, da nimam pravice do tega. Vse moje prizadevanje je v tem, da vzgojim to malo srce, ki je podobno lepi cvetlici. A vedno se tresem. Kaj bo, če Rajmond izve za vse to?... Njegovo brezbožno strast je še poglobil uspeh, ki ga je bil dosegel pri zadnjih volitvah. To je sreča, da mu poslanska opravila in delo v stranki vzamejo ves čas. Janezek pa nagonsko molči. Daši ga nisem opozarjala, čuti, da mu preti nevarnost. Do trčenja bo gotovo prišlo. Morda bom čas sama pospešila, ker dolgo ne bom mogla prenašati teže, ki mi jo nalaga prikrivanje.
Kadar se sklonim nad spečega Janezka, me začne vest grizli. Zaman ponavljam njegovo ime: Janezek, Janezek... Dva obraza vidim pred seboj, Franček stoji poleg njega. Kadar govorim o Bogu, mislim na oba, in upam, da kak angel odnaša moje besede tistemu, ki sem ga zapustila.
Včasih grem v cerkev sv. Magdalene. Moliti si ne upam, ker se zavedam svoje grešnosti. Le dve imeni ponavljam venomer: Janez, Franc in ju darujem Bogu. To je moja molitev...
Pozdravlja Vas	Marija. (Dalje)
EIN FROHES VVEIHNACHTSFEST UND EIN GESUNDES NEUES JAHR
wunschen allen Mitgiiedern und Kunden die
KONSUM
Genossenschaften
Klagenfurt
Oberkarnten - Osttirol
Raznarodovanje je delo najslabših
Na povabilo Prosvetnega društva „Biser-nica“ v Celovcu, je v četrtek, 16. 12. 1971, v do zadnjega napolnjeni dvorani dijaškega doma SŠD predaval prim. dr. Jurij Zalokar iz Begunj o ..Psihologiji raznarodovanja". To predavanje pa je bilo zanimivo že zaradi predavatelja samega, ki je priznan strokovnjak na področju psihologije in se je že večkrat tudi energično zavzel za rešitev problemov, ki tarejo našo manjšino. Dr. Zalokar je v svojem referatu nakazal vrsto psiholoških faktorjev, ki vplivajo na duševno stanje tako raznarodovalcev kot tudi raznaro-dovanih. Poudaril je, da raznarodovanje povzroča psihično trpljenje posameznikov in da je to akt nekulturnosti, pa čeprav se vrši v prid skoraj stomiljonskega „kultur-nega“ naroda. Vrši se raznarodovanje spontano (v večjih mestih) ali pa hoteno, več ali manj nasilno. Zanj pa niso pristojni le razni ekonomski, socialni ali geografski momenti, temveč tudi psihološki.
Med raznarodovale! je namreč tudi do-kajšen del psihopatov, ljudi brez jasnega jaz-a, ki rabijo neko trdno zunanjo oporo, ki jo najdejo v raznih totalitarnih združenjih (policija...). V takem okolju se prav dobro počutijo in si pridobijo veljavo, sicer pa so nesigurna, preplašena bitja.
Poleg te vrste raznarodovalcev pa so še razni računarji ali povzpetniki, ki iz ekonomskih oz. poklicnih razlogov pomagajo pospeševati raznarodovanje. Najštevilnejši pa so seveda pasivni raznarodovale!, ki rabijo nekega grešnega kozla, na katerega zvračajo svojo nevoljo. Posebno nevarna pa je tiha večina, ki živi pravo animalno življenje, je brez zanimanja in popolnoma brezbrižna. Ta tiha večina prevladuje tako pri zatiranem kot tudi pri zatirajočem narodu.
Mnogo pa je tudi pripadnikov manjšine, ki zatajijo svoj jezik in stopijo v skupino raznarodovalcev. Ti izdajalci se psihološko rešujejo iz stiske s prestopom k močnejšemu narodu. Med njimi je tudi lepo število računarjev in povzpetnikov, ki iz razlogov gospodarske koristi prevzamejo jezik in mišljenje močnejšega naroda. Ti sopotniki večine so zatiralcem v opravičilo za njihovo nečloveško ravnanje, nanje se sklicujejo in pravijo, da pač „narod sam noče" določenih pravic (npr.: dvojezičnih napisov)!
Raznarodovale! pa pri manjšini hočejo vzbuditi tudi manjvrednostne občutke, za kar jim služijo razni predsodki. Tako hočejo zlomiti moralno moč naroda in pripraviti pot kolonizaciji in izkoriščanju.
Ena izmed razširjenih posledic raznarodovanja je strah, ki povzroči, da se pripadniki kake manjšine pogrezajo bolj vase, kar pa ima zopet za posledico večje število samomorov, razširitev alkoholizma ter notranje spore, ki slabijo manjšino. (Tipičen primer je razdvojenost koroških Slovencev!)
Med drugim pa povzroči tudi manjšo vitalnost (rodnost), kar se je posebno izrazito pokazalo na Severnem Irskem, kjer pa sedaj rodnost narašča, kakor tudi pri nas na Koroškem. V eni sapi z raznarodovanjem pa se v vrstah manjšine pojavi koristolovstvo in klečeplazenje. Predvsem ekonomsko močni sloji zatiranega naroda postanejo strahopetci in očitni koristolovci. To opažamo tudi med koroškimi Slovenci, saj pretežni del gospodarsko močnega sloja nima poguma, na svojih gostilnah in delavnicah izobesiti tudi slovenske napise. Del manjšine zapade dvoličnosti, drugi pa zopet zagrenjenosti.
Za zboljšanje tega nezdravega stanja je dr. Zalokar zahteval več odločnosti in manj kompromisov. Kot primer za bolj odločno borbo je navedel delovanje Komiteja za razkrivanje zakritih konfliktov.
Nujno je treba skrbeti tudi za večjo uporabnost slovenskega jezika v javnem življenju, kajti jezik, ki ima domovinsko pravico le med štirimi zidovi zasebnega življenja, ni več kaj prida uporaben. Mnogo bi k povečani uporabnosti slovenščine na Koroškem lahko pripomogel slovenski dnevnik.
V kategorijo primarnih nujnosti spadajo predvsem dvojezični napisi, za katerimi se
skriva globoka simbolika. Kajti kdor vzame narodu napise v njegovem lastnem jeziku, mu vzame pol samozavesti. Ne sme manjšina nasesti znani taktiki odlašanja. Martin Luther Kingovo geslo „TAKOJ“ mora biti tudi geslo koroških Slovencev. Vladajoči krogi si z raznimi bonbončki ne smejo pridobiti zaupanja manjšine.
V hlevcu...
(Nadaljevanje s 7. strani)
da mi je prav oče vcepil ljubezen do jaslic, saj jih še zdaj vsako leto sam postavlja.
