Slovenija
Poštarji mesečno vsaj desetim gospodinjstvom ne dostavijo pošte zaradi nevarnega psa
O Stran 3
Ptuj, torek, 3. januarja 2017 letnik LXX • št. 1 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Podravje
So na zahodu države bolj zdravi kot na vzhodu?
O Stran 4

ss
Štajerski
Slovenija, Ptuj • Nazdravili novemu letu
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Zdravstvo Slovenija • Za
legalizacijo zdravil iz konoplje
O Stran 5
Izobraževanje Ptuj • Branko Kumer postal direktor CŠOD
O Strani 6 in 7 Podravje Ormož • Zlata plaketa občine Karmen W. Švegl
O Stran 9
Šport Nogomet •
Presenečenje: na klop Aluminija bo sedel Slobodan Grubor
O Stran 11
Štajerski TEDNIH
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Z dobro voljo in nasmehom v novo leto
V noči s sobote na nedeljo smo se poslovili od starega in pozdravili novo leto. Že pred tem, v soboto točno Ogoldne,<iso novemu letu na Mestnem trgu na Ptuju nazdravili najmlajši. Več sto se jih je zbralo na zabavno-glašbenimrireditvi, ki sta jo ofganizirala]naša medijska hiša. Radio-Tednik Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Več/
Foto: Črtomir Goznik
V središču •
75 kilogramov hrane
O Strani 2 in 3
Kronika
Celovite evidence o lokacijah defibrilatorjev in njihovi uporabi v Sloveniji nimamo
3 Strani 4 in 5
Slovenija •
Za branje i zmanjka časa ali pa knjige bralce ne zanimajo
O Strani 8 in 9
1.1 lifIE
i
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 21. februarja 2017
Slovenija, Podravje • Statistično spremljanje količin odpadne hrane
Povprečni Slovenec letno zavrže 75 kilogram
Ob praznikih, predvsem pa po njih, zavržemo ogromne količine hrane. To ni sporno le z moralnega in socialnega vidika (skoraj milijarda okolje.
Proizvodnja hrane je po zadnjih podatkih za zdaj še zadostna, a je kljub temu vsak osmi Zemljan lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Poleg globalno neenake razporeditve hrane sta problematična tudi odnos do hrane in predvsem količine zavržene hrane; po ocenah Evropske okoljske agencije namreč vsako leto za-vržemo kar tretjino pridelane hrane. Tako po nepotrebnem porabljamo naravne vire (zemljo, vodo in energijo) ter z nepotrebnimi pesticidi, gnojili in emisijami toplogrednih plinov škodujemo okolju, skupaj s hrano pa zavržemo tudi delo, čas in znanje njenih pridelovalcev in pripravljavcev.
Uradne definicije odpadne hrane doslej sploh ni bilo, na Statističnem uradu RS (SURS) so nedavno zapisali: »Med odpadno hrano štejemo vsa suro-
va ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred pripravo hrane, med njo ali po njej in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.« Hrana za humanitarne namene ali ostanki hrane, namenjeni za predelavo v živalsko krmo, torej niso odpadna hrana.
Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih
Tudi enotne metodologije za spremljanje količin odpadne hrane na ravni EU še ni, so pa na SURS izdelali svojo metodologijo in postavili temelje za statistično spremljanje odpadne hrane pri nas. Pred kratkim so prvič v zgodovini države obja-
Hrana ni za tjavendan
Ozaveščanju in izobraževanju o zmanjševanju ali preprečevanju nastanka zavržene hrane ter spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov sta se s projektom Hrana ni za tjavendan pridružila tudi Ekošola in Lidl Slovenija. Organizatorji so izdali knjižico Gospa Kuhla, ki otroke uči odgovornega ravnanja s hrano, pripravili so tudi delavnice za mentorje, organizatorje prehrane in kuhinjsko osebje izobraževalnih zavodov.
Izvedli so nagradni natečaj Reciklirana kuharija, kjer so otroci zbirali najboljše recepte za jedi, ki jih lahko pripravimo iz ostankov živil. Šolam in vrtcem so predlagali tudi povsem konkretne ukrepe: od spodbujanja pravočasnega odjavljanja prehrane ob odsotnosti učencev ter merjenja količin zavržene hrane v šoli in doma do uvedbe solatnih barov z možnostjo samostojnega izbora zelenjave in sodelovanja otrok pri sestavi jedilnikov.
V tem šolskem letu je na natečaju za manj zavržene hrane sodelovalo 50 osnovnih šol (OŠ), 25 vrtcev in 12 srednjih šol, med njimi tudi devet ustanov iz Spodnjega Podravja (OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - podružnica Zgornja Ložnica, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Gorišnica, OŠ Ivanjkovci, OŠ Ljudski vrt Ptuj - podružnica Grajena, OŠ Sveta Trojica, OŠ Sveti Tomaž, Vrtec Gorišnica in Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica).
Razdelilnica hrane tudi na Ptuju
Slovenski Lions klubi so v sodelovanju z večjimi trgovskimi verigami, humanitarnimi organizacijami in Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo februarja 2014 pripravil projekt Viški hrane. Hrano, ki bi sicer končala med biološkimi odpadki, so ponudili tistim, ki jo potrebujejo: upravičenim odjemalcem centrov za socialno delo (CSD), brezdomcem, materam z otroki v materinskem domu itd. Javno razdelilnico viškov hrane so najprej odprli v Celju, nato pa še v Mariboru, Trbovljah, Slovenj Gradcu in Kopru ... Projektu se bo predvidoma sredi tega leta pridružil tudi Ptuj.
Direktor CSD Ptuj Miran Kerin je pojasnil: »Gre za zbiranje prehranskih artiklov pred iztekom roka in mogoče tudi neprodanega pečenega mesa, ki bi jih v razdelilnici naslednji dan delili osebam po seznamu, ki bi ga skupaj pripravili CSD, Rdeči križ in Karitas.« Prostora, ki bi ustrezal vsem zahtevam, še niso izbrali, vsekakor pa bo v lasti Mestne občine Ptuj. Kerin dodaja: »Če bodo prostori primerni, bi lahko ponujali tudi že pripravljeno hrano gostincev. Ti že zdaj do-nirajo obroke določenemu številu uporabnikov.« Za delo v razdelilnici bo poleg prostovoljcev treba zagotoviti, morda prek javnih del, še enega zaposlenega.
vili tovrstne podatke, rezultate raziskave pa so povzeli: »Količina odpadne hrane se v zadnjih treh letih povečuje. V letu 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 75 kilogramov hrane ali 14 % več kot v letu 2013.« V naši državi tako letno zavržemo okoli 150.000 ton hrane.
Skoraj petina te hrane konča v smeteh, še preden je prišla na krožnik: delež odpadne hrane, ki nastane, preden pride do končnega uporabnika, je leta 2013 znašal 14 % vse odpadne hrane, lani že 18 %. Skoraj polovico vse odpadne hrane (48 %) proizvedejo gospodinjstva, 24 % je nastane pri proizvodnji hrane, okoli 20 % pri strežbi hrane (v restavracijah, šolah, bolnišnicah itd.), 9 % v trgovinah z živili. Delež kuhinjskih
odpadkov se v celotni količini odpadne hrane z leti sicer zmanjšuje, vendar se njihova absolutna količina povečuje.
Na SURS ob tem opozarjajo, da je pri podatku o gospodinjstvih zajeta le odpadna hrana, ki pride v sistem ravnanja z odpadki: »Številna gospodinjstva namreč odpadne hrane ne oddajajo v sistem javnega zbiranja, temveč jo kompostirajo doma in kompost koristno uporabijo na svojih vrtovih. Praviloma se odpadna hrana, ki se obdela na kraju nastanka, ne šteje za odpadek in tako tudi količina te hrane ni zajeta v preračunih.« Leta 2015 je imelo hišne kompostnike 48 % prebivalcev Slovenije, torej v smeteh ali na kompostu pravzaprav konča približno dvakrat toliko hrane, kot prikazujejo uradni podatki.
163 evrov v smeti
Toliko odpadne hrane seveda pomeni tudi precejšen strošek. »Gospodinjstvo v Sloveniji je letno povprečno namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač 14 % svojih izdatkov. Za to vrednost je lahko kupilo 380 kilogramov hrane na posameznega člana. 16 % te hrane (v vrednosti 163 evrov) je končalo med odpadki,« so povzeli na SURS. Odpadna hrana predstavlja okoli 3 % celotne količine vseh odpadkov in okoli 22 % celotne količine bioloških odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, torej je treba prišteti tudi strošek ravnanja z odpadki.
Prav vse zavržene hrane se seveda ne bi dalo zaužiti. Po ocenah SURS je bilo v hrani, ki je bila v obdobju 2013-2015 zavržena v Sloveniji, 36 % užitnega dela. S pravilnim odnosom do hrane bi ta delež lahko zmanjšali. Ostalih 64 % predstavlja neužitni del hrane: kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, luščine itd. Povprečen Slovenec je v letu 2015 zavrgel približno 27 kilogramov užitnih delov hrane - torej hrane, ki načeloma ne bi smela končati v smeteh, ampak bi jo lahko koristno uporabili. Od tega je 20 kilogramov hrane zavrgel končni uporabnik, sedem kilo-
gramov hrane pa se je zavrglo v procesu distribucije živil.
Okoli 43 % odpadne hrane konča v bioplinarnah (v Sloveniji jih je lani obratovalo 11), 24 % v kompostarnah (22 jih imamo), okoli 15 % na odlagališčih (teh je bilo lani 14), z 18 % odpadne hrane pa smo ravnali kako drugače (sem sodijo npr. ponovno rafiniranje olja, uporaba olja kot goriva ter drugi postopki obdelave). Delež odpadne hrane na odlagališčih smeti bi bilo treba zmanjšati predvsem iz ekoloških razlogov; emisije zaradi odlaganja bioloških odpadkov so namreč v letu 2014 znašale okoli 3,4 % vseh emisij toplo-grednih plinov.

Foto: Črtomir Goznik
Povprečno slovensko gospodinjstvo je lani za nakup hrane in brezalkoholnih pijač namenilo 2.671 evrov (1.031 evrov na člana gospodinjstva), od tega je za 163 evrov hrane na osebo zavrglo. Po drugi strani je za ravnanje z odpadki v povprečju namenilo skoraj 147 evrov.
Ce so se živila kljub vsemu pokvarila
Če se nastanku odpadne hrane že nismo mogli izogniti, moramo z njo vsaj ustrezno ravnati. Na Čistem mestu Ptuj so povedali, da v občinah Spodnjega Podravja opažajo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov: »Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah, ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v druge posode, recimo med mešane komunalne odpadke.« Samo z ločenim zbiranjem lahko namreč te odpadke preusmerijo na kompostiranje in iz njih pridobijo naravno organsko gnojilo.
Biološko razgradljive odpadke, torej tudi odpadno hrano, je prepovedano rezati ali drobiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice ali celo neposredno v vode. Na Čistem mestu Ptuj so opozorili, da je po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom prioritetno lastno kompostiranje; šele če povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Natančne napotke za kompostiranje doma najdete na njihovi spletni strani.
/
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 3- januarja 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
ov hrane, vsak osmi Zemljan pa je lačen ...
prebivalcev našega planeta je namreč lačnih), temveč pomeni tudi negospodarno porabo naravnih virov in druge škodljive vplive na
Foto: Črtomir Goznik
Delež odpadne hrane v zabojnikih za biološke odpadke je v obdobju 2013-2015 v povprečju znašal 39 %, v zabojnikih za mešane komunalne odpadke (kamor odpadna hrana ne sodi!) pa kar 11 %.
Količina odpadne hrane na prebivalca v Sloveniji v letu 2015
Statistična regija	Kg na prebivalca H
Osrednjeslovenska	91
Pomurska	85
Obalno-kraška	79
Gorenjska	71
Goriška	70
Podravska	68
Savinjska	67
Primorsko-notranjska	67 | '
Posavska	65
Koroška	53
Zasavska	49
Jugovzhodna Slovenija	48
Do kdaj je hrana uporabna?
Zapis »porabiti do« je naveden na embalaži hitro pokvarljivih živil, npr. svežega mesa ali rib, in označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Zapis »uporabno najmanj do« pa označuje rok minimalne trajnosti, torej datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Po poteku datuma minimalne trajnosti torej ni vprašljiva varnost živil, pač pa njihova kakovost: hrana začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost, je pa še vedno užitna. »Ta zapis na zavitku jabolčne pite pomeni, da proizvajalec do tega datuma zagotavlja npr. hrustljavo skorjico. To pa ne pomeni, da pita po tem datumu ni primerna za uživanje,« so pojasnili na Statističnem uradu RS.
V društvu Ekologi brez meja so ob tem poudarili, da so proizvajalci nekoč na izdelke poleg roka trajanja morali zapisati tudi datum proizvodnje in označiti, koliko časa bo živilo uporabno: »Takšen transparenten sistem je nato izrinil nov sistem, ki zagotovo ni bil narejen v interesu potrošnikov. Roki proizvodnje so z večine izdelkov izginili, ostali pa so seveda roki trajanja. V začetku smo sicer seštevali in odštevali ter tako vsaj približno ocenili, koliko svež oziroma star izdelek imamo v rokah. Danes odštevanje ne pomaga več, saj je tudi določanje celotnega roka trajanja v rokah proizvajalcev.«
ukrepati?
Na SURS menijo: »Nova metodologija in opravljena raz-
Količina odpadne hrane po vrstah v Sloveniji v letu 2015
Vrsta hrane	Količina v tonah
Kuhinjski odpadki	117.125
Izdelki s pretečenim rokom uporabe	13.839
Odpadna jedilna olja	6.875
Odpadki iz priprave in predelave mesa in rib	6.038
Odpadki iz pekarn in slaščičarn	2.536
Odpadki iz priprave in predelave sadja in vrtnin	2.321
Odpadki iz industrije mlečnih izdelkov	1.606
Odpadki iz proizvodnje pijač	625
Vir: Statistični urad RS
korak za natančnejše spremljanje trendov v prihodnjih letih in tudi konkretne akcije in ukrepe. Z njimi nadaljujejo tudi Ekologi brez meja (EBM)
Vir: Statistični urad RS
iskava pomenita pomemben v sklopu projekta Ne meč'mo
hrane stran!« V društvu EBM so vzpostavili spletni sedemdnevni družinski dnevnik zavržene hrane. »Dnevnik je namenjen zapisu količin in razlogov za-vrženja hrane pri posamičnem obroku. Z izpolnjevanjem dnevnika gospodinjstvo pridobi izboljšan vpogled v svoje ravnanje in s tem podlago za ukrepanje,« so pojasnili.
Pripravili so tudi druga priročna orodja, s katerimi lahko družine zmanjšajo količine zavržene hrane. Različne aplikacije omogočajo načrtovanje posameznih dejavnosti (od jedilnika in načrtovanja nakupovalnih dni do spremljanja števila potrebnih obrokov itd.), tedensko načrtovanje obrokov in zapis nakupovalnega lističa. Na enem mestu so zbrali tudi pra-
vila shranjevanja in dejanske roke trajanja posameznih živil.
Še preprosteje je uporabiti zdravo pamet in kdaj rešiti, kar se rešiti da. Star kruh, na primer, lahko uporabimo za pripravo drobtin ali iz njega naredimo kruhove cmoke, prezrelo sadje pa porabimo za kompote, čežane ali različne zavitke. Predvsem pa se po nakupih podamo premišljeno in s seznamom. Če bomo na ta način prihranili kaj denarja, ga morda lahko namenimo kateremu od 8 % gospodinjstev v Sloveniji, ki si kakovostne hrane (mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka) ne more privoščiti niti vsak drugi dan ...
Eva Milošič
Slovenija • Pasji ugriz je pri poštarjih poškodba pri delu
V	devetih mesecih psi ugriznili 15 poštarjev
V	Avstriji naj bi imeli pismonoše s sabo priboljške za pse, v Nemčiji proučujejo možnosti, da bi pakete dostavljali z brezpilotnimi letali - droni. Kako je pri nas? »Pismonoša je dolžan dostaviti pošiljko, ko njegova varnost ni ogrožena,« so odgovorili s Pošte Slovenije.