Prav nič ni treba, da bi nam bilo dolgčas po božičnem drevescu, saj si lahko postavimo jaslice, ki so še vse bolj kakor drevesce slovenski simbol božičevanja. Otroci bodo imeli z delanjem jaslic veliko veselja. Nič ne de, če bodo prvo leto jaslice bolj skromne, važno je le, da so enotne, da jih delamo z veseljem in dobro voljo, zavedajoč se misli, ki jo izražajo.
Seveda ni vseeno, če kratko in malo kupimo papirnate jaslice za nekaj šilingov in jih postavimo na omaro ali pa, če skrbno izberemo in naredimo jaslice sami, če si priskrbimo nekaj mahu, če naredimo skupen načrt, kakšne jaslice bomo imeli. Vsakdo si danes lahko omisli lepe, pristne jaslice, saj se že dobe domače, slovenske
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
Z/. Stov&MUi yJUs
ki bo v soboto, 8. januarja 1972, s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo: Kvintet bratov Avsenik iz Ljubljane — instrumentalni Trio „Kivado“ z Bleda — Folklorna skupina SPD »Zarja1* iz Železne Kaple.
Vstopnice po 35 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
knjige, ki nazorno uče, kako je treba to storiti.
m
Ob jaslicah se že nekaj dni pred svetim večerom zbira vsa družina. Vsakdo sme sodelovati, predlagati, povedati svojo misel. Do svetega večera morajo biti jaslice gotove. V hlevček postavimo svečico — spretnejši bodo napeljali tudi elektriko na baterijo — namesto božičnega drevesca si pa kupimo na trgu nekaj smrekovih vej in jih okrasimo s svečicami — in če so otroci v hiši — tudi s sladkorčki in obeski. Tako ne bomo delali škode pri naših gozdovih, ki so že tako izsekani in okrnjeni — in bomo vendar lepo, prijetno božičevali. Darilca — če jih bo kaj — bodo pa ob jaslicah prav tako dobro došla, kakor pod božičnim drevescem.
Otrokom pa razložimo pomen jaslic! Razložimo jim, da so jaslice v božičevanju našega naroda pristnejše in bolj zakoreninjene kakor božično drevesce! Položimo pa v otroška srca tudi globlji pomen jaslic, da bodo doumeli, kakšen simbol preproščine, pokorščine in mirne sreče ,ljudi, ki so dobre volje’, izraža skromni hlevec z božjim Detetom na slami.	Saška
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina
LESJAK JANEZ
VRBA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina
JANKO TOLMAJER
RADISE
Za tiskovni sklad so darovali:
Dipl. inž. Matija Tuma, Švica 10.— Sfr; Matilda Mali, Celovec 28.— šil.; Valentin Planteu, Št. Rupert pri Velikovcu 20.— šil.; neimenovana, Korte 10.— šilingov.
VSEM DAROVAVCEM ISKRENA HVALA!
m
Raiffeisenverband Koroškem
na
želi vsem odjemalcem in trgovskim partnerjem kakor vsem funkcionarjem in članom svojih članskih zadrug
blagoslovljen Božič in uspešno leto 1972
m
iPES^Q»i»iKaasiiaERssisgira«$»s»s*3swz8*$MM»«ewsi»es*a8Bssi»'!i
p
| Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1972 e
| M
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina
DRUŽINA
HRIBAR in OLIP, pd. JEREB
i
KARNIČAR, pd. VARH
OBIRSKO
in FURIAN
I
I
$
1
&
#*■
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in oddajalcem mleka z Obirskega, iz Lobnika, Lepene, Remšenika in Bele, posebno šolarjem iz Lobnika in Obirskega
DRUŽINA
SMRTNIK, pd. BISTRICNIK
OBIRSKO
K
1
1
|
|
I
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in prešovcem
MIHEJ ANTONIČ
REKA pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ"
ŠT. JAKOB V ROŽU
želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič m srečno novo leto 1972
DRUŽINA
jj	STICKER
m.	ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v R.
DRUŽINA
DUMPELNIK-ova
ŠTEBEN v PODJUNI
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem bivšim članom, prijateljem in znancem
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Vesel božič in srečno novo leto želijo vsem prijateljem, dobrotnikom, staršem in slovenskim skavtom po širnem svetu
SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI
Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova!
AKADEMIJA
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
želi svojim prijateljem in vsem rojakom blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno leto 1972!
DRUŽINA
OBIRSKO
WINKLER
VUDMAT — GOZDANJE
DRUŽINA
MIKL
PEČNICA
Vsem obiskovalcem
ŠTEKLNOVE GOSTILNE
v GLOBASNICI
Slovensko prosvetno društvo
JEP A
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
DRUŽINA
Dr. VINKO ZIKULNIG
CELOVEC, Khevenhullerstr. 12
ŠTEFAN MESSNER
župnik
ŽELEZNA KAPLA
Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILČOVS
KMETIJSKO-GOSPODINJSKI ŠOLI V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU IN V ŠT. JAKOBU V ROŽU
ŽELITA SVOJIM DOBROTNIKOM, SEDANJIM IN NEKDANJIM GOJENKAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE LJUBEZNI IN MIRU, TER SREČNO NOVO LETO!
Vesel božič, prav tako srečno, zdravo novo leto vošči
ELEKTROPODJETJE
Egon BUCHBAUER
DOBRLA VES
VSE DOBRO ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU 1972 ŽELI
ZIDARSKI MOJSTER
DRUŽINA
Dr. VINKO ZWITTER
ŠT. JAKOB v ROŽU
TCclvu
^Oodiiniih
PLIBERK — BLEIBURG Tulpenvveg 4
LEOPOLD KASSL
župnik
v BILČOVSU
Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem vošči vse dobro za praznik Gospodovega rojstva
družina
KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
Dr. VALENTIN INZKO
z družino
SVEČE v ROŽU
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAČ, pd. HANZEL
LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI
DRUŽINA
PLANTEU
na RICINJI
DREVESNICA
ing. MARKO POLZER
ŠT. VID v PODJUNI
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno NOVO LETO
Fa. Stefan Trampuš
LESNI TRGOVEC — ŽAGA
NONČA VES — DOB pri Pliberku
VALENTIN POLANŠEK
Jr
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1972
Janko OGRIS
p. d. MIKLAVŽ
TRGOVINA IN GOSTILNA
BILČOVS
Tel. 0 42 28 — 2414