Pismonoše imajo navodilo, da v primeru, da so ogroženi pri dostavi pošiljk, to sporočijo pošti oziroma upravniku pošte, ki se nato z lastnikom psa dogovori o zagotovitvi varnega dostopa do hišnega predalčni-ka. Če to ni mogoče, se prekine izvajanje dostave. »Vsak mesec je kakšnih pet do deset primerov, ko posameznim gospodinjstvom zaradi nevarnega psa ne izvedemo dostave,« so poudarili. Ob tem pa je Pošta Slovenije že poskušala z raznimi ukrepi, da bi pismonoše, dnevno jih je na terenu okoli 2.200, zavarovala pred napadalnimi psi. A pojasnili so, da se ukrepi po testiranju niso izkazali za dovolj dobre. »Tako da smo od tega ukrepa kasneje odstopili. Med tem ukrepi so bili npr. nabava in testiranje elektronskih odga-njalcev psov, nabava sprejev in podobno.«
Foto: Črtomir Goznik
Poštarji mesečno vsaj desetim gospodinjstvom ne dostavijo pošte zaradi nevarnega psa.
Psa za ograjo ali v pesjak
Od januarja do septembra 2016 so na Pošti Slovenije zabeležili skupaj 15 pasjih ugrizov, predlani skupaj 21 ugrizov. Vsak pasji ugriz je seveda poškodba pri delu, ki jo Pošta Slovenije prijavi policiji, ki postopa v skladu s svojimi pristojnostmi. Pismonoša se mora čim prej oglasiti v antirabični (protisteklinski) ambulanti, kjer ga pregledajo in po potrebi tudi cepijo proti steklini. In kaj Pošta Slovenije priporoča lastnikom psov? »Da poskrbijo, da bodo lahko pismonoše varno dostavili pošiljke do hišnega predalčnika. To pomeni, da naj si priskrbijo ograjo in da hišni predalčnik namestijo na varno mesto zunaj ograje. Če postavitev ograje ni možna, naj
si priskrbijo pesjak, v katerem naj bo pes v času dostave. Prav tako lastnikom psov priporočamo, da psom onemogočijo tudi prosto gibanje po cestah, saj s tem izzivajo poškodbe ljudi, tuje lastnine, drugih živali in svojega psa, tudi visoke kazni.«
Varnosti pismonoš pa ne ogrožajo le psi, poštarji so občasno deležni tudi fizičnega nasilja ljudi. »Glede na to, da so pismonoši praktično vsak dan na vsakem naslovu v Sloveniji, kjer so na določen način v stiku z vsemi prebivalci, in glede na to, da vedno ne nosijo samo pozitivnih sporočil, kdaj pride tudi do fizičnega napada na pismonoše. Ob tem dodajamo, da pismonoši le opravljajo svoje delo, to je izvajanje dostave, s samo vsebino pošiljk pa nimajo ničesar in si želijo zgolj varno opravljati svoje delo.«
Mojca Vtič
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 21. februarja 2017
Slovenske gorice • Lokacije, na katerih so nameščeni defibrilatorji
V Cerkvenjaku želijo defibrilator, ki bo
Defibrilator, ki bo javno dostopen 24 ur na dan, naj bi kmalu dobili v Cerkvenjaku. Nabavo načrtuje lokalna skupnost. Postavitev javno do-nameščanje teh pripomočkov, ki lahko rešijo življenje pa tako odvisno od dobre volje posameznikov in lokalnih skupnosti.
Na decembrski seji cerkve-njaškega občinskega sveta je svetnik Mirko Žmavc podal pobudo glede nabave defibri-latorja. Na celotnem območju občine je en defibrilator, ki je v zasebni lasti, in sicer v tamkajšnjem zdravstvenem domu. A ta ni na voljo kadarkoli. »De-fibrilator, ki je v lasti zdravnice koncesionarke (Amigdala, d. o. o.), je na voljo v Ambulanti Cerkvenjak in je dostopen samo v času obratovanja ambulante oz. štirikrat na teden,« je pojasnil direktor občinske uprave Vito Kraner. Avtomat-
skega defibrilatorja (AED), ki bi bil javno dostopen 24 ur na dan, tako na celotnem območju cerkvenjaške občine nimajo. Kmalu pa naj bi bilo drugače. »Po razpravi na pobudo občinskega sveta in po stališču občinske uprave ter župana se vsekakor podpira nabava in vgradnja novega defibrilatorja na ustrezno javno in stalno dostopno mesto, na primer nekje v centru Cerkvenjaka. Občinska uprava aktivno pridobiva ponudbe za nabavo ustreznega defibrilatorja. Lokacija montaže in način financiranja še
nista natančno določena, vsekakor pa je cilj, da se nabava in postavitev realizira čimprej.«
V nekaterih občinah več defibrilatorjev, v drugih niti enega
Ob tem smo preverili, kje vse so na območju nekaterih občin Slovenskih goric AED-naprave. V občini Trnovska vas defibrilatorja nimajo. Prav tako tudi v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, kjer je bila sicer na zadnji seji podana pobuda za nabavo le-teh. Pri Sveti
Trojici v Slovenskih goricah so skupaj z Rdečim križom ravno v tem času nabavili defribi-lator, ki bo nameščen konec meseca januarja. V Juršincih imajo dva defibrilatorja; eden je pri zdravniku in je dostopen med obratovalnim časom ordinacije, drugi je javno dostopen 24 ur na dan, in sicer pri gasilskem domu PGD Gabrnik. V občini Sveti Andraž je defibrilator, ki je javno dostopen ves čas, nameščen na steni večnamenske dvorane.
Defibrilator imajo tudi v Benediktu, a ni vedno na voljo:
»V Benediktu je defibrilator nameščen v Športni dvorani Benedikt (pri izhodu na južni strani objekta). V objekt smo ga namestili predvsem zaradi zaščite pred vandalizmom, obenem je še vedno večji del dneva dostopen vsem, saj športna dvorana obratuje med 7. in 22. uro večino dni v letu, prav tako se v dvorani zbira večje število ljudi ob raznih prireditvah.«
V občini Lenart imajo več defibrilatorjev, med njimi dva, ki sta ves čas na voljo, in sicer na bencinskem servisu MOL Lormanje (na steni pri pultu v

- -J
Spodnje Podravje • So na zahodu države ljudje bolj zdravi?
Največ samomorov pri Sv. Andražu, največ bolniških dopustov v Dornavi
Konec leta 2016 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil projekt Zdravje v občini, ki prikazuje zdravstveno stanje v slovenskih občinah in primerjavo med njimi. Ena izmed ugotovitev je, da smo na vzhodu manj zdravi kot tisti na zahodu države. Izstopamo po marsičem: številu dni bolniške odsotnosti, stopnji umrljivosti zaradi samomorov, številu kadilcev, prometnih nesrečah zaradi alkohola ...
Kot ugotavljajo na NIJZ, okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, slovenske občine se po kazalnikih zdravja pomembno razlikujejo. »S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Izdelki »Zdravje v občini« so namenjeni pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem,« pravi Ada Hočevar Grom z NIJZ.
Da bi podatke o zdravju dr-
žavljanov še lažje spremljali, so razvili spletno aplikacijo, ki omogoča primerjavo ne le regij, temveč tudi občin. Za vsako občino je pripravljena analiza raznolikih javnozdravstvenih vsebin. Posebej so predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.
Ena izmed pomembnih in zanimivih ugotovitev NIJZ je, da sicer na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja. A dejstvo je, da so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Ob
tem izpostavljajo, da na zdravje vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi dostopnost do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ... Pomembno vlogo ima tudi življenjski slog.
Po čem izstopajo podravske občine
Po samooceni svojega zdravja so Ptujčani v primerjavi z drugimi občinami v slovenskem povprečju. So pa približno dan in pol v povprečju več na bolniškem dopustu: 14,9 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji je povprečje 13,7 dneva.
Rahlo nad državnim povprečjem so tudi po stopnji umrljivosti zaradi samomora: 25 samomorov na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji je povprečje 22) in deležu kadilcev, ki jih je 31 %, medtem ko je državno povprečje 24 %.
Višja od povprečja je tudi splošna stopnja umrljivosti, pa umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, zaradi raka dojke. Bistveno manj je bilo bolnišničnih obravnav zaradi prometnih nezgod kot drugje - 0,9 na tisoč prebivalcev, kar je natanko polovica državnega povprečja.
Tudi Hajdinčani očitno bolniške dopuste koristijo več, kot je slovensko povprečje: 15,8 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji je povprečje 13,7 dneva. So pa pod povprečjem, kar
Foto: Črtomir Goznik
Med občinami z najvišjimi vrednostmi prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi sta kar dve podravski: Majšperk in Destrnik.
se tiče števila samomorov: na 100.000 prebivalcev beležijo le devet samomorov, slovensko povprečje pa je 22. Pohvalijo se lahko še z enim podatkom; da je podpovprečno nizko število kadilcev.
V
Foto: Črtomir Goznik
Na zdravje vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi dostopnost do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije
Kar nekaj občin na vzhodu Slovenije izstopa po številu samomorov. Državno povprečje je 22 na 100.00 prebivalcev, v Slovenski Bistrici jih je 29, v Lenartu 43, na Destrniku je stopnja umrljivosti zaradi samomorov 56, v Juršincih 63, v Benediktu pa kar 86 samomorov na 100.000 prebivalcev. Še višjo stopnjo beležijo v občini Cerkvenjak, in sicer 121 samomorov na 100.000 prebivalcev. Občina z najvišjim odstotkom umrljivosti zaradi samomorov v Sloveniji je Sveti Andraž v Slovenskih goricah - 151 samomorov na 100.000 prebivalcev. Slednja izstopa še po številu koledarskih dni bolniškega dopusta, ki je v primerjavi s povprečjem skoraj podvojeno. Tudi delež prometnih nezgod zaradi alkohola je v tej občini bistveno višji od slovenskega povprečja.
Občina Ormož po večini kazalnikov sodi v državno povprečje, a nekaj jih vendarle izstopa. Višja je stopnja umrljivosti zaradi samomora, 26 (4 več od povprečja), višji je tudi delež kadilcev in prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji.
Po kar nekaj kazalnikih izstopa občina Dornava. Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil višji od slovenskega povprečja, na drugi strani pa je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 29,4 koledarskega dneva na leto, kar je v primerjavi z drugimi občinami bistveno nad povprečjem, ki je 13,7 dneva. To je občina z najvišjo vrednostjo tega kazalnika v Sloveniji. Je pa Dornava posebna še po enem kazalniku: delež uporabnikov pomoči na domu je bil najnižji v državi.
Dženana Kmetec
torek • 21. februarja 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
vedno na voljo
stopnih defibrilatorjev je v Sloveniji popolnoma zakonsko neurejena;
trgovini) in Restavraciji Kmetic v Voličini (na steni ob vhodu v restavracijo). Defibrilator je tudi v Zavodu Hrastovec, namenjen je potrebam zavoda.
Nameščanje AED-naprav zakonsko ni urejeno
Sicer pa imamo defibrila-torje, ki rešujejo življenje, po vsej Sloveniji. Težava je v tem, da ljudje pogosto ne vedo, kjer so ti nameščeni. Tega ne vedo niti na ministrstvu za zdravje, saj evidence o lokacijah in številu javno dostopnih defibrilatorjev nimajo. Edine podatke
Za slovenski prostor je to kar lepo število defibrilatorjev, pomembnejša pa je njihova razporeditev - po nekaterih področjih v Sloveniji jih žal praktično ni, ponekod so zelo zgoščeni,« opozarjajo avtorji projekta AED baza, ki deluje pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kot še opažajo, je težava tudi v dostopnosti defibrilatorjev. Ogromno jih je namreč popoldan, ponoči in ob dela prostih dneh zaklenjenih v ustanovah in podjetjih: »V preteklosti so se AEDji nameščali predvsem znotraj podjetij in niso bili dostopni širši javnosti. Sedaj se nove naprave večinoma nameščajo zunaj, v ogrevanih omaricah, tako da so 24 ur na dan in vse dni v tednu javno dostopne vsem v bližini. To je zelo pomembno, saj je tako defibrilator dostopen kadar koli in komur koli, ki ga v nujni situaciji potrebuje. Nameščanje AED zakonsko ni urejeno, zato lastnikov nikakor ne moremo prisiliti, da bi naprave nameščali zunaj, pomisleki so
predvsem zaradi možnosti kraje naprav in dodatnih stroškov vzdrževanja (nakup omarice).«
Ministrstvo: Evidence bodo vodili dispečerji
V Sloveniji prav tako ni nikakršnih oprijemljivih podatkov o rabi defibrilatorjev, niti o tem, koliko življenj so uspele te naprave doslej že rešiti. »S podrobnimi podatki o uporabi AED-naprav in uspešnih oživljanjih z njimi na javnih mestih in organizacijah Ministrstvo za zdravje ne razpolaga.« A utegne se premakniti. Kot so namreč še sporočili z zdravstvenega ministrstva, bo v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske
pomoči za vodenje evidence AED-aparatov, katerih lastniki bodo dovolili njihovo javno uporabo, skrbela dispečerska služba zdravstva, ki bo enkrat letno poročala ministrstvu o številu naprav in številu njihovih uporab.
Sicer pa avtorji AED-baze opažajo, da zanimanje ljudi o informacijah, kje je najbližji defibrilator v njihovi okolici, narašča - predvsem tistih, ki živijo na podeželju in kjer so dostopni časi ekip nujne medicinske pomoči daljši: »Vemo, da zanimanje narašča, da se ljudje želijo še bolj izobraziti na področju nujne pomoči in da vedno lažje pristopijo na pomoč k človeku v stiski, česar pred leti ni bilo.«
Monika Levanič
Ljudi vse bolj zanima, kje je najbližji defibrilator v njihovi okolici, predvsem tiste, ki živijo na podeželju in kjer so dostopni časi ekip nujne medicinske pomoči daljši.
javnosti o tem, kje je v nekem okolju najbližji defibrilator, tako še vedno daje popis, ki so ga že pred časom izdelali študentje medicine, objavljen na spletni strani www.aed-baza. si. »Ideja o osnovanju našega projekta se je razvila pred skoraj 10 leti, ko so takratni začetniki projekta ugotavljali, da defibrilatorji sicer obstajajo, nihče pa pravzaprav ne ve, kje so in kako se uporabljajo. In to je bilo vredno spremeniti in spreminjamo še danes. Po naših podatkih je po Sloveniji nameščenih 1.100 naprav, številka je verjetno še nekoliko večja na račun tistih, ki jih še nimamo na seznamu.
Foto: Črtomir Goznik
Celovite evidence s podatki o lokacijah defibrilatorjev v Sloveniji nimamo. Prav tako tudi ne zbirnih podatkov o njihovi uporabi.
Foto: ML
Slovenija • Zdravljenje s konopljo
Stroka za legalizacijo zdravil iz konoplje
Konoplja je že nekaj časa vroča tema v zdravstvu. V Sloveniji je v medicinske namene dovoljena uporaba učinkovin iz konoplje, vendar praksa kaže, da so boljši učinki doseženi s pripravki iz konoplje.
Konoplja namreč vsebuje okrog 100 različnih aktivnih učinkovin, ki jih imenujemo ka-nabinoidi. In prav kombinacija naravnih kanabinoidov naj bi dosegala veliko boljše učinke. Najbolj znan med kanabinoidi je delta-9-tetrahidrokanabinol oziroma THC. Med pomembnejše spadajo še kanabidiol (CBD), kanabinol (CBN), beta-kariofilen in kanabigerol. THC deluje predvsem na receptorje v centralnem živčnem sistemu (centralno delovanje), CBD pa na receptorje v perifernem živčnem sistemu in imunskem sistemu (periferno delujoč). THC je psihoaktivna snov, ki lahko povzroča odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi, zato je konoplja še vedno uvrščena med prepovedane droge. Kljub temu številni bolniki posegajo po pripravkih
iz konoplje, ki jih kupujejo na črnem trgu. Pozitivnih učinkov ne gre prezreti, hkrati je treba v sistem uporabe vnesti veliko več varnosti in dokazane učinkovitosti. Pacienti namreč kupujejo izdelke na črnem trgu, njihova kakovost je vprašljiva. Prodajalci na črnem trgu bolnike zavajajo z obljubami, kot je npr. ozdravitev rakave bolezni in zaradi teh obljub bolniki opuščajo zdravljenje. Stroka si prizadeva za legalizacijo zdravil iz konoplje, da bi izkoristili dokazane pozitivne učinke in ljudi zaščitili pred zlorabami in prevarami. Danes so pri nas dostopna zdravila s kanabidiolom in dronabinolom, ki jih pripravimo v lekarni. Tako pripravljena zdravila niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da jih morajo pacienti plačati sami. Lajšanje
slabosti in bruhanja, vpliv na šanje nevropatske bolečine pri
apetit ter podpora pri lajšanju	bolnikih z multiplo sklerozo so
bolečine pri rakavih bolnikih,	do zdaj s študijami najbolj od-zmanjševanje spastičnosti, laj- prta področja uporabe zdravil
s kanabinoidi. Kot vsa druga imajo tudi ta zdravila neželene učinke, ki se jim v veliki meri izognemo s postopnim višanjem odmerka zdravila. Sicer pa se lahko pojavijo: evforija, strah, izguba kontrole, izguba spomina, spremenjene zaznave, halucinacije, zaspanost, suha usta, neželeni gibi, šibkost, povišani utrip, znižan krvni tlak, slabost, glavobol in drugi.