Vesele božične praznike in srečno novo leto 1972
GRADBENO PODJETJE
Ing. Alojz Mertel
stavbenik
ROŽEK, telefon 725
Dr. Janko Tischler
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mai-StraBe 16

Vsem faranom, prijateljem in znancem
FRANC KRIŠTOF
župnik
ŠT. VID v PODJUNI
Vsem odjemalcem, znacem in prijateljem
HANS FRKOWITSCH
krojaštvo
VELIKOVEC
DRUŽINA
LJUDMILA OLIP, pd. UŽNIK
SELE
ANDREJ KARICELJ
župnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina RUPIJEVA
VELI N JA VES
Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUČE
GOSTILNA
ALBIN LEXE, pd. MAŽE
SELE
FLORIJAN ZERGOI
župnik
KAZAZE
JURIJ BALASSA
ravnatelj
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
Vsem sorodnikom in znancem družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VES
LUDOVIK JANK
župnik
na RADIŠAH
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi vesele praznike
DRUŽINA
Dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
PETER STICKER
kaplan
DOBRLA VES
Avguštin Čebul
župnik
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
Preč. gg. sobratom, duhovnikom, rojakom in faranom
VILKO PIPP
župnik
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
Vsem prijateljem, znancem, pevovodjem, pevkam in pevcem
TOMAŽ HOLMAR
župni upravitelj
na OBIRSKEM
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom
družina SMRTNIK in gostilna FRANCL
KORTE pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem izseljencem in znancem
družina PEVCAR
DRABUNAŽE
DRUŽINI
PETRIČEVA in MOTIJEVA	W
NOVO SELO pri KOTMARI VESI	|||
MATEJ IGERC
župnik
na SUHI
DRUŽINA
PETER OLIP
SELE
Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
FRANC KREUZ
CELOVEC
DRUŽINA
LIPEJEVA
v LEŠAH pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
SIMON VVUTTE
župnik
v ŽVABEKU
Vsem znancem širom Koroške
FRANC BRUMNIK
prošt
v DOBRLI VESI
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
vVOGRČAH
Dr. MARKO DUMPELNIK
živinozdravnik
PLIBERK, Hubertusvveg 6
GAŠPAR TRUPPE in družina
LOČILO
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
VIDA IN JOŽKO KONCILIJA
VOGRČE
DRUŽINA
MIHAEL MIŠKULNIK
pd. KRŽEJ
BRANČA VES
Vsem odjemalcem in prijateljem
HANZI KEŽAR
HORCE pri ŠT. VIDU
Vsem gostom, znancem, sorodnikom, prijateljem, obiskovalcem „gostišča“ želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
PENSION IN GOSTIŠČE
ŠTERN
STARA VES št. 32, 9141 DOBRLA VES Telefon 0 42 37 — 243
Družina RIGELNIK, pd. KOZAMURNIKOVA
OBIRSKO
DRUŽINA
ŠTEFAN MLEČNIK
KOŽENTAVRA
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspešno NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
Franc
^0^ Tomasih
TRGOVINA S ČEVLJI IN POPRAVILA
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VESI
Vsem sorodnikom in znancem družina
JANEZ in
ANTON MIKLAVČIČ
Opekarna
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za BOŽIČ in NOVO LETO
MAKS MICHEUZ
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
ANTON DOLINŠEK
CELOVEC
Vsem znancem, odjemalcem in gostom
Rozka in Albert S MR E Č N I K
TRGOVINA IN RESTAVRACIJA GLOBASNICA

sSSsUelteRSa
Dr. REGINALD VOSPERNIK
Z DRUŽINO
PODRAVLUE
TOMAŽ KOBAN
ŠT. GANDOLF pri KOTMARI VESI
Družina GREGORN
DULE pri ŽITARI VESI
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
DRUŽINA
JANČIČ
ŠMARJETA v ROŽU
ANTON GORŠEK
župnik
ŠT. PETER na VAŠINJAH
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMCE
ALEŠ ZECHNER
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem DRUŽINA
Dr. ANTON FEINIG
SVEČE v ROŽU
S»SSB3B
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozdravnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
1
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
PETER HRIBERNIK
mizar
ŽIHPOUE
DRUŽINA
OŽEKAR
SLOVENJI PLAJBERK
VALENTIN KAPUS
župni upravitelj
GOZDANJE
JOŽEF KOGLER
župnik
v ŠKOCIJANU
93
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
Vsem faranom, prijateljem in znancem doma in po svetu
FRANC JANČAR
župnik
SLOVENJI PLAJBERK
Sedanjim in nekdanjim faranom želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto
JOŽE WUTTE
župnik
APAČE
DRUŽINA
DOMEJ, pd. ZGONC
RINKOLE
Dekanijski mladini in vsem znancem
STANKO TRAP
kaplan
ŠT. JAKOB v ROŽU
DRUŽINA
MILLONIG
GORJE na ZIUI
Ei
FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
DRUŽINA
Prof, JOŽKO HUTTER
GLOBASNICA
•	LESNA TRGOVINA
•	ŽAGA
•	EKSPORT
Franc Mertel
BRNCA pri BELJAKU

Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
FRANC ŠTERN
ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 - 305
-m
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in kupcem želi srečen Božič in uspehov polno novo leto
Karl Pukovvitzer
avtotrgovina in mehanična delavnica odvlačilna služba
9100 VOLKERMARKT—VELIKOVEC Jauntalweg 2, telefon 0 42 32/519
DRUŽINA
URABL
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
želi vse dobro za Božič in novo leto 1972
DRUŽINA URBAS
VELIKOVEC
iz OTOŽA
Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu pošilja odjemalcem in poslovnim prijateljem
Ernst Lustimig
RADIO-ELEKTROPODJETJE IN TRGOVINA
ŽELEZNA KAPLA
Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli in v Podjuni
ter vsem bralcem „Otroka božjega"
IGNAC DAVID

Vsem obiskovalcem gostišče in kegljišča
DOMAČALE
LEOPOLD ZUNDER
kaplan
ŽELEZNA KAPLA

pri GLOBASNICI
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča
KROJAŠTVO
WEISS
ŠT. JANŽ V ROŽU
CELOVEC, Spitalgasse 12
Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del
JoUcui Ui
PALMISANO
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje
ŠT. JAKOB v ROŽU Telefon 0 42 53-250
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem
GOSTILNA
KOVAČ
OBIRSKO
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesel BOŽIČ in uspehov polno NOVO LETO 1972
Štefan GREGORIČ |
•	Sanitarne in
•	vodovodne naprave
•	Centralne kurjave
GLOBASNICA
FRANC KASTRUN
trgovina
kmetijskih strojev
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem
gostilna RASTOČNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Svojim staršem in prijateljem
FARNA MLADINA
ŠT. JANŽ v ROŽU
MIZARSTVO
KOFLER
ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
iftm
1%
m
[r/m
1
-lj%
ff
s
m
m

1
m
družina
W U T TI
DOLE pri BRDU pri ŠMOHORJU
m___________
MESARIJA
ERLACH
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU
Svojim občanom, znancem in prijateljem
HERMAN VELIK
župan
v SELAH
DRUŽINA
Ing. Anton Schlapper
ELEKTRIČNO PODJETJE IN STROKOVNA TRGOVINA
ŠT. JAKOB v ROŽU
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem
ANTON PAULITSCH
gostilna, trgovina in trafika
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
TINJE
JOŽE MALLE
trgovina in gostilna
v BRODEH
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
FRANC RAUTER
trgovina
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
DRUŽINA
OJCL
ZGORNJI BREG
Vsem cenjenim bralcem „NAŠEGA TEDNIKA"
MIRKO KUMER
ekonomski in zbornični svštnik ter podžupan
BLATO pri PLIBERKU
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem
BUTIJEVA družina
ŠMARJETA v ROŽU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto
družina PRESCHERN
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
Vsej duhovščini in vernikom Pliberške dekanije
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU pri PLIBERKU
Dr. PAVLE ZABLATNIK
ravnatelj
Zvezne gimnazije za Slovence
CELOVEC, Rebhuhnvveg 28
Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
župni upravitelj
MELVIČE
Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem
ANA OUSCHAN
trgovina
ŽELEZNA KAPLA Podružnica: ŽENOVNICA 57, SINČA VES
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto 1972
Valentin Krof
tesarstvo in žaga PLIBERK — NONČA VES
Vsem faranom sveške fare in bivšim faranom iz Št. Jakoba v Rožu
IH Vsem faranom, znancem in prijateljem 'rg	želim milosti polne praznike
MAKS MIHOR
župnik
KOTMARA VES
MARTIN ŠKORJANC
župnik
SVEČE
PODNARJEVA družina
SLOVENJI PLAJBERK
; ;
■■v	■' ■	. ; : .	’	* ■
■	' :	%• ■	:' J /
■	V.	•	...