Na trgu se pojavljajo številni izdelki iz industrijske konoplje. Pogost izdelek je konopljino olje. Uporabljajo ga tako v živilski kot v kozmetični industriji. Kadar se industrijsko konopljo oziroma dele rastline upraši in/ali stisne ter vgradi v farmacevtske oblike, govorimo o pre-hranskih dopolnilih. Proizvajalec je dolžan spremljati vhodne surovine glede priporočene vrednosti THC in zagotavljati
varnost tudi s priporočenim dnevnim odmerkom. Uporaba teh izdelkov je lahko problematična, če jim proizvajalec doda koncentrate ali konoplji lastne kanabinoide ter tako preseže dnevni vnos THC (0,06 mg) ali kanabidiola (2 mg). Sicer pa od izdelkov, ki so pripravljeni iz industrijske konoplje in se tržijo kot živila ali prehranska dopolnila, ne moremo pričakovati zdravilnih učinkov. Kot velja za vsa prehranska dopolnila -namenjena so zdravim osebam kot dopolnilo prehrani. Izdelki, ki vsebujejo industrijsko konopljo ali njene izvlečke, so koristen dodatek zaradi vsebnosti esencialnih aminokislin, beljakovin, omega maščobnih kislin (3, 6, 9), vitaminov, naravnih antioksidantov, kalcija, železa in gama-linolenske kisline.
Darja Potočnik Benčič, Lekarne Ptuj
Foto: MZ
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 3- januarja 2017
Ptuj • Branko Kumer: „Začele so se novitete, ki jih podpiram!'
Danes iscejo nove pristope pri pouce
Ptujčan Branko Kumer je gotovo eden tistih, ki ne le, da do potankosti pozna dogajanje v slovenskem šolskem sistemu, temveč je že tri desetletja jalec le-tega. Z odločitvijo, da po 20 letih vodenja Šolskega centra (ŠC) Ptuj to delovno mesto zapusti, je marsikoga presenetil. Z novim letom funkcijo, na kateri bo prav tako lahko pomembno pomagal (tudi) Ptuju. Z začetkom novega leta prevzema vodenje Centra za šolske in obšolske
„V skoraj 35-letnem delovanju na področju srednje- in višješolskega izobraževanja sem nenehno sprejemal izzive sprememb v izobraževanju, pri vodenju institucije in ne nazadnje tudi soustvarjanju izobraževalnega sistema v Sloveniji. Čeprav imam še kakšen predlog oz. pobudo, sem ocenil, da se je vredno preizkusiti še na povsem drugem pedagoškem področju, ki mi daje nove izzive za razvoj nekoliko drugačnih inovativnih učnih okolij. Konec koledarskega leta 2016 sicer zapuščam vodenje ŠC Ptuj, a kljub temu kot predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje ter kot strokovni
sodelavec ministrstva ostajam tesno povezan z nadaljnjim razvojem poklicnega in strokovnega izobraževanja," pravi Kumer.
Povabilo, da prevzame vodenje Centra za šolske in ob-šolske dejavnosti (CŠOD), je prejel na lanskem dnevu UNESCO teka na Ptuju. Pravi, da ga je namig najprej presenetil, toliko bolj, ker na tem področju do sedaj ni deloval in se ga je dotikal le preko iskanja zakonskih rešitev oz. kot član nacionalnih delovnih teles. To je zaznal kot izziv, da bi lahko 34-letne izkušnje delovanja na področju izobraževanja, razvoja izobraževalnega sistema v Sloveniji in več kot 20-letnega
vodenja zavoda izkoristil za nadaljnji razvoj CŠOD. „Ta je začel razvoj novitet, ki jih podpiram in za katere sem prepričan, da bodo v naslednjih letih vključene v slovenski izobraževalni sistem na vseh nivojih," o sprejetem izzivu pravi dolgoletni direktor ptujskega Šolskega centra.
Kot pojasnjuje, bo njegova naloga izvajanje poslovodnih nalog in hkrati koordinacija dejavnosti med vsemi domovi. Obenem bo zadolžen za programski in vsebinski razvoj tega zavoda: „Danes iščemo nove pristope pri poučevanju mladine in odraslih, ena od priložnosti razvoja ponudbe CŠOD so inovativna učna oko-
lja in narava kot učilnica."
Vlada je soglasje h Kumrove-mu imenovanju sprejela 17. novembra lani, teden dni kasneje je svet zavoda CŠOD sprejel sklep o imenovanju. Funkcijo na novem delovnem mestu je nastopil na zadnji dan minulega leta.
Je stanje na Šolskem centru Ptuj skrb vzbujajoče?
Kumer je prepričan, da je ŠC Ptuj že dosegel najnižje število vključenih dijakov in študentov in da bodo prihodnja leta ugodnejša. Vzrok upada srednješolcev vidi v negativni promociji ekonomskih
Foto: Črtomir Goznik
Branko Kumer je prepričan, da bo tudi na novem delovnem mestu soustvarjal za Ptuj pomembne zgodbe.
Majšperk • Onesnaženje pitne vode
Mar občani o prekuhavanju vode niso bili obveščeni
Tik pred božičnimi prazniki je Komunalno podjetje (KP) Ptuj izdalo obvestilo o prekuhavanju vode na območju Podlož, Medvedc in Sestrž v občini Majšperk. A kot je bilo mogoče zaslediti na družabnem omrežju, so za obvestilo nekateri izvedeli (pre)pozno.
»Obvestilo je bilo bojda objavljeno na radiu, na spletni strani občine, a informacija do nas ni prišla. Izvedeli smo za obvezno prekuhavanje, ko so nekateri člani družine že imeli prebavne težave,« je poudaril Branko Gajšt, ki se je čez obveščanje komunalnega podjetja obregnil na
Facebooku. A na KP Ptuj so prepričani, da je bil obseg onesnaženja premajhen, da bi lahko povzročil težave. »KP Ptuj je pri rednem vzorčenju in kasneje pri ponovnem vzorčenju v Podložah (gostinski lokal) ugotovilo prisotnost koliformnih bakterij in bakterije Escherischia Coli. Gre za
Foto: Mojca Vtič
zelo majhno onesnaženje, ki pa je vseeno zahtevalo omejitev uporabe vode - prekuhavanje. Vzrok onesnaženja je ostal nepojasnjen. S pomočjo dezinfekcije vode in izpiranja smo sanirali stanje. O morebitnih težavah, ki bi jih imeli uporabniki, nismo bili obveščeni.«
Ob tem nas je zanimalo, kako je KP Ptuj obvestilo prebivalce naselij, kjer je bilo treba vodo prekuhavati. Odgovorili so, da so obveščanje javnosti o ukrepu prekuhava-nja pitne vode izvedli v skladu z načrtom obveščanja v tovrstnih primerih. To pomeni, da so javnost obvestili preko Radia Ptuj in spletne strani Komunale, o ukrepu prekuhava-nja vode so obvestili tudi regijski center za obveščanje Ptuj, upravo Občine Majšperk, ki je obvestilo objavila na spletni strani občine, gostinska lokala v Sestržah in Podložah pa so obvestili osebno. Ob tem so obvestila poslali tudi preko elektronske pošte, vendar pa je to obvestilo doseglo samo enega uporabnika, saj je le ena oseba prijavljena na elektronska obvestila v zvezi s pitno vodo z omenjenega območja.
Mojca Vtič
Letos pustna povorka tudi v Zavrču
V završkem Odboru za družbene dejavnosti so pripravili program dela za leto 2017, vanj pa vključili tudi projekt Pust v Zavrču, s katerim želijo oživiti pust v svojem kraju. Predsednik odbora Dušan Rojko je pojasnil: »Doslej v Zavrču ni bilo neke prave pustne tradicije, tudi maskiranje je pri nas redko. V Cirku-lanah imajo to zelo lepo urejeno in pustno povorko pripravijo vsako leto, povorke pa imajo tudi druge občine. Ker si z občino Cirkulane delimo enoten zavod, Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč, se nam je zdelo smiselno, da pripravimo vsaj otroško pustno povorko.« Predstavniki občine in šole bodo podrobnosti dorekli v začetku tega leta. Upajo, da bo otroška povorka prvi korak k širšemu razvoju pusta v Zavrču.
Zavrč • 13. redna seja občinskega sveta
Občinski proračun potrdili brez
Završki občinski svet je na zadnji seji lanskega leta potrdil proračun občine za leto obravnavi ni bilo, podana sta bila samo dva predloga, ki pa jih po premisleku v
Podžupan Zavrča Janko Lor-bek, ki je v času odsotnosti župana Mirana Vuka pooblaščen za opravljanje županskih del, je poudaril, da je proračun sprejet zelo gospodarno: »Veseli in ponosni smo, da nam je kljub časom, ki so pred nami in za nami, uspelo spraviti pod streho proračun za leto 2017. Med usklajevanjem smo ugotovili, da je od prvega predloga proračuna do končne verzije prispelo le nekaj malih popravkov, skoraj nevrednih omembe.« Na seji zato razprave o proračunu sploh ni bilo, ampak je bil v predlagani obliki soglasno sprejet.
Završki svetniki so potrdili dva dokumenta identifikacije investicijskih projektov. Še letos bodo preplastili 225 metrov ceste v naselju Gorenjski Vrh (odsek Jurgec-Ponudič), ki bo stala 49.500 evrov z DDV. Od tega bodo na občini iz proračuna zagotovili slabih 10 tisočakov, preostalo predstavljajo nepovratna sredstva po zakonu o financiranju občin. Rekonstruirali bodo tudi 494 metrov cestišča v naselju Hrastovec (odsek Hrastovec-Ivančič). Investicija je ocenjena na 75.500 evrov, od tega bo občina iz proračuna zagotovila 16 tisočakov, preostali delež pa
bodo povratna sredstva po zakonu o financiranju občin.
Za letošnje leto načrtujejo še nekaj ureditev cest, sanacije plazov, ureditev zbirnega centra za odlaganje odpadkov itd., v ognju pa imajo tudi dva čez-mejna projekta. Prvi je Halo, si za bike, s katerim bi enajst občin s te in one strani sloven-sko-hrvaške meje uredilo kolesarski park, drugi pa čezmejni projekt Na pomoč - U pomoč, s katerim bi vzpostavili sistem za obveščanje čezmejnih gasilskih enot za skupno posre-
dovanje, nakupili manjkajočo gasilsko opremo ter poskrbeli za usposabljanje gasilcev.
Odkrili nepravilnosti v završkem vrtcu
Občinski svetniki so se na seji seznanili še s poročilom nadzornega odbora, ki je to-
Primerjava proračunov Občine Zavrč
	2016 (ocena reali-	2017
	zacije, v evrih)	(v evrih)
Skupaj prihodki	1.511.293	1.764.014
Skupaj odhodki	1.670.240	1.865.212
Investicijski odhodki	336.859	390.540
Završki svetniki so si ob složno sprejetem
Vir: Občina Zavrč
torek • 21. februarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
vanju
tudi pomemben soustvar-nastopa novo vodstveno dejavnosti.
programov v preteklih letih in hkratnem upadanju števila osnovnošolcev. Prepričan je, da lahko šole z intenzivnejšim sodelovanjem z gospodarskimi subjekti v naslednjih letih veliko naredijo.
„Dvig gospodarske rasti in napovedi o prihodu večje gospodarske družbe, ki bo v prihodnjih letih potrebovala veliko število tehnično usposobljenega kadra, predstavlja za ŠC Ptuj nov izziv in priložnost. Aktivnosti preteklih let so upravičene in se bodo v prihodnje pokazale za pravilne.
Ob usposabljanju tehničnega kadra predstavlja izziv tudi aktiviranje okolja za samozadostno pridelavo hrane ter
spodbujanje podjetništva in samoiniciative. Vse omenjeno bo v prihodnje vplivalo na finančno poslovanje zavoda in mu omogočalo nadaljnji razvoj in širitev ponudbe v okolju," je prepričan sogovornik
Čeprav Kumer omenjeni zavod zapušča, bo Ptuju lahko pomagal na različnih področjih. Že več kot 10 let je član strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, zadnji dve leti je tudi predsednik tega. O tem, kaj se nam obeta v prihodnosti na področju spreminjanja srednjega šolstva, pa Kumer pove: „Na nacionalnem nivoju so že sprejete določene zakonske podlage, ki predstavljajo izziv za preoblikovanje katalogov znanj, zapisane z izhodi učenja, hkrati pa je dana zakonska podlaga, da lahko delodajalci pripravijo in verificirajo dodatno kvalifikacijo, ki bo prepoznavna znotraj EU-prostora. Ob tem je pričakovati, da bo v naslednjem letu sprejet Zakon o vajeništvu, ki bo podal podlago za vajeniški sistem v Sloveniji. Predvidevamo pilotiranje za določene izobrazbe na triletnem nivoju,
izvajanje sprotne evalvacije učinkov ter izdelavo celostne sistemske rešitve."
Finančne težave, ki so oz. jih ni
Čeprav smo poročali o nekaterih finančnih težavah vzgoj-no-izobraževalnih zavodov, Kumer pravi, da po nacionalnih podatkih, s katerimi razpolaga, srednje šolstvo v Sloveniji nima velikih finančnih težav. To tezo potrjuje z dejstvom, da je bilo treba na nacionalnem nivoju zaradi odstopanj od metodologije dodatno zagotoviti manj kot 1 % vseh sredstev.
Dodatna sredstva si je pridobil tudi ŠC Ptuj, vlogo so utemeljili z nadpovprečnimi plačnimi razredi, ki jih dosegajo strokovni delavci. Da bi se v prihodnje utemeljevanju dodatnih sredstev zaradi plačnih razredov izognili, je v postopku dopolnitev metodologije, ki bo upoštevala kadrovsko strukturo zavoda. Ob tem dodaja, da je problem povzročilo zaostajanje razpisanih projektov, iz naslova katerih so imeli v preteklosti zaposlene sodelavce.
Dženana Kmetec
Kaj bo s hostlom Kurent
Od leta 2003 je mladinski hotel Kurent deloval kot ena izmed enot Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Lani je svoja vrata nepričakovano zaprl. O tem, kaj bo kot novi direktor tega zavoda naredil za to, da oživi hostel in to za Ptuj pomembno zgodbo, Kumer pravi: „Med dejavnostmi CŠOD ni dejavnosti mladinskih hotelov, saj so ti izključno tržnega značaja, lahko pa se prostorske kapacitete hostlov uporabijo za izvajanje programov Centra. Trenutno še ne razpolagam s podatki, zakaj je Kurent zaprl svoja vrata. Po pridobitvi podatkov in opravljenih vseh pogovorih pa menim, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo za vse strani po vsebini in obveznostih sprejemljiva."
težav
2017. Amandmajev v javni proračunu niso upoštevali.
krat največ časa posvetil nadzoru financiranja dela v završkem vrtcu, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Podžupan Lorbek je povzel: »Člani odbora so ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti, na katere so opozorili vodstvo vrtca in računovodstvo. Te nepravilnosti se bodo v najkrajšem možnem času tudi odpravile.« Nadzorni odbor je od vodstva šole zahteval tudi revizijsko poročilo (lani so namreč na šoli imeli interno revizijo), na katerega še čaka.