, ■ v	v,.	-	'

Ein
-
frohesFest
und ein gluckliches und erfolgreiches NeuesJahr 1972 vvunschen
Plattenvverke A. fuinder st.Veit a.d.Clan Karnten • osterreich
, > 1 .. A
A	(St
iMk
| M
■ h
£ '• ' '•
,v.- v	■ :
.. • , ° ■ -■... • *; -T '-': _ ■; '	’
■ , ; , , ' •
Iti i
■ ^ ■■■ ■ ■■ ■ ;•
li
Ufi
‘ S‘.
1	-:,v.:
■ . - . '
.. ■.	vrr.,;;-;
. • ,/■ .
: .
■ ■
mivii
MK
S
š. '.v	: ■
.C:.	"
r
Vesele božične praznike in zdravo< novo leto 1972 želi vsem svojim odjemalcem
Helmut SCHWAB
►	GRADBENI MATERIAL
►	DEŽELNI PRIDELKI
►	PESEK
►	GRAMOZ
►	GORIVO
KCIHNSDORF — SINČA VES Telefon (0 42 32) 80 08 81 08
GOSTILNA
ŠERCER v Šmihelu in BRUCKENWIRT v Pliberku
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
RUPERT in HERTA SEREINIG
gostilna, trgovina, hotel
PODEN (Bodental) pri Slov. Plajberku
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem
sorodnikom, znancem, izseljencem in vsem zadružnikom Št. Jakoba vošči
družina
ISOP, pd. LEBNOVA
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
ŽUPNI URAD POKRCE
DRUŽINA
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER
dvorni svštnik
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem, in tudi vsem, ki berejo „Naš tednik"
DRUŽINA
KASL, pd. KUCHLING
ŽELlNfjE
MARTIN HOTIMITZ
župnik
LOGA VES
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1972
ZERZER-BEGUŠ
trgovina
SVEČE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem članom in podpornikom
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO
GLOBASNICA
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
se zahvaljuje društvom in drugim svojim kulturnim skupinam za njihovo kulturno-prosvetno delo ter jim želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	,
IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1972
DRUŽINA
LUŽNIK — ROŽAR
GALICIJA
Vesel Božič in uspeha polno novo leto 1972 želi vsem tvrdkam in prijateljem, ki oglašujejo v „ Našem tedniku“ ter vsem kulturnim delavcem
NUŽEJ TOLMAJER z družino
4*
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
FRIEDRICH JERNEJ
kro j aštv o
ŠMIHEL nad PLIBERKOM


Vesele božične praznike in srečno novo leto 1972 vam želijo
Werner Berg: Tomaževa noč
HRANILNICA IN POSOJILNICA Bilčovs	HRANILNICA IN POSOJILNICA Borovlje	HRANILNICA IN POSOJILNICA Celovec	HRANILNICA IN POSOJILNICA Dobrla vas
HRANILNICA IN POSOJILNICA Galicija	HRANILNICA IN POSOJILNICA Glinje	HRANILNICA IN POSOJILNICA Globasnica	HRANILNICA IN POSOJILNICA Hodiše
hranilnica in posojilnica Kostanje	HRANILNICA IN POSOJILNICA Kotmara vas	HRANILNICA IN POSOJILNICA Ledince	HRANILNICA IN POSOJILNICA Sele
HRANILNICA IN POSOJILNICA Podravlje	HRANILNICA IN POSOJILNICA Podljubelj	HRANILNICA IN POSOJILNICA Pliberk	HRANILNICA IN POSOJILNICA Marija na Zilji
HRANILNICA IN POSOJILNICA Železna Kapla	HRANILNICA IN POSOJILNICA Vovbre	HRANILNICA IN POSOJILNICA Velikovec	HRANILNICA IN POSOJILNICA Žvabek
HRANILNICA IN POSOJILNICA Želinje	HRANILNICA IN POSOJILNICA Slovenji Šmihel	HRANILNICA IN POSOJILNICA Št. Tomaž	HRANILNICA IN POSOJILNICA Škofiče
HRANILNICA IN POSOJILNICA Št. Janž v Rožu	HRANILNICA IN POSOJILNICA Šteben pri Beljaku	HRANILNICA IN POSOJILNICA Ziljska Bistrica	HRANILNICA IN POSOJILNICA Št. Jakob v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmihel pri Pliberku	HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmarjeta v Rožu	HRANILNICA IN POSOJILNICA Ločilo	
slovenskih zadrug		KMEČKA gospodarska 1	ZADRUGA Št. Janž v Rožu	Južnokoroška gospodarska zadruga
		KMEČKA gospodarska ZADRUGA Dobrla vas	KMEČKA gospodarska ZADRUGA Podravlje
KMEČKA gospodarska ZADRUGA Železna Kapla	KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Škofiče	KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Pliberk	KMEČKA gospodarska ZADRUGA Globasnica
KMEČKA gospodarska ZADRUGA Brnca	KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Borovlje	KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Št. Jakob v Rožu	PODPORNO DRUŠTVO PROTI POŽARNIM ŠKODAM v Selah
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA za Libuče in okolico	ŽIVINOREJSKA ZADRUGA za Globasnico in okolico	ŽIVINOREJSKA ZADRUGA za Št. Primož in okolico	ŽIVINOREJSKA ZADRUGA za Žitaro vas in okolico

Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1972 lastniki in sodelavci
Podjunskega trgovskega centra
v DOBRLI VESI — Tel. 0 42 36 — 281
Bratje Rutar & Co,
Disponent	Trgovina in gostilna	Trgovina in penzion	Trgovina in hotel	Trgovina in transportno
EMILIJAN RUTAR		ob Klopinjskem jezeru	gostilna — kopališče	podjetje
in	VLADIMIR RUTAR		FRANC RUTAR	ŠTEFAN in LJUDMILA
MARA RUTAR		ANTON in AGNEZ RUTAR	Dobrla ves	sienCnik
Dobrla ves		Selo — Št. Vid	Lovanke, Mokrije	Dobrla ves
tel. 04236-292	tel. 04237-237	tel. 04239-272	tel. 04236-220	tel. 04236-219
Nekaj vzrokov cestnih nesreč
Cestne nesreče, do katerih pride zaradi nenadne odpovedi zavornega sistema, nepričakovanega počenja pnevmatik ter trenutne slabosti voznika, ki ne more več obvladati svojega vozila, torej take nesreče, katerih se je praktično nemogoče izogibati, so na srečo zelo redke. Večino ostalih nesreč pa zakrivi človeška nepazljivost ter neznanje ali v večini primerov le kršitev cestnih pravil. Seveda takih nesreč bi se lahko izogibali In na naših cestah bi bilo mnogo manj prelite krvi.
V današnjem članku bomo nanizali nekatere najbolj običajne primere cestnih nesreč, o katerih lahko čitamo vsak dan v časopisju, in bomo poudarUi dejstvo, da so jih povsod zakrivili vozniki, ki se niso pokoravali določenim členom cestnega zakona.
Mnogi gredo na pot, ne da bi se zavedali svoje velike odgovornosti, ko sedijo za volanom. Menijo, da so dovolj vešči šoferji, da se srečno izmotajo iz vsake, še tako zavozlane situacije. Vendar ko pride usodni trenutek, vsa njihova veščina odpove in v najsrečnejšem primeru polomijo vozilo.
Pri vožnji v naseljih in izven njih mora biti oddaljenost od vozila, ki vozi pred nami, taka, da lahko zaradi nenadnega presenečenja pravočasno in pravilno ukrepamo. Za drugim vozilom lahko vozimo le, če predvidevamo najbolj neugodne možnosti, v katere nas lahko spravi vozilo pred nami (nenadno zaviranje itd.). Oddaljenost za drugim vozilom naj ne bo nikoli manjša kot je dolžina poti ustavljanja.
Previden voznik ne dopušča nikoli, da bo razdalja med njegovim in pred njim vozečim se vozilom manjša od varnostne razdalje, ki jo zahtevajo hitrosti, s katero vozi, nejgova prisebnost, stanje cestišča in seveda tudi njegovega avtomobila. Če pozabimo na to in če je med avtomobili, ki vozijo v koloni, le nekaj centimetrov razmaha, je trčenje skorajda neizogibno, brž ko
eden izmed voznikov pritisne na zavoro zaradi katerega koli vzroka.
Tega se moramo zavedati tudi, ko je hitrost skoro neznatna. Vedno naj bo med našim in prednjim vozilom kak meter razdalje. V takih primerih je priporočljivo vklopiti nižje prestave, ker nam to omogoča v primeru potrebe, uporabo zavornih možnosti motorja. Po ustavljanju moramo pustiti, preden se spet odpeljemo, da se je pred nami stoječe vozilo oddaljilo za kak meter.
Pri vožnji v koloni si nenadna ustavljanja sledijo zelo često in večkrat moramo pritisniti spet na zavore, še preden smo jih docela spustili.
Vozniki, ki hočejo zaviti na levo, morajo nadaljevati pot po levi strani desne polovice cestišča proti središču križišča in tik pred njim zaviti v levo. Seveda pri tem morajo dati prednost vozilom, ki prihajajo z desne.
Mnogokrat vozniki pridrvijo s svojimi avtomobili na križišče in zavijejo, še preden se prepričajo o prihodu drugih vozil z upanjem, da jim bo zavoj le uspel. Če pride do trčenja, se izgovarjajo, da je do tega prišlo zaradi prevelike hitrosti drugega vozila.
To seveda ne razbremenjuje takih vozačev, ki
morajo v vsakem primeru pravilno presojati hitrost ostalih vozil, ali pa če tega ne znajo, se morajo ustaviti in jim pustiti prednost, kakor zahteva cestni zakon.
Voznik, ki namerava prehitevati, se mora prepričati, da sme to ukreniti brez vsake nevarnosti,
da ima pred seboj dovolj poti za prehitevanje ter da ni za njim nobenega drugega vozila, ki je že začelo prehitevanje.
Cestne nesreče zaradi nepravilnega ali nepre-udarnega prehitevanja so na dnevnem redu. Mnogokrat pride do nesreč zaradi nepravilnega ocenjevanja potrebne razdalje za prehitevanje in vsakdo meni, da zmore njegovo vozilo več, nego mu dopuščajo njegove tehnične karakteristike.
Marsikdaj se lotijo nevarnega prehitevanja voz-
STIHL
050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vihrati* onsdampfen den STIHL-lAV-Griff.
umu
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
niki manjših vozil. Ko kilometre in kilometre vozijo za tovornjaki, ne da bi se upali prehitevati in ko vidijo, da jih močnejša vozila po vrsti prehitevajo, se sami nenadoma nepreudarno odločijo za isti manever, ne da bi pogledali nazaj in mnogokrat, ne da bi se prepričali, ali imajo dovolj proste poti pred seboj.
V takih primerih pride navadno do trčenja z drugimi vozili, ki so prehitevanje že pričela in pred nenadno pojavo novega vozila nimajo možnosti, da bi se spet vključila v kolono in so prisiljena zavoziti na skrajno levico cestišča z nevarnostjo, da se zaletijo v nasproti vozeča vozila.
Cfx&k&
UND EIN GLOCKLICHES
vl&u&S Qakt
VVGNSCHT ALLEN VVERTEN KUNDEN
KAUFHAUS
SAMONIG
AM SAMONIG-ECK
Vesel Božič ter uspeha polno novo leto želi vsem odjemalcem
PEKARNA
(fj{ll)(ll'(l JCtM'
Celovec - Klagenfurt
VVAIDMANNSDORF SiebenhugelstraBe 75, tel. 22 3 32
Milosti polne božične praznike in blagoslovljeno novo leto vošči
Walter Campidell
RESTAVRATOR ZA CERKVE
FEISTRITZ an der DRAU — KARNTEN Tel. 04 2 45-248
VILLACH
trgovci in njihovi sodelavci želijo vsem odjemalcem
VI> V » r > • • •
Lastniki tvrdke
Friedrich Jungbauer OHG
MARIA SAAL - GOSPA SVETA
in njeni sodelavci želijo vsem odjemalcem
VESELE PRAZNIKE IN VSPESNO NOVO LETO
Milijon dolarjev
Nekdanje velike zvezde velikih ekranov zadnje čase kar masovno prehajajo v nasprotni tabor — k televiziji. Razlog pa je zelo enostaven. Televizija jih zasipa z bajeslovnimi honorarji, medtem ko je Hollj-wood le se kot princ, ki mu ni ostalo nič drugega kot slavno ime.