Nekaj vroče krvi je bilo tudi zaradi komunikacijskega šuma med občino in šolo. »Niso nas obvestili o dodatnem financiranju dela računalničarke; za to smo izvedeli šele pred kratkim. Mogoče v šoli niso razmišljali, da bi nas morali obvestiti o spremembi,« je povedal Lorbek. Pojasnil je še, da je do spremembe prišlo le pri učiteljih, ne pa tudi pri financiranju, ki je ostalo na enaki ravni kot ob začetku šolskega leta.
Eva Milošič
Foto: EM
občinskem proračunu zaploskali.
Središče ob Dravi • Proračun za leto 2017 potrjen
Preko javnih del bodo zaposlili tri ljudi
Konec decembra so svetniki in svetnice občine Središče ob Dravi še zadnjič v letu 2016 zasedali in tik pred iztekom leta dokončno potrdili občinski proračun za 2017. Sodeč po sprejetem proračunu bo občina v tem letu največ denarja namenila obnovi občinske zgradbe, investicijam na področju cest ter vlaganju v obrtno cono.
s
s
Občina bo podelila pet štipendij
| Središki občinski svet je na zadnji seji v letu 2016 | potrdil tudi višino celoletnih štipendij, ki ostajajo na | enaki ravni kot minulo obdobje in znašajo 130 evrov | za dijake ter 200 evrov za študente. Sicer pa so na | občini na razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto | 2016/2017 prejeli sedem vlog, dve več kot je bilo | razpisanih štipendij. Podelili bodo pet štipendij; in sicer tri za dodiplomski študij (po eno za programe strojništva, grafike in medije ter turizem) in dve za srednješolsko izobraževanje na področju strojništva (kovinarsko predelovalna) in elektrotehnike.
J
Občinski proračun 2017 je v primerjavi s prvim branjem doživel nekaj manjših, kozmetičnih popravkov. Tako je v primerjavi s predlogom višji za nekaj več kot 60.000 evrov in na prihodkovni strani znaša nekaj manj kot 1.874.000 evrov, na odhodkovni pa okoli 1.883.000 evrov. Ocenjeni primanjkljaj bo pokrit iz proračunskega presežka, ki je planiran v višini 119.000 evrov, ter z zadolževanjem v višini 58.000 evrov; gre za povratna sredstva po 23. členu ZFO. »V tem času so predlog obravnavala delovna telesa občinskega sveta. Podani so bili predlogi delovnih teles, nekaterih zavodov in drugih posrednih uporabnikov proračuna. Prav tako pa so se v času javne obravnave določene postavke raz-
jasnile in ugotovljene so bile dodatne potrebe,« je ob predstavitvi proračunske vreče dejal župan Jurij Borko. Tako so na predloge gasilskih društev, zveze in odborov zagotovili dodatna sredstva za delovanje gasilskih društev na višino iz leta 2016. Na novo so vključili tudi nekaj manjših projektov; ureditev jarka ob železnici, obnova kapele v Obrežu in ureditev spominske plošče arhitektu Dušanu Moškonu ter začetek obnove dvorane Orla-na. Uskladili so tudi nekatere postavke.
Okoli 20.000 evrov za programe javnih del
V dopolnjenem proračunu so zagotovili tudi dodatna
sredstva v višini 4.600 evrov za programe javnih del, za kar bodo skupaj namenili okoli 20.000 evrov. Občina bo preko javnih del v letu 2017 zaposlila tri javne uslužbence za pol leta. V dveh primerih bo zavod za zaposlovanje sofinanciral večino, kar 95 % plače, v enem primeru pa 65 % plače.
Sicer pa bo občina v višini 35 % financirala še zaposlitvi dveh oseb preko javnih del; in sicer enega delavca za obdobje dveh mesecev v Knjižnici Ormož in enega delavca za osem mesecev v OŠ Središče ob Dravi.
To pa ne bo tudi edina dodatna zaposlitev na OŠ Središče ob Dravi. Svetniki so namreč v nadaljevanju soglasno potrdili predlog osnovne šole za dodatno zaposlitev delavca za po-
lovični delovni čas. Kot je pri tem pojasnil župan, je vodstvo zavoda naslovilo prošnjo o dodatni zaposlitvi čistilke zaradi povečane potrebe za čiščenje. Zato so se s šolo dogovorili, da bi čistilka poleg čiščenja na osnovni šoli dve uri na dan čistila tudi javne stavbe; kulturno dvorano, občinsko zgradbo in drugo po potrebi. S tem bi rešili problematiko čiščenja v javnih stavbah. Dodatna zaposlitev večjih finančnih posledic naj ne bi imela, saj bodo odpovedali čistilni servis. »Vredno pa je tudi to, da bi tej čistilki zagotovili osemurni delovnik in ji tako zagotovili boljšo socialno varnosti,« je pri tem še pristavila direktorica občinske uprave Jelka Zida-rič Trstenjak.
Občinski svet je prisluhnil tudi predlogu vodstva osnov-
ne šole o nakupu pomivalnega stroja za vrtec. »Ravnateljica se je že pred časom obrnila na občino s predlogom o nakupu novega pomivalnega stroja v vrtcu. Kot veste, je osem let od nabave. Stroj je bil že večkrat servisiran, zdaj pa več ne dela. Stroj bodo nabavili iz viška sredstev, se pa cena takšnih gostinskih strojev giblje od 1.300 evrov naprej,« je razložil Borko.
Sicer pa so svetniki med drugim sprejeli še odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe rednega vzdrževanja občinskih cest v občini Središče ob Dravi ter pogoje za podelitev koncesije. Sklenili pa so tudi, da v prihodnjem letu višina točke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča ostaja enaka.
Monika Levanič
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 3- januarja 2017
Slovenija • Knjige prinašajo smeh, solze, znanje, premislek
Za branje zmanjka časa ali pa knjige
Besede, ločila, ilustracije, slike, ki čakajo za platnicami knjig, nam omogočajo, da odkrivamo preteklost, beremo sedanjost. A Slovenci nismo
^/////////////////////^^^^^
V 2016 najbolj prodajani knjigi o Petru Prevcu in sLOLvenski klasiki
Z vprašanjem o najbolj prodajanih knjigah v letu 2016 smo se obrnili na Mladinsko knjigo, kjer so odgovorili, da je bilo največ zanimanja za knjigo Boštjana Gorenca - Pižame sLOLovenski klasiki. »Verjetno gre za najbolje prodajano knjigo v Sloveniji in tudi knjigo, o kateri se največ govori, poleg tega je na knjižnem sejmu postala tudi knjiga leta. Morda mu lahko konkurira knjiga Peter Prevc, ki pa se je v začetku lanskega leta prodajala predvsem po drugih prodajnih poteh. Lani so bralci v naših knjigarnah najraje kupovali poleg sLOLvenskih klasikov še Življenje je tvoje Louise L. Hay, scenarij Harry Potter in prekletstvo otroka ter Čarobno črevesje Giulie Enders. Med otroškimi knjigami je bilo največ povpraševanja poleg slovenskih klasik v slikanicah še po Mačku Muri-ju, Muci Copatarici, Sapramiški. Seveda ne gre mimo večnega Malega princa ter izbranega dela Čoharije ilustratorja Zvonka Čoha. Najbolj prodajane knjige lanskega leta so zelo raznorodne. Od ljubezenskega romana, preko opisa spolnih navad Slovencev v preteklosti, do priročnika z afirmacijami, priročnika za zdravo črevesje, kriminalke, humoristične knjige in scenarija za gledališko predstavo do kriminalke. Ne smemo pa pozabiti niti pobarvank za odrasle,« so povedali. Dodali so, da splošnega nasveta, katero knjigo kupiti, ni. Saj da gre vsakemu bralcu svoja knjiga. Na vprašanje, zakaj kupiti knjigo, pa so odgovorili: »Zato, ker so fine, prinašajo smeh, solze, znanje, razmislek, skratka vse.«
s
M A IJ__
TÍÍE
Foto: Črtomir Goznik
Pri izposoji knjig so najbolj priljubljeni ljubezenski romani.
/
Kot ugotavljajo na agenciji, je največ bralcev v starostni skupini 15-24 let, kar je povezano z obdobjem šolanja. Ženske berejo več od moških, več kot 20 knjig na leto pa je prebralo le 16 % bralcev. Pri razlogih za branje bralci večinoma berejo za sprostitev in notranji mir, ker jih to veseli in ker s tem širijo obzorja. Tisti, ki ne berejo,
pa menijo, da imajo premalo časa, so povedali. Opažajo, da se je v zadnjem obdobju nekoliko povečala izposoja knjig v knjižnicah in nekoliko zmanjšal nakup v knjigarnah, skupna poraba knjig pa ostaja približno enaka (7,6 knjige). »Pri izposoji so najbolj priljubljeni ljubezenski romani, pri prodaji pa je situacija bolj raznolika, knjigar-
niške uspešnice so žanrsko bolj raznovrstne, situacija se tukaj tudi precej spreminja. Pada število intenzivnih kupcev, ki posedujejo večje število knjig, pa tudi branje med višje izobraženimi sloji. Na žalost je danes mnogo bolj sprejemljivo dejati, da te knjiga ne zanima, kot je bilo še pred dobrim desetletjem,« so povedali na agenciji.
Večina jih ne bere zaradi pomanjkanja
časa
In zakaj berejo nekateri zelo malo ali sploh ne? Delež prebivalcev, ki so navedli posamezne razloge za to, je bil v Sloveniji podoben povprečju za celotno EU. V Sloveniji je 48 % teh prebivalcev odgovorilo, da za branje knjig nimajo časa, 26 % jih je odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo. Na vprašanje, kaj je bil razlog, da sploh niso ali da niso večkrat obiskali javne knjižnice, pa je 33 % prebivalcev Slovenije (toliko kot na Švedskem) odgovorilo, da jih to ne zanima, in 35 %, da jim za knjižnice zmanjka časa, so podatke zbrali na statističnem uradu. Sicer pa je četrtina prebivalstva članov slovenskih splošnih knjižnic in v povprečju je v knjižnicah izposojenih približno 14 knjig na prebivalca.
Izgovor, da je knjiga predraga, je zgodovinski mit
A medtem ko so na agenciji za javno knjigo opazili, da prodaja knjig upada, na Založbi Mladinska knjiga ugotavljajo,
Ptuj • Praznična prireditev Ledeno kraljestvo
Plesalo več kot 250 otrok
Plesalci plesnega centra Mambo Ptuj se s svojimi točkami na različnih prireditvah predstavljajo skozi celo leto. Večino svojega dela in programa strnejo v junijski produkciji, delček ustvarjanja vsako leto predstavijo tudi na prireditvi Božiček pleše, na kateri je poudarek predvsem na mlajših plesalcih. Tokrat je plesalo kar 250 otrok.
Foto: DK
Plesni center Mambo Ptuj je pred božičem pripravil plesno prireditev v znamenju Ledenega kraljestva.
Nabito polna dvorana OŠ Ljudski vrt je že stalnica produkcij in prireditev plesnega centra Mambo. Mlajši plesalci od treh let naprej so skupaj s svojimi mentoricami in starejšimi kolegi pripravili še en zanimiv in poseben program. V uri in pol je nastopilo več kot 250 otrok, ki so jih za to prilo-
žnost pripravljale mentorice. 11 izkušenih plesalk svoje plesno znanje prenaša na mlajše generacije in skupaj z mladimi ljubitelji plesa kreira čudovito zgodbo. Tokrat je ta povezala ples s priljubljeno pravljico Ledeno kraljestvo. Zazvenela je čudovita Elsina pesem Zaži-vim, pa tudi številne druge slo-
venske in tuje uspešnice. Organizacijo prireditve je prevzela mentorica Katja Šterbak, njeno delo je lastnik plesnega centra Mambo Ptuj Metod Peklar ocenil kot izjemno dobro. Zelo zadovoljni so bili z videnim tudi obiskovalci, ki so uživali v razgibanih plesnih točkah.
„Tik pred božičem smo ple-
salci plesnega centra Mambo pričarali plesno predstavo z naslovom Mambo ledeno kraljestvo. Nastopilo je 15 skupin naših mladih plesalcev ter dve
skupini gostov - jazz članice in hip hop člani. Plesalci so svoje korake izpopolnjevali pod vodstvom desetih mentoric. Kot vsako leto nas je z darili obdaril Božiček. Zraven njega sta nas obiskali tudi Elsa in Ana, ki sta s svojo karizmo celotni predstavi dali piko na i. Ponosno lahko rečem, da nam je uspela še ena nepozabna plesna pravljica," je vtise po prireditvi strnila Šterbakova.
Z omenjeno prireditvijo je bil program plesnega centra Mambo Ptuj, ki pod svojo streho že 22 let združuje ljubitelje plesa, za leto 2016 zaključen. Tudi letos jih čaka veliko dela in priprav na njihovo največjo prireditev, junijsko produkcijo, za katero prav tako obljubljajo, da bo nora in nepozabna.
Dženana Kmetec
Foto: Mojca Vtič	Vir: Občina Zavrč
Ormož • Praznovali dan
Zlata plake
Občina Ormož je v ormoškem gradu lani ni izneveril tradiciji in je ob tej
Župan Alojz Sok ter podžupana Branko Šumenjak in Mirko Novak so na osrednji ormoški svečanosti ob državnem prazniku podelili skupaj tri občinska priznanja, in sicer po eno bronasto, srebrno in zlato plaketo Občine Ormož. Bronasto plaketo je za 40-letno uspešno delo na področju obrti in podjetništva ter za to, da je postavil trdne temelje obrtni zbornici Ormož, prejel foto-
Dobitniki občinskih plaket z županom
torek • 3- januarja 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
bralcev ne zanimajo
tako sijajni bralci, kot si želijo na javni agenciji za knjigo, saj v povprečju ne bere 42 % populacije.
Foto: Črtomir Goznik
Javna agencija za knjigo je leta 2015 za založništvo namenila 3,3 milijona evrov, še leta 2012 je ta znesek znašal približno pet milijonov evrov.
da se je po krizi, ki je prizadela celotno branžo, prodaja knjig v knjigarnah precej izboljšala. »Če pa izpostavimo samo lanski Slovenski knjižni sejem, bi lahko rekli, da se nam za prodajno prihodnost knjige ni treba bati.« V Založbi so tudi prepričani, da očitek, da bi bila cena knjig previsoka, ne zdrži in je to le zgodovinski mit. »Ta mit se je prav zaradi žepnic in podobnih izdaj že zdavnaj razblinil. Ta mit pa je bil resničnost pred davnimi časi, ko so do ljudi prihajale
na njihove domove predvsem obsežne referenčne knjige, ki so bile drage. Leposlovje pa ni bilo nikoli drago, še več, skozi knjižnice lahko ljudje dostopa-jo do knjig zelo poceni ...«
E-knjige v Sloveniji nimajo bistvene vloge
Sicer pa iz bralne raziskave, ki je bila objavljena pred dvema letoma, izhaja, da so slo-
venske cene knjig v kupčevi percepciji resnično problem. Namreč kot je ugotovila Fakulteta za družbene vede, je povprečna cena knjige med 15 in 25 evrov, ceno, ki bi jo bili kupci pripravljeni plačati, pa sami ocenjujejo med 10 in 12 evrov, torej v vsakem primeru pod najmanjšo izračunano maloprodajno ceno knjige in nekje na polovici najvišje izračunane povprečne cene. Ob tem nas je zanimalo, kako je digitalni razvoj vplival na nakup
knjig. V Založbi ugotavljajo, da na slovenskem knjižnem trgu e-knjige ne igrajo bistvene vloge v prodaji knjig, beležijo pa precejšnjo rast izposoje e-knjig v knjižnicah.
Iz leta v leto manj denarja za knjigo in manj knjižnih naslovov
V letu 2015 je v Sloveniji, po podatkih Narodne in univer-
^//////////////////////////////////^^^^
V okviru Bralne značke letno prebranih 700.000 knjig
Že več kot pol stoletja branje med mladimi in tudi starejšimi spodbuja projekt Bralna značka. »Projekt poteka v vseh slovenskih osnovnih šolah; v slovenskih šolah v Italiji in tudi v drugih zamejskih in zdomskih/izseljenskih skupnostih. V programe Bralne značke se v OŠ v Sloveniji že kar lepo število let vključuje kar 70 % vseh osnovnošolcev (v prvih razredih skoraj vsi, potem se število bralcev zmanjšuje, zlatih bralcev, to je tistih, ki berejo vsa leta OŠ, je okrog 40 %). Ocenjujemo, da v vseh programih in projektih Bralne značke (od predšolske do bralne značke za odrasle, v Sloveniji in zunaj nje) sodeluje okrog 140.000 bralcev na leto. Ti preberejo letno v povprečju po pet knjig, kar pomeni približno 700.000 prebranih knjig,« je pojasnila Manca Perko, generalna sekretarka društva Bralna značka Slovenije.