Med takimi nenadnimi navdušenci nad televizijo je tudi Shirlej McLaine. Za svojo prvo televizijsko vlogo v serijskem filmu »Shirlej in svet« je dobila milijon dolarjev. Shirlej je znana kot dinamična in poslovna zenska. Med kratkimi premori snemanja je uspela napisati tudi knjigo svojih spomi-nov z naslovom i>Nikar ne padi s planine«. Kritiki so njen knjižni prvenec izredno dobro ocenili, toda Shirlej to ni posebno ganilo:
■»Lepo je, da me kritika hvali, toda še
Faranom Selanom mnogo božične radosti in božjega blagoslova v novem letu, vsem koroškim Slovencem zavednosti in poguma „Našemu tedniku“ več naročnikov in dopisnikov želi
ALOJZIJ VAUTI
župnik
SELE
važnejše je, da mi je knjiga prinesla milijone.«
In še mimogrede. Popularni ameriški filmski igralec Rock Hudson, ki je vedno bolj briljiral s svojo zunanjostjo kot pa s talentom, je za svoj televizijski debut prejel milijon in pol dolarjev.
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
NOV DELON
Francoski filmski igralec Alain Delon je zelo resno vzel napoved, da leži bodočnost človeštva v zraku. Iznenada je odkril v sebi poleg igralskega še trgovski duh ter nakupil kar dvesto petdeset helikopterjev, da bi z njimi rešil prometno zmedo v Parizu:
»Ljudje imajo vedno manj časa in vedno več denarja. Zato sem prepričan, da bom imel dovolj strank za svoje helikoptersko prevozniško podjetje.«
KONKURENCA SOPROGU
Popularna nemška filmska igralka Elke Sommer, ki živi v Združenih državah in ki se je poleg igralstva poklicno ukvarjala tudi z modnim risarstvom in slikarstvom, se je nenadoma ogrela še za književnost. Medtem ko njen soprog Joe Haimes piše biografijo o slavnem umrlem igralcu Humphreju Bogartu, je Elke začela pisati spomine z naslovom »Med stranicami«.
DOKAZ
Slavni italijanski tenorist Mario del Mo-naco ne bo kmalu pozabil svojega zadnjega
VSEM SVOJIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO
IN VESELO NOVO LETO 1972
HOTEL BLED in HOTEL DANIELA
ROMA — RIM — VIA S. CROCE IN GERUSALEMME, 40
Lastnik V. LEVSTIK
Razpis II.festivala narodno-zabavne glasbe
Ansambel „L* HLEDE1 — S. K. P. D. „Franc B. SEDEJ“, razpisuje pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici II. zamejski festival
narodno-zabavne glasbe v Števerjanu dne 27. in 28. maja 1972.
Zanj veljajo sledeči pogoji:
1.	Za festival se lahko prijavijo slovenski narodni ansambli iz domovine in zamejstva.
2.	Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče.
3.	Komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki prisotnega občinstva, bo podelila naslednje nagrade:
1.	nagrada za najboljšo izvedbo 130.000,— lir
2.	nagrada za najboljšo melodijo 100.000.— lir
3.	nagrada za najboljše besedilo 70.000.— lir
ter pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in organizacije.
4.	Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na II. festivalu v Števerjanu.
5.	Prijave sprejemamo najkasneje do 1. marca 1972, na naslov:
..ANSAMBEL LOJZE HLEDE”
Trg Svobode 6
34070 Števerjan — S. Floriano (Gorizia — ltaly) ter morajo biti navedeni tile podatki:
1.	Točen naslov ansambla in naziv.
2.	Ime voditelja oz. odgovornega, njegov rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče.
3.	Ime, priimek, rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče vsakega člana posebej.
4.	Ansambel mora poslati do navedenega datuma notno gradivo dveh skladb, s katerima bo nastopil na festivalu.
6.	Vsi ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo naslova voditelja ali ostalih članov ansambla.
7.	Organizator bo dal na razpolago ozvočenje.
8.	Prosimo vas, da nam pošljete malo zgodovino ansambla.
9.	Ansambli dopustijo morebitno snemanje Radia Trst A.
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM ŽELI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
trgovina
Adolf in Katarina
Krivograd
9143 ST. MICHAEL/BLEIBURG ŠMIHEL nad PLIBERKOM Telefon 04235 — 34 1 97
gostovanja v Braziliji. Toda temu ni vzrok uspeh turneje, temveč neprijeten dogodek in srečanje s tamkajšnjo policijo. Sredi mesta in brez vsakršnega pojasnila ga je zgrabil policaj in ga odvlekel na prvo policijsko postajo. Šele tam je Monaco zvedel, da so ga zaradi izredne podobnosti obdolžili, da je vodja skupine tupamarosov. Da pa to ni, so mu verjeli šele, ko jim je kar na postaji odpel popularno »Sole mio«.
NEUTRUDLJIVI TIGER
Po najnovejši izjavi popularnega britanskega pevca Toma Jonesa je sedaj trenutno šele na začetku svoje kariere. Čeprav število njegovih oboževalcev počasi upada, se tiger iz Wallesa prav nič ne boji za svojo popularnost in uspeh:
»Trenutno snemam film na Divjem zahodu in nastopam v nekem musicalu. Vse, kar delam, opravim perfektno in se nimam česa bati.«
fčai vtaif U žctta um znata
(Malo za šalo — malo zares)
Z malo denarja gosposko gospodinjiti.
Sešiti si iz ponošene moževe srajce dve novi bluzi.
Takoj vedeti, kje leži kaka reč, ki jo je mož založil.
Pri zajtrku vedno izgledati kot kaka kronana kraljica lepote.
Morala bi vnaprej slutiti, kakšne volje bo prišel mož z dela. Na njegovo vprašanje: »Kaj pa si ves dan delala?« ostati kljub utrujenosti mirna.
Iz treh jajc in ene glavice solate bi morala znati pripraviti okusno večerjo za moževe prijatelje, katere on nenapovedane pripelje domov.
Odpovedati se vsem dobrim jedem, ki ji teknejo, da bi ostala vitka kot jelka, medtem ko se mož brez skrbi lahko redi in dobro je!
Reiner geht es nicht!
STROM AUS VVASSERKRAFT
Wir bauen
Die 5. Kraftvverksstufe an der Drau
Rosegg - St. Jakob
Leistung	80.000 kW
Arbeit	370 Mili. kWh
in Betrieb	1973/74
Die 6. Kraftvverksstufe an der Drau
Ferlach
Leistung Arbeit in Betrieb
76.000 kW 336 Mili. kWh 1975
Das Speicherkraftvverk
Malta
Leistung	840.000 kW
Arbeit	806 Mili. kWh
Teilbetrieb 1. Dezember 1978 Vollbetrieb	ab 1. Oktober 1979
In Planung:
Annabrucke 82.000 kW, 400 Mili. kWh
OSTERREICHISCHE
DRAUKRAFTVVERKE
AKTIENGESELLSCHAFT	KLAGENFURT
giEMl!*
Q Vsem cenjenim o