-«ímíímíímíííííííííííííííííííííímíímíímí*
zitetne knjižnice, izšlo 5411 knjig in brošur. Javna agencija za knjigo je tega leta sofinancirala skupno 271 knjig, leto prej 276, v letu 2012 pa kar 352 knjig. Tako kot upada število sofinanciranih knjig, se nižajo tudi izdatki za založništvo (ki poleg sofinanciranja izdaje re-
vij in knjig obsegajo še izdatke za literarne prireditve, mednarodno sodelovanje ...). Tako je agencija leta 2015 za založništvo namenila 3,3 milijona evrov, še leta 2012 je ta znesek znašal približno pet milijonov evrov.
Mojca Vtič
samostojnosti in enotnosti
ta Karmen W. Švegl
pripravila osrednjo svečanost v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Župan se tudi priložnosti najzaslužnejšim in izstopajočim posameznikom podelil občinska priznanja.
graf Štefan Hozyan. Srebrno plaketo so podelili zborovodji in glasbenemu pedagogu Jožefu Barinu Turici za štiridesetletno delovanje na različnih področjih glasbenega ustvarjanja. Kot so še zapisali v obrazložitvi, je Jožef Barin Turica zaslužen, da v občini Ormož živi kulturno življenje. Zlata plaketa pa je šla v roke vojni dopisnici, ki se je oglašala iz najhujših kriznih žarišč
na Bližnjem vzhodu Karmen W. Švegl, ki pa trenutno živi v Turčiji in od tam poroča. Karmen W. Švegl je bila tudi slavnostna govornica in je ob tej priložnosti spomnila na pomembnost miru, ki ga v Sloveniji imamo, drugje pa o njem lahko le sanjajo.
V okviru slovesnosti so dijaki Gimnazije Ormož pripravili kulturni program. Praznični večer so sklenili v Beli
A
dvorani Grajske pristave s koncertom članov mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti ter mezzosopra-nistke Gordane Hleb, barito-nista Ivana Andresa Arnšeka in pianistke Aleksandre Na-umovski Potisk. Pevci so z repertoarjem božičnih pesmi navdušili zbrane v dvorani. Po končanem koncertu je sledil še sprejem s pogostitvijo.
Monika Levanič

Foto: Ciril Ambrož
občine Ormož Alojzom Sokom ter podžupanoma Brankom Sumenjakom in Mirkom Novakom.
Slovenska Bistrica • Klub študentov zbral 4.100 evrov
»Tako visoke donacije še nismo prejeli!«
Slovenjebistriški klub študentov je lani obeležil 25 let delovanja. Četrt stoletja organiziranega delovanja je sklenil s stand up večerom, ki sta ga tokrat s pravim razmerjem humorja in umetnosti pričarala Tilen Artač in Jure Godler.
»Po zvoku smeha, ki je prihajal od publike, lahko rečemo, da ta prizorišča ni zapustila z mrkim obrazom. Da pa je bil večer še bolj poseben, je ekipa Kluba študentov Slovenska Bistrica po zaključeni predstavi ravnateljici Srednje šole Slovenska Bistrica Ivi Pučnik Ozimič predala sredstva, zbrana skozi 25 dogodkov, ki so se vrstili vse od 1. oktobra do 17. decembra 2016. V skladu
se je nabralo kar 4.100 evrov, ki so v celoti namenjeni socialno ogroženim dijakom,« so povedali v slovenjebistriškem klubu.
Ravnateljica srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozi-mič se je klubu študentov ob predaji zahvalila za pozornost in podporo, ki jo namenjajo slovenjebistriškim dijakom. »Tako visokega donatorskega zneska še nismo prejeli. V tem
in takšnem času je solidarnost še posebej dragocena in pomembno je, da jo gojite že mladi, saj bo prav zato še dolgo živa. Čestitam vam za visok jubilej in številne odlično izpeljane dogodke, s katerimi bogatite naše okolje in doživljanje vsakega od nas. Hvala, da vključujete naše dijake in jih podpirate. Vse dobro vam želim.«
Mojca Vtič
Slovenjebistriški klub študentov je v okviru dogodkov ob 25-letnici delovanja kluba zbiral sredstva za socialno ogrožene dijake.
Foto: KSSB
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 3- januarja 2017
Markovci • Ob dnevu samostojnosti in enotnosti
22. tradicionalni božični koncert
Pevke in pevci kulturno-umetniškega društva (KUD) Markovski zvon so delček božičnega koncerta, ki je sicer vsako leto občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, posvetili domoljubnim skladbam in s tem še enkrat obeležili leto praznovanja 25-letnice samostojne Slovenije ter državnega praznika na isti dan.
KUD Markovski zvon je eno izmed najštevilčnejših in najaktivnejših društev v markovski občini.
Ponovno so zapeli vsi člani zelo številnega društva. Okrog sto jih je, ki so razdeljeni v šest sekcij; na koncertu so se predstavile štiri. Pričeli so najstarejši cerkveni pevci Jutranje zarje pod vodstvom Mitja Ko-stanjevca, nadaljeval pa Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko z zborovodkinjo Alenko Do-manjko Rožanc. Malo več kot 40 otrok je združenih v otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z mladima Pio Majerič in Rebeko Mikša. Nastopila je še mladinska skupina, ki uradno še ni sekcija društva, a so v njej združeni nadebudni mladi
glasbeniki s svežimi idejami, in Komorni zbor Glasis z dirigentom Ernestom Kokotom.
Božične melodije najlepše zazvenijo v cerkvenem ambi-entu in tako je bilo tudi tokrat. Slišati je bilo pester repertoar božičnih skladb, vmesni del programa je bil namenjen opevanju naše domovine: Oj, Triglav, moj dom, Domov v slovenski kraj, Slovenska dežela, Za Slovenijo živim ... To je bil delček programa junijskega koncerta ob dnevu državnosti v Sobetincih, ki ga je pripravilo društvo. Z besedami je prireditev ob državnem prazniku po-
spremil še podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik in čutiti je bilo domoljubnost.
Glasbeni večer so nastopajoči zaključili z zahvalami in čestitko farnemu župniku, zapeli državno himno ter najlepšo božično pesem ob štiriročni spremljavi na mogočnih mar-kovskih orglah.
Polna cerkev zvestih obiskovalcev je bila dokaz, da društvo stopa po pravi poti in vedno znova navdušuje s pestrim programom. Že tretje leto društvo vodi Maja Kostanjevec, ki spremlja delo vseh sekcij, zato aktivnosti ne zmanjka niti v
Slovenska Bistrica • Dijaki za dijake - dobrodelni koncert
Koncert s Tabuji
Skupina Mi2, Vlado Kreslin, Jebe'la cesta, Alenka Godec je le nekaj velikih slovenskih glasbenih imen, ki so soustvarjali božično-novoletne koncerte dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica. Lani decembra se je zvenečim imenom pridružila še skupina Tabu.
»Božično-novoletni koncert je zagotovo eden nepozabnih trenutkov, ki jih na naši šoli za nobeno ceno ne sme zamuditi nihče,« je zapisala dijakinja drugega letnika Nika Sajko. In drži, tudi tokratni dobrodelni koncert je povezovala pozitivna glasbena energija, ki so jo ustvarjali dijaki, šolski band in seveda skupina Tabu. »Združili smo moči in nastopili z vsem, kar smo imeli. Koncert sta povezovala zdaj že izkušena voditelja Rok Horvat Baa-ron in Jan Alenc. Kot vedno
je zboru dirigirala profesorica Nadja Stegne, ki je priredila tudi vse pesmi, ki smo jih z zborom peli. Zgodbo in osrednjo nit lanskega koncerta pa sta nam predstavili Laura Ramšak in Klara Kušar. Skupaj sta zaigrali priredbo pravljice o deklici z vžigalicami pisatelja Hansa C. Andersena, ki jo je priredil mag. Gregor Artnik. Z njo sta nas povsem popeljali v zimski čas in opomnili, kako pomembni sta dobrodelnost ter pomoč sočloveku,« je povzela Sajkova.
Kot omenjeno je imel koncert dobrodelno noto. Obiskovalci so prispevali 1.778 evrov, ki bodo namenjeni socialno ogroženim dijakom.
Koga bodo srednješolci gostili čez leto dni, še ne vedo. A kot je dodala dijakinja Nika Sajko: »Vem, da bo zagotovo spet nepozabno, saj nam ustvarjalnosti na šoli nikoli ne zmanjka! Ali se že veselite? Jaz se zagotovo. Pridite ponovno, ne boste razočarani!«
Mojca Vtič
Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica so združili moči s člani priljubljene zasedbe Tabu.
Foto: Bernarda Topolovec
enem koledarskem mesecu. Preteklo leto je bilo za društvo ponovno zelo uspešno, saj ob uspešnih koncertih, nastopih na območnih revijah in ostalih župnijskih slovesnostih beležijo še zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi (KZ Glasis), zlata in srebrno priznanje na državnem tekmovanju v videomontaži (vi-deosekcija Akcija!), med člani pa je tudi državna prvakinja v digitalni fotografiji (Bernarda Topolovec).
Priznanja so vsekakor vodilo za trdo delo vnaprej, a člani vidijo še pomembnejšo plat. Pomembno je medgeneracijsko delo članic in članov. Morda prav to sožitje vseh daje piko na i njihovemu delu. Naj jih še dolgo spremljajo volja do dela in zdrave glasilke.
Alenka Domanjko Rožanc
Tednikova knjigarnica
SREČNO NOVO LETO
.. .Skozi okna so kukale novoletne jelke s prižganimi svečkami. Ljudje so si prinesli košček gozda v stanovanje. Obdarovali so se med seboj s čokolado in igračami in toplimi copati. Otroci so jahali na novih lesenih konjičkih
in prepevali zelo stare, znane pesmi.
Večina ljudi je bila srečnih ... Otroci so peli zimsko pesmico: Tiho, tiho pada sneg, nam otrokom je toplo, beži tam srnica v breg, pomislimo na njo.
Tiho, tiho gremo v gozd, darove nosimo, živali v gozdu tare mraz in lakota zelo. Le bliže, bliže srnice in zajci in srnjak, za vas večerjo nosimo, naj se nasiti vsak.
Bilo je natanko štirinajst otrok in odrasli je bil njihov prijazni učitelj. To so bili otroci, ji so jelena jarka obiskali v živalskem vrtu. S seboj so nosili okrašeno novoletno jelko. Le čemu so otroci nosili novoletno jelko v gozd? Na jelki so viseli repa in korenje, koruzni storži in šopi sena - tudi skodelica soli je bila zraven in drugi posladki. To je bila novoletna jelka za živali. Otroci so jo trdno zasadili v zemljo.
Učitelj se je priklonil proti gozdu in dejal: »Želimo vsem živalim dober tek. In srečno novo leto!«
Cenjeni bralci Knjigarnice, pravkar ste prebrali delček čudovite davne zgodbice iz zbirke Velike slikanice založbe Mladinska knjiga (Jelen Jarko. Napisal Fred Rodrian. Prevedla Kristina Brenkova. Ilustriral in opremil Werner Klemke. Uredil Niko Grafenauer. Ljubljana, 1986). V tej, danes trideset let stari slikanici je najti izjemno aktualno sporočilo dobrosrčnosti, empatije, spoštovanja, sodelovanja in veselja do življenja, pa tudi o pomenu vzornikov in učiteljev ter drugih odraslih oseb na otroke. Predvsem pa veje iz slikanice spoštovanje narave in vseh živih bitij.
Tega, spoštovanja vseh živih bitij, še posebej tistih, ki jih življenje peha na obrobje in na mejne poti, spoštovanja in dobrosrčnosti do bližnjih, daljnih in najbolj oddaljenih, želim v letu, ki prihaja.
Seveda pa, dragi bralci, želim veliko prijaznih dni, brez velikih skrbi, z veliko mero zdravja, s čim manj negodovanja, z veliko dobrega branja, z ravno prav smejanja ...
Liljana Klemenčič
Ormož • Gregor Kosi predstavil romaneskni prvenec
Celica št. 2. v knjižnici
Konec novembra 2016 je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož gostila domačina Gregorja Kosija, ki je pri založbi Litera izdal svoj romaneskni prvenec Celica št. 2.
Gregor Kosi, rojen 1975 v Mariboru, diplomant sociologije kulture in zgodovine, je slovenski literarni javnosti znan po zbirki Fragmenti odseka B: primer Stalker ter pesniški zbirki Mik mik, s katerima pronicljivo in ironično izraža kritično držo mladega človeka do družbenega časa, v katerem živi. Po aktivnem udejstvova-nju na mariborski kulturni sceni je svoje mesto našel tudi v vstajniškem gibanju in njegovih lokalnih posledicah, kar je služilo kot snov romanesknemu prvencu.
Junak romana, Gregor Sam-sa, imensko prevzet iz Kafkove novele Preobrazba, je dobrohoten aktivist, ki verjame v spremembe, a z vstopom v občinsko oblast izgubi smisel, saj ugotovi, da nima moči karkoli
spremeniti. Tesnoba razočaranja nad sistemom, počasno načrtno odrinjanje in mučni-na brezdelja krojita vzdušje dogajanja in protagonistovega doživljanja v mestu Srednjega Poevropljenja, a ga avtor preže-
Gregor Kosi
Foto: Arhiv knjižnice
ma z ironično, ponekod cinično refleksijo. S svojim svežim, drznim, inovativnim jezikom, z medbesedilnimi vstavki in s sočnimi opisi vsakdanjih usluž-benskih dolžnosti drži bralca v bralskem zanosu do zadnjega stavka.
V literarnem pogovoru z avtorjem in založnikom Or-landom Uršičem so osvežili spomin na mariborsko lokalno družbeno politično in kulturno dogajanje, ki je nudilo snov za nastanek romana. Govorili so o pomenu družbene angažiranosti posameznika, literature, glasbe in drugih umetnosti kot tudi o usodi mladih, ki so prisiljeni iskati dostojno življenje izven meja domovine. Vse to je namreč zajeto tudi v romanu.
Marijana Korotaj
Foto: SSSB
Rokomet
»Kratka klop, poškodbe, neizkušenost...«
Stran 12
2016
Ronaldo najboljši evropski športnik, Prevc 16.
Stran 12
Maja Bedrač
Vesela izbora za najobetavnejšo atletinjo Stran 13
Strelstvo
Venta s tretjo zaporedno zmago
Strani 13
Tenis
Že tretji ptujski finale v sezoni
Strani 14
Šport
Plusi in minusi slovenskega športa 2016
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Miran Lipovac, direktor NK Aluminij
»
Novi trener nas Je vsaj dvakrat pozitivno presenetil
«
Aluminij je kot novinec v prvoligaški druščini v jesenskem delu osvojil solidno 9. mesto. V Kidričevem zaradi tega niso pretirano zadovoljni, pa tudi povsem razočarani ne. Vzroke iščejo realno in brez dramatičnih tonov, kljub temu pa so se odločili za zamenjavo trenerja. O tem in še številnih drugih temah - tudi o pokritju tribune - smo se pogovarjali z Miranom Lipovcem, direktorjem NK Aluminij.
Kakšna bi bila ocena prvega dela sezone v 1. ligi, v katero ste vstopili kot novinci?