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1972
ADEG-trgovina
Gašper Ogris - Martič
BILČOVS, telefon 24-16
DRUŽINA
GABRIEL, pd. TISCHLER
ŠT. JAN2 v ROŽU
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in srečno
NOVO LETO 1972
TESARSTVO
Franc Gasser
BILČOVS
(Ludmannsdorf) 28 Telefon (0 42 28) 24-19
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM,
ZNANCEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
MOLKEREIGENOSSENSCHAFT
Volkermarkt
MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC
n
i
Vsem odjemalcem znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu 1972
I Friderik Wutej
CEMENTNI IZDELKI
GLUHI LES
ŠT. VID v PODJUNI Telefon (0 42 39) 34 60 06
ss
8S

linfroherfeit undvieiQiQcK.im neuenVanrvviin-scfien wir auen unierenftrom-abnehmern
KARNTNER ELEKTRIZITATS - AKTIENGESELLSCHAFT
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ZNANCEM BLAGOSLOVLJENO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1972 ŽELI
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT
Heuplatz 6
Tel. 04222-82717
SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL-GROSSHANDLUNG
Vodovodne in plinske napeljave
sanitarne
naprave
centralne
kurjave
izvrši
strokovno in po zmerni ceni
&
Pfrimer & MoBlacher
KLAGENFURT - CELOVEC Ausslellungsstr. 3 Telefon 82 2 45 in 84 5 25
Vsem cenjenim odjemalcem prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto 1972
ZIDARSKI MOJSTER
Franc Begusch
BISTRICA v ROŽU, štev. 166 Telefon 0 42 28 — 246
Blagoslovljen Božič in milosti polno novo leto želi vsem staršem in dobrotnikom
FRANC HUDL
prefekt Mohorjevega doma
v CELOVCU
HOLID A Y GARDENS
SLOVENIAN COUNTRV CLUB
TORONTO, Canada
želi vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vodstvo
DOMA DUHOVNIH VAJ V TINJAH
želi vsem bivšim in bodočim tečajnikom blagoslovljene božične praznike in predvsem še nadaljnjega zanimanja za tečaj in duhovne vaje v Tinjah v letu 1972
JOŽE KOPEINIG
Gradbeno, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkvi in stolpov
Helmut
Ocofaegvec
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT - CELOVEC
Villacher Ring 31, tel. 82 4 90
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO 1972
^ 1	v j
*<lkr
'■ '4. ■ M® ' ■«	111
s
m
s
i
m
m

ES
8
8
m
8
m
8



• mmsssmm:


želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča tudi za naprej
HANZEJKOVAČIČ
VILLACH—BELJAK, GERBERGASSE 6 (nasproti kina Apollo)
Telefon 56 50

Izhaja vsak četrtek Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka ja v i J •/	84-3-58 Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25,— šfr., za
Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier. Radiše. o. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.