M. Lipovac: »Z dosežki smo lahko - pogojno rečeno - zadovoljni. Zadovoljstvo izhaja iz dejstva, da smo v najvišjem rangu tekmovanja uveljavili precej igralcev iz lastne šole - tukaj lahko omenimo Vrbanca, D. Petroviča, Rogina in Janžekoviča. Glede točkovnega zbira se vsi strinjamo, da bi lahko bil boljši. Temu je botroval splet okoliščin, čeprav ne želimo iskati izgovorov. Prvi razlog je v tem, da smo precej pozno začeli sestavljati ekipo za 1. ligo (kasnejše povabilo NZS, op. a.). Kadrovali smo kar uspešno, seveda v okviru
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši tekmi jesenskega dela so nogometaši Aluminija odigrali proti z Maribororm.
razpoložljivih finančnih sredstev, ki smo jih imeli na voljo. Po vsem tem se je zgodilo kup nepredvidenih situacij: poškodbe Damiša, Kramer-j a, Bizjaka, Tahiraja ... Veliko težavo je predstavljala predvsem poškodba Kramerja tik pred 1. krogom, saj smo bili zaradi tega zelo oslabljeni na mestu napadalca, pri izboru njegove zamenjave pa smo imeli precej manj sreče (T. Petrovič, op. a.). O tem govorijo tudi dejstva - oba naša napadalca sta v jesenskem
delu skupaj zabila en zadetek. Ob tem smo imeli v posameznih tekmah še precej smole, saj smo nekaj odločilnih zadetkov prejeli v zadnjih minutah. Kljub vsemu naštetemu ostaja naš osnovni cilj še vedno obstanek v 1. ligi.«
Preskok iz 2. v 1. ligo je tudi terjal svoj davek.
M. Lipovac: »Zagotovo! Samo v jesenskem delu smo odigrali 25 tekem, 21 v prvenstvu, 4 v Pokalu Slovenije. Spomnimo se leto nazaj, ko smo v celotni sezoni 2. lige
Presenečenje: na klop Aluminija bo sedel Slobodan Grubor
Pred tednom so iz NK Aluminij sporočili vest o zamenjavi trenerja članskega moštva, ki je bil doslej Bojan Špehonja. Takrat o njegovem nasledniku še niso govorili, tik pred novim letom so dorekli tudi to ...
V spomladanski del sezone 2016/17 v Prvi ligi Telekom Slovenije se bo članska ekipa Nogometnega kluba Aluminij podala s Slobodanom Gruborom. 48-letni strateg je bil rojen na Reki. Grubor je kot nogometaš kariero začel v NK Rijeka, nadaljeval v avstrijskih klubih prve in druge lige, med najbolj poznanimi so Lask Linz, SV Bregenz in KSV Kapfenberg. Kot trener je leta 2005 uspešno opravil šolanje za licenco UEFA A, v letu 2010 pa je pridobil UEFA PRO licenco (diplomiral je pri FC Bayern München).
odigrali 27 tekem. To je bil za nas dodaten pritisk, dodatna obremenitev. Verjamem, da bomo že spomladi to uspeli nevtralizirati, predvsem zaradi tega, ker bomo imeli za priprave na razpolago bistveno več časa.«
Po tem delu ste se odločili za zamenjavo trenerja. Kaj vas je privedlo do te odločitve?
M. Lipovac: »Težko govorim o enem samem vzroku, gre za celovito sliko in potrebo po spremembi. Bojan
Pridobljeno znanje je med letoma 2007 in 2015 v praksi prenašal na igralce klubov avstrijske prve in druge lige (Wolfsberger AC - WAC).
»Kot trener sem z nabiranjem izkušenj po Evropi izoblikoval svojstveno filozofijo nogometa. Veliko sem spremljal slovensko ligo, tudi NK Aluminij, ki se je izkazal kot klub, ki veliko pozornost posveča delu z mladimi igralci. Tudi sedaj je v ekipi dober nabor mladih nogometašev, kar kaže na uspešno selekcijo trenerja Bojana Špehonje in vodstva kluba. Moj osnovni cilj je, da NK Aluminij ostane v prvi ligi in da dvignem igralce na višji nivo. Menim, da kidričevski klub ponuja zelo dobre pogoje za delo kot tudi korekten odnos do igralcev in drugih klubov,« so bile uvodne besede Slobodana Gruborja.
Vodstvo kluba meni, da je novi strateg prve ekipe pravšnji izbor za nadaljevanje strategije kluba, ki še vedno ostaja vzgoja mladih igralcev.
»Tudi proti Olimpiji bi želeli odigrati tako kot proti Mariboru«
Maribor in Olimpija sta po jesenskem delu poravnana na vrhu.
M. Lipovac: »Tukaj grem težko mimo dejstva, da smo v jesenskem delu svoji dve najboljši tekmi odigrali proti Mariboru. To smo si želeli tudi proti Olimpiji, a nam to žal ni uspelo. Maribor, Olimpija in tudi Domžale so po praktično vseh kriterijih v Sloveniji pred ostalimi klubi, tako po organizacijski, kadrovski in finančni plati. Prav zaradi tega pričakujem, da se bodo prav omenjeni klubi med sabo potegovali za naslov prvaka.«
Ste na 9. mestu, za vami precej zaostaja ekipa Radomelj, drugi imajo pred vami majhno prednost.
M. Lipovac: »Vnaprej ne bi želel odpisati nikogar, tudi na Radomlje moramo biti pozorni, saj se bomo že kar na uvodu v spomladanski del pomerili z njimi. Vsekakor ostajamo pri osnovni želji, ki se ji reče obstanek v ligi, glede na primerljivo kakovost nam konkurenčnih ekip pa bi lahko segli tudi kakšno mesto višje. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da te cilje tudi uresničimo.«
Špehonja je v našem klubu deloval že vrsto let, pred člani je treniral kadete in mladince - kar nekaj se jih je v tem času priključilo članom.
V	zadnjem obdobju smo v teh kontaktih opazili manj slišnosti, morda bi lahko celo rekel nekaj naveličanosti. Igralci navodil trenerja niso več sprejemali tako, kot bi bilo potrebno, zato smo začeli razmišljati o možnih ukrepih. Zagotovo želimo strategijo kluba obdržati na tirnicah, ki so postavljene, to je intenzivno delo z mladimi.
V	tem segmentu bomo še nadgradili delo.«
Delal ob Bjelici, diplomiral pri Heynckensu
Ime novega trenerja je za marsikoga presenečenje - Slobodan Grubor.
M. Lipovac: »Iskali smo trenerja, ki lahko takoj nadaljuje in sledi filozofiji kluba, ki pozna naše igralce in pozna 1. slovensko ligo. Pogovarjali smo se s kar nekaj možnimi nasledniki Bojana Špehonje, na koncu smo se z zvrhano mero 'tehtanja' o plusih in minusih odločili za Slobodana Gruborja. S svojimi pogledi je bil zelo prepričljiv, tudi pri svojem dosedanjem delu je deloval v podobnih sredinah, kot je naša. V Avstriji je s klubom WAC npr. napredoval iz 3. do 1. lige. Pri vsem preostalem so na našo odločitev seveda vplivale tudi naše finančne zmožnosti, s katerimi
Foto: Črtomir Goznik
Miran Lipovac: »Odločili smo se, da do uvodnega kroga spomladanskega dela prvenstva s streho pokrijemo obstoječi del sedežev na sedanji tribuni.«
še naprej ostajamo trdno na realnih tleh.«
Slobodan Grubor je doslej deloval v Avstriji, kjer se čuti močan vpliv nemškega nogometa. Ta pa vsebuje veliko teka in ofenzivnosti.
M. Lipovac: »Res je, že 20 let živi v Celovcu, celotno trenersko kariero je deloval pri naših severnih sosedih. Od tega je bil 8 let pomočnik znanega trenerja Nenada Bjelice, veliko pozornosti je namenjal izobraževanju. Tega je opravljal v Avstriji in Nemčiji, diplomiral je npr. v Bayernu, pri Juppu Heynckensu. Vse te reference veliko povedo o njem kot trenerju in njegovi filozofiji, ta pa je blizu tudi nam. V tem sodelovanju prav zato vidimo veliko sinergijskih učinkov.«
Nadaljevanje na strani 12.
12 Štajerski
Šport
torek • 21. februarja 2017
Rokomet m Robert Bezjak, RK Moškanjci-Gorišnica
»
Kratka klop, poškodbe, neizkušenost ...
«
Za Robertom Bezjakom, nekoč izjemnim igralcem, je prva polsezona v samostojni trenerski karieri. Poleti se je usedel na klop ekipe Mo-škanjci-Gorišnica, ki že dolga leta nastopa v 1. B-ligi. Kljub spodbudnemu začetku predstave rumeno-črnih v nadaljevanju niso bile več prepričljive in tudi zato so se znašli v nevarnih vodah. Ob tem so imeli varovanci Roberta Bez-jaka v prvi polovici sezone toliko težav s poškodbami in boleznimi, kolikor se jih nekdanji odlični rokometaš, ki je največji pečat pustil v Veliki Nedelji, Ormožu in Dravi, prav gotovo ne spomni.
Prvi del sezone je končan.
R. Bezjak: »Polovica sezone je za nami, z razpletom pa nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj bi lahko imeli večji zbir točk.«
Začetek je bil dokaj spodbuden.
R. Bezjak: »Začetek sezone je bil obetaven, vendar smo na naslednjih tekmah, kjer bi morali osvojiti točke, igrali nekako v krču. Tako
smo izgubili prepotrebne točke z neposrednimi konkurenti. Na nekaterih tekmah z navidezno močnejšimi ekipami smo bili blizu uspeha, vendar nas je po navadi zmanjkalo zaradi 'kratke klopi'.«
Glavni krivec za trenutno 12. mesto so najverjetneje poškodbe in bolezni.
R. Bezjak: »Trenutno 12. mesto je zame osebno neuspeh, kljub temu da smo se ubadali s poškodbami in boleznimi, saj smo na nekaterih tekmah pokazali, da smo pripravljeni tudi na večje ekipe. A smo ob tem plačevali davek neizkušenosti.«
Vseeno se je težko znebiti občutka, da bi ekipa Moškanjcev-Gorišnice morala biti kakšno mesto višje na lestvici.
R. Bezjak: »Če bi nekatere tekme obrnili sebi v prid, predvsem tiste, kjer smo bili v prednosti večji del tekme, bi seveda bili na lestvici višje in bi lahko z večjim optimizmom gledali v nadaljevanje prvenstva. Vendar smo šele na polovici prvenstva in do-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak: »Na nekaterih tekmah smo pokazali, da smo pripravljeni tudi na večje ekipe. A smo ob tem plačevali davek neizkušenosti.«
kler bodo vsaj minimalne možnosti za obstanek, se ne bomo predali.« Kako naprej? Boste
spreminjali koncept dela, se boste okrepili?
R. Bezjak: »Koncepta igre ne bomo spreminjali, saj se
je pokazal za dobrega. V primeru okrepitev bomo kvečjemu spremenili koncept igre v obrambi, kjer smo bili
premehki na večini tekem. Upam, da nam bodo na pomoč priskočili igralci, ki so še lani zastopali barve Gorišni-ce. Če se bo to zgodilo, bi lahko z večjim optimizmom gledali v nadaljevanje prvenstva, saj bi lahko nekatere nosilce v napadu spočili v obrambi.«
Kakšen je načrt dela v premoru? Boste odigrali tudi kakšno prijateljsko tekmo?
R. Bezjak: »Glede prijateljskih tekem za zdaj še ne bi govoril, saj moramo najprej preučiti zdravstveno stanje igralcev, ko se bomo 3- januarja spet zbrali na treningu. Vsekakor se moramo čim bolje pripraviti na nadaljevanje prvenstva in treba bo močno zavihati rokave.«
Kaj lahko svojim navijačem obljubite v nadaljevanju prvenstva?
R. Bezjak: »Svojim navijačem obljubljamo, da bomo na vseh tekmah dali od sebe 120 %, srce bomo pustili na igrišču. Upamo, da se tudi nam nasmehne sreča na izenačenih tekmah, na katerih smo v prvem delu potegnili krajši konec. Vsekakor se bomo na vso moč potrudili, da obdržimo status 1. B-liga-ša.«
tp
Nogomet • Miran Lipovac
Šport
»Novi trener nas je vsaj dvakrat pozitivno presenetil«
Ronaldo najboljši evropski športnik 2016, Prevc 16.
Nadaljevanje s strani 11
V iskanju napadalca
Kako je z igralskim kadrom, načrtujete kakšne spremembe?
M. Lipovac: »Tukaj bom takoj omenil, da sem bil po prvih pogovorih z novim trenerjem kar malce presenečen, saj je v veliki meri postregel z natančnimi analizami naših igralcev. Drugo presenečenje je sledilo, ko je dejal, da ne vidi potrebe po velikem številu menjav v igralskem kadru in da je bila opravljena selekcija dobra. Seveda je posamezno igralno mesto izpostavil, vsi vemo, da je to v napadu, ob tem pa je bilo govora le še o kakšnem dodatnem igralcu za primer, če kateri od dosedanjih igralcev ne bi mogel slediti tempu treningov ali za primer poškodb. Novi trener pa odkrito napoveduje močan tempo priprav, ki bo zagotovo primerljiv z vsemi v 1. ligi. V naši sredini imamo tudi nekaj igralcev, ki so zanimivi drugim klubom, in če se bo zgodil kakšen odhod, potem bomo primerno ukrepali. Za zdaj pa imamo stike z možnimi okrepitvami na mestu napadalca. V prvi vrsti si želimo, da bi imeli prvi dan priprav v celoti sestavljeno ekipo in da nam med pripravami ne bi bilo treba veliko eksperimentirati.«
Je pa povsem gotovo, da so napadalci na trgu tudi daleč najbolj iskani profil igralcev.
M. Lipovac: »To brez dvoma drži, zato je treba imeti pri angažiranju le-teh določeno mero sreče. Na voljo nimamo neomejenih sredstev, zato mora biti v našem finančnem dosegu, ob tem iščemo tip igralca, ki se bo tudi po karakterju vklopil v naše moštvo.«
Pokrita tribuna že nastaja, želja tudi reflektorji
Dotaknimo se še enega perečega problema: tribun v kidričevskem športnem parku. Na tem področju se vendarle nekaj premika.
M. Lipovac: »Velik del nogometne javnosti pozna naše odlične pogoje za izvajanje trenažnega procesa in vse spremljevalne zadeve. A vedno smo pri tem trčili ob tribuno ... Prav zato smo se odločili, da do uvodnega kroga spomladanskega dela prvenstva s streho pokrijemo obstoječi del sedežev na sedanji tribuni. Pri tem časovnem roku velja predpostavka, da nam je vreme ne zagode v kakšni res neprijetni obliki. Streha s sabo potegne še nekatere druge spremembe, tukaj imam v mislih prestavitev prostora za rezervne igralce na drugo stran igrišča. Ker v popoldanskem terminu, ko se igrajo tekme, vedno na ta del sveti sonce in je oteženo spremljanje tekme, istočasno razmišljamo o postavitvi reflektorjev - ti bi nam omogočili igranje tekem v poznejših
terminih, ki so prijaznejši do navijačev in igralcev. Postavitev reflektorjev zagotovo ne bo mogoča do prve tekme, realen cilj je do poletja. Pri tem projektu pričakujemo tudi pomoč Nogometne zveze Slovenije (NZS).«
Je finančna konstrukcija vseh teh del že zaključena?
M. Lipovac: »O povsem zaključeni finančni konstrukciji v tem trenutku težko govorimo, streha bo zagotovo postavljena, veliko večji zalogaj so reflektorji. Tukaj računamo na pomoč lokalne skupnosti, s katero pogovori še potekajo.«
Kakšen bi bil vaš kratki komentar izbora novega predsednika NZS?
M. Lipovac: »Z NZS smo vedno dobro sodelovali, lahko bi celo rekel zgledno. O tem priča tudi nedavni obisk delegacije iz licenčnega oddelka NZS, na katerem so nam gostje izrekli priznanje; bili smo namreč med tremi klubi v 1. ligi, ki smo imeli najboljše pripravljeno dokumentacijo. To je obenem tudi potrditev zdravega delovanja kluba, s čimer se bomo trudili tudi v prihodnje.
Z novim predsednikom smo govorili, obljubil nam je podporo v takšni obliki, kot smo je bili deležni doslej. Pozna naš klub, delovanje kluba, zato ne vidim nobenega razloga, da naše sodelovanje v prihodnosti ne bi bilo na enako visokem nivoju, kot je bilo doslej, ali pa še celo boljše.«
Jože Mohorič
Peter Prevc
Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je bil izbran za najboljšega evropskega športnika v iztekajočem se letu 2016; zbral je 204 točke. Najboljši slovenski športnik leta Peter Prevc je zasedel 16. mesto; dobil je 17 točk. V 59. izboru je sodelovalo 27 evropskih novinarskih agencij, tudi slovenska STA.
Ronaldo, ki je naslova evropskega prvaka dosegel tako na klubski ravni z Rea-lom kot s svojo reprezentanco na prvenstvu v Franciji, je na prestolu nasledil srbskega teniškega igralca Novaka Do-kovica, ki je bil najboljši lani. Postal je tudi prvi Portugalec, ki je zmagal v tem glasovanju.
V letošnjem izboru je bil
za Ronaldom drugi olimpijski teniški zmagovalec Škot Andy Murray, zbral je 180 točk, tretja pa je bila madžarska plavalka Katinka Hosszu, trikrat zlata na OI v Riu de Ja-neiru. Osvojila je 136 točk v glasovanju, ki ga tradicionalno pripravljal Poljska tiskovna agencija (Pap).
sta
Najboljši športniki		10. Chris Froome (VBr), kolesarstvo 38	2005 Roger Federer in Jelena Isinbajeva (Rus)
Evrope 2016:		16. Peter Prevc (Slo), smučarski skoki 17	2006	Roger Federer 2007	Roger Federer
1. Cristiano Ronaldo (Por), nogomet	204		2008 Rafael Nadal (Špa)
2. Andy Murray (VBr), tenis	180	Dosedanji zmagovalci	2009 RogerFederer
3. Katinka Hosszu (Mad), plavanje	136	(od leta 2000):	2010 Rafael Nadal
4. Nico Rosberg (Nen), formula 1	115		2011 Novak Bokovič (Srb)
5. Mohamed Farah (VBr), atletika	93	2000 Inge de Bruijn (Niz)	2012 Sebastian Vettel (Nem)
6. Angelique Kerber (Nem), tenis	77	2001 Michael Schumacher (Nem)	2013 Sebastian Vettel
7. Martin Fourcade (Fra), biatlon	74	2002 Michael Schumacher	2014 Lewis Hamilton (VBr)
8. Marcel Hirscher (Avt), alpsko smuč.	54	2003 Michael Schumacher	2015 Novak Bokovič
9. Anita Wlodarczyk (Pol), atletika	42	2004 Roger Federer (Švi)	2016 Cristiano Ronaldo (Por)
torek • 3- januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 13
Atletika • Maja Bedrač, AK Ptuj
Vesela izbora za najobetavnejšo atletinjo Slovenije
Vedno dalje in uspešneje skače skakalka v daljino Maja Bedrač, ki je leta 2016 statistiko znova dodobra napolnila z odličnimi rezultati.
Mlajša mladinka Atletskega kluba (AK) Ptuj je že na uvodni tekmi na Odprtem prvenstvu Zagreba v dvorani skočila 621 cm nakazala, da je pod vodstvom trenerja Aleš Bezjaka dobro trenirala, kar se je kasneje skozi sezono še večkrat potrdilo. Ob skoku v daljino je Maja dobro tekla na 60 in 100 metrov z ovirami ter na 200 metrov in je ob koncu sezone 2016 postala tudi državna prvakinja v mnogoboju v svoji starostni kategoriji. Med številnimi naslovi državne prvakinje je 17-letna športnica v Celju v skoku v daljino postala tudi članska državna prvakinja (621 cm). Sledili so še daljši skoki, v finalu Atletskega pokala Slovenije za članice je pristala pri 630 cm, kasneje je v Kruševcu popravila še lastni državni rekord za mlajše mladinke, ki sedaj znaša 636 cm.
S to znamko je bila prva fa-voritinja za zlato medaljo na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v Tbilisiju, kjer je v izredno vročem vremenu v zadnji seriji skočila 619 centimetrov in osvojila 2. mesto. Srebrna medalja je za Bedra-čevo lep uspeh in prav ta ji je na podelitvi Atletske zveze Slovenije Naj atlet 2016 prinesel dva naziva: izbrana je bila za najboljšo atletinjo v mlajše mladinski konkurenci, hkrati je dobila nagrado za najobe-tavnejšo slovensko atletinjo.
S kakšnimi občutki ste šli na prvo lansko dvoransko tekmo v januarju v Za-
»Za odličen skok je treba v celoto sestaviti več stvari«
Slišati je bilo, da ste na treningih skakali še dlje. Ali ste imeli v nogah še kaj več kot 636 cm?
M. Bedrač: »Mislim, da sem imela, kajti za odličen skok je potrebno, da se v idealno celoto sestavi več stvari. Na treningu sem zagotovo bolj sproščena kot na tekmovanju. Vedela sem, da bi lahko v lanski sezoni skočila se kakšnih deset centimetrov več, ampak mi na žalost na uradnih tekmovanjih ni uspelo. Upam, da se bo to pokazalo v letošnji sezoni.«
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač: »Ob izboru za najobetavnejšo atletinjo sem bila presenečena. Zame je ta naslov prestižen, vem pa, da moram odslej še bolj trenirati in se truditi, da ga upravičim.«
greb?
M. Bedrač: »Na to tekmo sem odšla brez večjih pričakovanj, saj je bila to prva tekma v zimski sezoni. Zanimalo me je samo, ali smo si dobro zadali način treninga v zimskem času. Pokazalo se je, da je bila pot prava in da smo dobro izpeljali treninge. Z rezultatom 621 cm sem dobila nekakšno sliko, kje v resnici sva in kaj lahko s trenerjem pričakujeva od zimske sezone in posledično tudi od poletne. Zelo sem bila vesela tega rezultata, ki mi je dal zagon za naprej.«
Že na prvih tekmah na prostem vam je šlo odlično, v Celju ste postali tudi
državna članska prvakinja. Predstavlja ta naslov za vas kakšen mejnik?
M. Bedrač: »Pravzaprav res predstavlja mejnik, saj sem postala članska državna prvakinja s komaj 17 leti. Vesela bi bila, če bi imeli v Sloveniji še kakšne vsaj podobne ali boljše skakalke v daljino, saj bi bila tekmovanja bolj zanimiva.«
Dva državna rekorda
Sledila sta dva državna rekorda mlajših mladincev v skoku v daljino, saj ste skoku 630 cm na
balkanskem prvenstvu v Kruševcu dodali še šest centimetrov.
M. Bedrač: »Že na ogrevanju sem vedela, da bo letelo daleč in to mi je tudi uspelo. Za ta dva skoka ne morem reči, da sta bila vrhunska; naredila sem še veliko napak, ki bi jih lahko popravila. Ampak sem vseeno zadovoljna z njima, saj mi je en prinesel naslov balkanske mlajše mladinske prvakinje, drugi pa naslov pokalne članske prvakinje. Pomenita mi zelo veliko, saj sta mi dala občutek, da lahko skočim še dlje.«
Glavni nastop vas je čakal na evropskem prvenstvu za mlajše mladince v
Tbilisiju, kjer ste bili glavna favoritinja za zmago. Je bil to dodaten pritisk?
M. Bedrač: »Na tekmo oz. kvalifikacije sem odšla sproščeno, saj sem vedela, da lahko z lahkoto skočim kvalifikacijsko normo in se uvrstim v finale, kar mi je tudi uspelo. Edina sem preskočila normo. V finalu sem bila malo na trnih, saj sem vedela, da lahko katerakoli punca skoči tako dobro kot jaz ali še več. Na tisti dan je močno pihal veter in me je to malo zmotilo. Na koncu sem se morala reševati v zadnjem poskusu, kjer sem preletela 619 cm, isto kot Britanka, a je imela tekmica drugi skok boljši kot jaz. Z nastopom nisem bila tako zadovoljna, saj vem, da sem bila zmožna še več, ampak tisti dan je bilo to pač vse.
Po tekmi so me obdajali mešani občutki, po drugi strani pa je medalja na velikem tekmovanju vseeno nekaj vredna in sem bila tudi s tem zelo zadovoljna. Imela sem tudi nekaj sreče, saj bi lahko ob slabšem zadnjem skoku končala kot četrta, z enim cm zaostanka za bronom.«
Kam sodi osvojena srebrna medalja na vaši le-
stvici uspehov?
M. Bedrač: »Ta medalja sodi zraven zlate medalje z OFEM (Olimpijski festival evropske mladine, op. a.) in bronaste medalje s svetovnega prvenstva za mlajše mladince med moje največje uspehe. Želim si, da ne bi ostala pri teh medaljah, da bi jih zbrala še več.«
Atletska zveza Slovenija vas je izbrala za najbolj obetavno slovensko atletinjo.
M. Bedrač: »Zaradi tega izbora sem bila presenečena in ga nisem pričakovala, saj ga niso doslej nikoli podeljevali. Zame je ta naslov prestižen, vem pa, da moram odslej še bolj trenirati in se truditi, da ga upravičim. Dal mi je veliko zagona za naprej.«
Kakšni so vaši atletski cilji za leto 2017?
M. Bedrač: »Prvi cilj je zagotovo ta, da že v dvoranski sezoni skočim normo za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo letos v Italiji. Želim si še popraviti državni rekord za mladinke v daljini, v drugih disciplinah pa želim popraviti vse svoje osebne rekorde.«
David Breznik
Strelstvo • First liga
Venta s tretjo zaporedno zmago
V avstrijskem Gradcu je decembra potekal 3. turnir mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo, v kateri tekmujejo predstavniki štirih držav: iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. S tretjo zaporedno zmago še naprej blesti aktualni in dvakratni prvak tekmovanja, Ormožan in najboljši
slovenski strelec s pištolo Kevin Venta, ki je po dveh zmagah s 582 krogi tokrat slavil s 579 krogi. Mladega Ptujčana Saša Stojaka (574), ki je na prvih dveh turnirjih minimalno zaostal samo za Vento, pa sta tokrat prehitela domačin Andreas Auprich (576) in madžarski olimpijec Miklos Tatrai (575). Med šesterico
strelcev, ki so presegli 570 krogov, se je z rekordnim dosežkom v sezoni uvrstil še Simon Simonič s 573 krogi. Ptujčanka Majda Ra-ušl, ki v skupnem seštevku zaostaja samo za vodilnima Vento in Stojakom, pa je s 566 krogi osvojila 7. mesto. Med Juršinčani je bil najboljši Ludvik Pšajd s 562 krogi na 10. mestu.
Rezultati:			16. Mirko Moleh, JUR	555	1655
			21. Žan Bogša, JKM	546	1093
Posamezno - skupni seštevek:			31. Gregor Vesenjak, JUR	526	1606
1. Kevin Venta, KOR	579	1743			
			Ekipna razvrstitev:		
2. Andreas Auprich, AVS	576	1703	1. Region Süd AVS	1699	4991 (4.)
3. Miklos Tatrai, ZAL	575	575	2. Ptuj A	1697	5112 (1.)
4. Sašo Stojak, PTU	574	1734	3. Alzas Čakovec, HRV	1687	5013 (3.)
5. Simon Simonič, JKM	573	1687	4. Jožeta Kerenčiča Miklavž A	1685	5028 (2.)
6. Saša Kralj, ALZ	570	1698	5. Zalaegerszeg A, MADŽ	1676	4951 (5.)
7. Majda Raušl, PTU	566	1710	6. Juršinci A	1643	4946 (6.)
10. Ludvik Pšajd, JUR	562	1685	7. Region Süd B, AVS	1535	4820 (8.)
13. Boštjan Simonič, JKM	557	1683	8. Štefana Kovača Turnišče	1606	4896 (7.)
14. Zlatko Kostanjevec, PTU	557	1668	9. Zalaegerszeg B, MADŽ	1595	4805 (9.)
15. Miran Miholič, JKM	555	1658	10. Region Süd C, AVS	1587	1587 (10.)
V * *f A
Foto: Simeon Gonc
Ormoški strelec in aktualni prvak Kevin Venta je v Gradcu dosegel še tretjo zaporedno zmago.
Po dveh zmagah Ptujčani drugi
V ekipni razvrstitvi so domačini iz ekipe Region Süd pripravili veliko preseneče-
nje ptujskim zmagovalcem uvodnih dveh turnirjev in jih s 1699 krogi ugnali za pičla dva kroga. Tretje mesto so osvojili hrvaški strelci Alzasa iz Čakovca s 1687 krogi, še dva kroga več pa so zaostali
aktualni prvaki iz Miklavža pri Ormožu. V skupnem seštevku imajo vodilni Ptujčani po treh turnirjih zajetnih 84 krogov prednosti pred aktualnimi prvaki.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek m 3. januarja 2017
Tenis
Tenis • TK Terme Ptuj
Zidanškova najvišje v karieri
Najvišje uvrščena slovenska teniška igralca na svetovnih računalniških lestvicah WTA in ATP ob koncu leta 2016 sta bila Polona Hercog na 143. in Grega Žemlja na 155. mestu. Odlični sezoni imata za seboj tudi Dalila Jakupovič, ki je iz 243. mesta, napredovala na 156., ter Tamara Zidanšek, ki je bila lani v tem času na 3O9. mestu, ob koncu leta pa je bila 172.
igralka na svetu. Ko se ji bodo pripisale še točke iz turnirja v Novem Mumbaju (finalistka), bo napredovala še za dobrih deset mest, kar bo njena najvišja uvrstitev v karieri.
V primerjavi med slovenskimi igralkami in igralci so trenutno v boljšem položaju predstavnice nežnejšega spola. Polona Hercog je sicer v letu 2016 izgubila 72 mest in tako prvič po letu 2009 kon-
čala izven prve stoterice, a so praktično vse ostale igralke v vzponu. Do novinke na lestvici WTA, mladinke Kaje Juvan, ki je na 715. mestu, so razvrščene Tadeja Majerič (208.), Manca Pislak (507.), Nastja Kolar (540.) in Nina Potočnik (612.). Pri moških so med prvih 700 le trije; poleg Žemlje še Blaž Kavčič na 217. mestu in Blaž Rola na 255.
sta, JM
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Nogomet m Farmtech Veržej, 2. SNL
Le dve zmagi Prlekov
V četrti zaporedni sezoni nastopanja v 2. SNL so nogometaši Farmtecha iz Veržeja po prvem delu prvenstva zabeležili najslabši tekmovalni izkupiček doslej. Zmagali so vsega dvakrat, na treh tekmah so osvojili po točko, kar na devetih pa so izgubili. Skromnih devet osvojenih točk jih uvršča na zadnje, 9. mesto, ki vodi v 3. ligo. Za veržejskimi nogometaši so zaostali le Zavrčani, ki pa so po 12 krogih zapustili tekmovanje. Ob skromni točkovni beri je skrb vzbujajoč predvsem podatek, da igralcem iz Veržeja na kar devetih tekmah ni uspelo premagati nasprotnih vratarjev, skupno pa so dosegli vsega 10 zadetkov.
Prvih enajst tekem je na klopi Farmtecha sedel tvorec
največjih uspehov tega kluba v zadnjem obdobju Zlatko Gabor. Pred začetkom letošnjega prvenstva je popularni Ziko ostal brez kar 14 igralcev iz minule sezone, med drugim sta ekipo zapustila tudi osrednja igralca zvezne vrste Arpad Vaš in Nino Kouter. Številnim igralcem iz domačega pogona so se med pripravami priključili novinci Klemen Lah in Luka Vindiš (oba Drava), Tilen Aleksandrov (Dravinja), Denis Gamilec (SV Sankt Michael) in Dino Cvrtila (Inter Zapre-šic). Med sezono so ekipo okrepili še Jovan Koprivica (Nafta), Alen Labaš (Varaž-din), Jure Srnec (Sigma Olo-muc) in Alan Hočevar (Zarica Kranj). »Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo
Že tretji ptujski finale v sezoni: tokrat Planinšek - Vidovič
V Domžalah je konec decembra potekal odprti turnir za fante do 16. leta starosti. Na njem sta manjkala le dva igralca iz TOP 10 lestvice TZS U-16. Med nosilci sta bila tudi Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič (oba TK Terme Ptuj).
Do četrtfinala se ni zgodilo nobeno presenečenje, saj so se tja uvrstili vsi nosilci. Za preboj v polfinale se je Blaž meril z 2. nosilcem, Maticem Dimicom. Ta ga je letos na turnirju v Mariboru ugnal, tokrat se mu je član TK Terme Ptuj oddolžil z suvereno zmago. Uspešen je bil tudi Filip Jeff, ki je izločil Ljubljančana Tima Tekavca. S tem si je priboril polfinalni obračun s 1. nosilcem, Tilnom Potočnikom. Dobro formo je Planinšek unovčil za prestižno zmago - 1. nosilec je pač vedno najbolj zaželen »skalp« vsakega turnirja... Uspešen je bil tudi najmlajši polfinalist, Blaž Vidovič, kar je pomenilo novo »ptujsko finale« - tretjo v sezoni! Doslej je to dvakrat že uspelo Taji Lončarič in Niki Strašek v kategoriji U-14.
Blaž Vidovič in Filip Jeff Planinšek (oba TK Terme Ptuj) sta odlično odigrala turnir v Domžalah (U-16).
Foto: Črtomir Goznik
Posnetek z jesenskega dvoboja Farmtech Veržej - Drava Ptuj
imeli na voljo dovolj kakovostnih igralcev, ki jih 'zahteva' druga liga. Prisiljeni smo bili pripeljati nekatere mlade igralce, ki pa potrebujejo čas, da dozorijo za nastopanje v tem rangu tekmovanja. Osnovni cilj jesenskega dela je bil osvojiti 14 do 16 točk, a smo se prej razšli,« je dejal Gabor, ki je po odstavljenem Francu Fridlu prevzel trenersko mesto Mure iz Murske Sobote (3. SNL).
Namesto Gaborja je na trenersko klop trenutno najuspešnejšega pomurskega nogometnega kolektiva sedel Mariborčan Marko Lešnik. Na debiju v Kranju je vodilnemu Triglavu odvzel točko, nato pa naslednje tri tekme izgubil (Roltek Dob, Drava Ptuj, Brda). »Težko ocenjujem ta del prvenstva, kar sem v Veržeju, a menim, da bi glede na številne težave morali osvojiti kakšno točko več in posamezne tekme odigrati bolje. Povsem na dlani je, da nam primanjkuje igralcev, zato se v prvi vrsti moramo igralsko okrepiti. V nadaljevanju prvenstva bo treba igrati veliko kakovostneje, če želimo izpolniti cilj, ki je pred nami,« pravi Lešnik.
Veržejci bodo priprave začeli 9. januarja 2017, že 11. marca pa bodo odigrali zaostalo tekmo z ekipo Zarice v Kranju. S to tekmo se bo začel izjemno težaven boj za obstanek v ligi...
NŠ
OP U-16 v Domžalah, rezultati:
četrtfinale: Planinšek (4.) - Tim Tekavec (MAX LJ, 7.) 6:4, 6:1, Vidovič (6.) - Matic Dimic (MAX LJ, 2.) 6:3, 6:4;
polfinale: Planinšek (4.) - Tilen Potočnik (Jaki, 1.) 6:2, 6:4, Vidovič (6.) - Borut Šraj (ŽTK MB, 5.) 6:2, 6:2;
finale: Planinšek (4.) -Vidovič (6.) 6:3, 6:4.
Petkov finale je pridal leto starejšemu Filipu Jeffu, ki se je ptujskemu klubu priključil v letošnjem letu. »Tekma je bila dobra, manj oscilacij pa je imel Filip, zaradi česar se je lahko veselil zmage. V drugem nizu je imel že vodstvo 5:2, Blaž je znižal na 5:4 in serviral za priključek, a je Filip uspel z breakom zaključiti dvoboj,« je o dvoboju povedal trener Luka Hazdovac.
Planinšek in Vidovič bosta med favoriti tudi na zimskem državnem prvenstvu, ki se bo 4. januarja začelo v Rogaški Slatini.
Dekleta manj uspešna v Velenju
Dekleta so se na podobnem turnirju v starostni kategoriji U-16 merila na igriščih ŠTK Velenje. Zmagovalka turnirja je postala 1. nosilka Tja-ša Klevišar (Triglav Kranj). Tri mlade članice TK Terme Ptuj tokrat niso imele posebnega razloga za veselje: Tara Gorinšek (2002) je izgubila v prvem, Ana Teja Tabor in Taja Lončarič (obe 2003) pa v drugem krogu.
JM
Judo • Priprave mladih v Ljutomeru
Vadbo je nadziral selektor Gregor Brod
Prleška prestolnica že vrsto let zadnje dni decembra organizira priprave mladih judoistov iz celotne Slovenije. Ljutomerska judo zveza je skupaj s trenerjem domačih judoistov Alešem Vrbanči-
čem in njegovimi sodelavci poskrbela, da so imeli mladi tekmovalci tovrstne borilne veščine - zbralo se jih je okoli 250 -v dvorani ŠIC odlične pogoje za vadbo. Treninge različnih starostnih kategorij
judoistov je vodilo več kot 20 trenerjev, nadzor nad celotnim dogajanjem pa je bil v domeni selektorja slovenskih moških reprezentanc Gregorja Broda.
NŠ
'«C^vcivi
Foto: NS
torek • 3- januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 15
Šport 2016
Športni svet od olimpijskega blišča do dopinških škandalov
Olimpijske igre in evropsko nogometno prvenstvo - to sta bila glavna vrhunca športnega leta 2016 v svetu. Poslavljajoče se leto je prineslo še številne lepe in tudi manj lepe dogodke. Med slednjimi izstopa vse bolj razvejana dopinška afera, ki v Rusiji dobiva zelo široke razsežnosti, posledice pa ima na ves športni svet.
Poletne olimpijske igre v Riu so bile drugi vrhunec leta. Pred njimi je bilo ogromno strahu in bojazni, češ da Brazilcem ne bo šlo nič od rok, da jim bo zmanjkalo denarja, na veliko so strašili z virusom Zika. Izkazalo se je, da je bila večina skrbi odveč, igre so potekale brez kakšnih posebnih težav ali zapletov. Dobili smo nove olimpijske junake, kot vedno so se pojavile nove zgodbe o olimpijskih sanjah, uresničenih ali neuresničenih, dobili smo nove rekorderje po številu medalj, nove presežke in še in še ...
Na igrah so bili v glavni vlogi Američani - tako pri zbiranju medalj (Michael Phelps šest, pet zlatih, Katie Ledecky pet, štiri zlate, Simone Biles pet, štiri zlate ...) kot pri eni najbolj čudnih zgodb iz Ria. Gre seveda za razvpiti izmišljeni rop zvezdnika Ryana Lochteja, zaradi česar se mu je nazadnje smejal ves svet, izgubil pa je dobro ime in denar pokroviteljev.
A dobili smo tudi negativno plat. Doping v športu ostaja zlo, ki pa ga vse bolj
uspešno preganjajo. Krovna olimpijska organizacija Mok je napovedala, da ne bo popuščala in zaradi napredne tehnologije so iz omar začeli padati stari okostnjaki. Marsikateri dopinški prekrškar s prejšnjih iger, ki si je že oddahnil, ker ga na prvih testih niso dobili, zdaj trepeta. Mok znova testira vzorce iz Pekinga 2008 in Londona 2012 in številnim grešnikom so že odvzeli medalje s teh iger. Konec leta je počilo zaradi razvpitega McLarnovega poročila. V njem je omenjenih tisoč ruskih športnikov, ki so sodelovali pri nečednem početju. Nekateri so zaradi tega ostali že brez OI v Riu, še bolj
odločni so bili paraolimpijci, ki so kar vsem Rusom prepovedali pot v Brazilijo.
Bolj prijetno zgodbo so spisali nogometaši na začetku poletja. Evropsko prvenstvo v Franciji je bilo mejnik, saj je prvič na njem nastopilo 24 ekip - Slovenije pa ni bilo med njimi. Vlogo simpatičnega malčka, ki je na nekaterih prejšnjih velikih tekmovanjih pripadala Sloveniji, je prevzela Islandija. Nogometaši z daljnega severa so navdušili vse, razen Angležev, ker so jih izločili v osmini finala. Njihova pot se je končala v četrtfi-nalu, toda srčni in simpatični nogometaši ter njihovi navijači so s prepoznavnim na-
vijanjem z vikinškim krikom Hu Hu Hu in brez izgredov osvojili srca vseh Evropejcev. Na koncu so se zmage razveselili igralci, zbrani ob enem največjih zvezdnikov na svetu - Cristiano Ronaldo je Portugalsko popeljal do prve lovorike v zgodovini, pa čeprav je večji del finala presedel poškodovan na klopi. Francozi pa so kot gostitelji po porazu v finalu ostali brez pike na i.
Zanimiva zgodba se je odvila v formuli 1. Na stezah ni bilo nič bistveno novega, saj sta bila Mercedesa spet razred zase in že kmalu je bilo jasno, da bo prvak lahko zgolj nekdo v srebrnem.
Presenečenje je prišlo takoj po koncu sezone, ko je komaj po nekaj dneh slavja sveži svetovni prvak Nico Rosberg - ponovil je uspeh očeta Ke-keja iz leta 1982 - naznanil, da ima vsega dovolj in da bo pri 31 letih v življenju poiskal kaj manj stresnega. Zdaj pri Mercedesu vneto iščejo primernega naslednika, ki se bo dobro odrezal na stezi in v velikokrat nič kaj prijateljskem obračunu z moštvenim sotekmovalcem Lewisom Ha-miltonom.
Konec leta pa je zaznamovala še žalostna zgodba. Ne prav znano brazilsko moštvo Chapecoense Real se je znašlo v središču svetovne me-
dijske in športne pozornosti ne zaradi dosežkov, pač pa zaradi tragične nesreče. Nogometaši so, kot se je pokazalo pozneje, postali žrtve varčevanja na nepravem mestu, ko je obubožana čarterska družba v njihovo letalo nato-čila premalo goriva. Namesto prihoda na prizorišče finalne tekme južnoameriškega pokala, kar je bil daleč največji uspeh v zgodovini kluba, so umrli v razbitinah nedaleč od Medellina. Lepo potezo so nato naredili njihovi nesojeni tekmeci v finalu, igralci kolumbijskega Atletica, ki so predlagali, da lovoriko podelijo brazilskemu klubu v spomin na umrle športnike.
sta
Šport 2016
Plusi in minusi slovenskega športa
Navdušil nas je Peter Prevc, na olimpijskih igrah smo se veselili štirih medalj, tudi zlata Tine Trstenjak, uspešni najstniki dokazujejo, da na mladih svet stoji, a leto 2016 je prineslo tudi manj prijetne zgodbe. Zaplet med ekipo Tine Maze in smučarsko zvezo, finančne težave slovenskih klubov in zvez ter neuspehi so žal sestavni del športa.
Plusi 2016
1.	Peter Prevc + Planica: četrtič zaporedoma ga je DŠNS izbral za najuspešnejšega športnika Slovenije, s čimer je postal tudi najboljši športnik v samostojni Sloveniji. Sanjsko sezono, v kateri je petnajstkrat zmagal v svetovnem pokalu, 22-krat stal na zmagovalnem odru ter postal tudi svetovni prvak v poletih, je končal na prenovljeni le-talnici v Planici, ki si z novim kompleksom prav tako zasluži mesto med top dogodki leta.
2.	Tina Trstenjak + 3 medalje: na olimpijskih igrah je Slovenija znova blestela. V seštevku medalj na prebivalca smo bili med najboljšimi. Judoistka Tina Trstenjak je upravičila vlogo favoritinje.
Peter Kauzer je na svojih četrtih igrah končno osvojil medaljo. Vasilij Žbogar ima že tri. Ana Velenšek pa je poškodovana prišla do nepričakovanega brona.
3. Najstniki: če sodimo po uspehih slovenskih mladih športnikov, ima Slovenija svetlo prihodnost. Luka Dončic navdušuje košarkarski svet, Janja Garnbret je pokorila plezalne stene, Domen Prevc leti kot orel, Timu Gajserju tekmeci v motokrosu gleda-
jo v hrbet, Kaja Juvan pa bo očitno poskrbela za uspešno nasledstvo v tenisu.
4.	NK Olimpija: prestolnica Slovenije je po 21 letih dobila nogometnega prvaka. Srbski poslovnež Milan Mandaric je že v prvem poskusu prekinil vladavino Maribora, ki je bil v zadnjih dvajsetih letih trinajstkrat najboljši.
5.	Aleksander Čeferin: septembra je Slovenija dobila najvišjo funkcijo v mednarodnih organizacijah. Odvetnik
Aleksander Čeferin je bil z večino izvoljen za predsednika Evropske nogometne zveze. Nasledil je Michela Platinija, mandat pa mu poteče v začetku leta 2019.
Minusi 2016
1. Tina Maze/SZS: ko so bila drevesa že novoletno okrašena in vse pripravljeno na poslovilno tekmo Tine Maze na Pohorju, je izbruhnil nepotreben spor med krovno
smučarsko organizacijo in ekipo Team To aMaze. Razlog je bil denar oziroma 90.000 evrov, ki naj bi jih najuspešnejša slovenska športnica vseh časov zahtevala za nastop.
2. Kevin Kampl/NZS: slovensko nogometno reprezentanco je pred tekmama kvalifikacij za SP s Slovaško in Anglijo presenetil SMS, ki ga je Kevin Kampl poslal selektorju Srečku Katancu. Nogometaš Bayerja je bil utrujen, podobno kot slovenska javnost, ki je morala spremljati razplet sage. Na srečo je ta imela srečni konec; Slovenija je premagala Slovaško in re-mizirala z Anglijo.
Foto: Črtomir Goznik
Luka Dončič (Real Madrid)
Se bo v Zavrču še kdaj igral nogomet na nivoju 1. ali 2. lige?
3.	Denar v slovenskem športu: pravijo, da se vse začne in konča pri denarju. To so na krut način letos spoznali številni slovenski kolektivi in panožne zveze. Union Olimpija, Koper, Zavrč, plavalna zveza, vaterpolska in še nekaj bi se jih našlo, ki so zašli v finančno črno luknjo, iz katere se bodo s pomočjo države težko izvlekli, saj bo država v 2017 športu namenila približno 20 odstotkov manj denarja kot v preteklem letu.
4.	TZS: nekoč smo imeli tri teniške igralke med prvih 40 na svetu. Nedavno tega tudi tri igralce med prvih 100. Ob koncu 2016 je slika povsem drugačna. Najboljši igralec Grega Zemlja je na 155. mestu, Polona Hercog na 143-, obe reprezentanci pa bosta prvič v zgodovini igrali v 2. evro afriški skupini D aviso-vega pokala oziroma pokala Fed.
5.	Doping: športna kuga ni zaobšla Slovenije. Največ novih primerov smo dobili v plavanju in kolesarstvu. Špela Bohinc, Tanja Šmid, Jure Kocjan, Kristjan Fajt, Blaž Klemenčič, Igor Kopše so se dokazano posluževali poživil, Boštjan Buč naj bi z njimi služil oziroma prekupčeval, Primoža Rogliča pa so francoski mediji obtožili, da si je pomagal z mehanskim dopingom.
sta
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 3- januarja 2017
Ptuj • Otroško silvestrovanje: naj bo 2017 srečno, zdravo in razigrano
V soboto skupaj z otroki prehiteli „polnoč"
Drugo leto zapored je družba Radio-Tednik Ptuj organizirala otroško silvestrovanje. Na Mestnem trgu smo v soboto dopoldan najprej rajali s številnimi glasbenimi in preostalimi gosti, nato smo se ob 12. uri skupaj poslovili od starega leta in s sokom nazdravili letu 2017.
Ker se s svojim delom trudimo zadovoljiti kar se da širok krog bralcev in poslušalcev, že nekaj let pozornost poleg časopisnih in radijskih vsebin namenjamo tudi prireditvam za otroke. Tistim, ki s svojim iskrenim odzivom brez premisleka pokažejo, ali in kako dobro smo odrasli opravili svoje delo. Posebej nas veseli, da so nas tako ob koncu leta 2015 kot v soboto, ko smo se poslovili od leta 2016, ob praznovanju otroškega novega leta otroci izjemno pohvalili. Njihovo navdušenje je dokaz, da so takšne prireditve na Ptuju zelo dobrodošle, zato jim bomo tudi v prihodnje z veseljem prisluhnili. Otroško silvestrovanje je tudi letos s pomočjo Zavoda za turizem Ptuj in sponzorjev organizirala družba Radio-Tednik Ptuj. Koordinacijo prireditve je prevzela odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek, program je vodila novinarka našega radia Estera
Tudi drugo otroško novo leto je uspelo izjemno dobro.
Korošec, ki se je prelevila v čarobno junakinjo iz priljubljene risanke.
Izjemno sceno je v soboto na Mestnem trgu uredil čarovnik Avgustino, ki je pripravil
snežake in smrekico iz balonov, za množico prisotnih otrok pa je pripravil tudi pravi čarovniški nastop. Z otroki sta se od 11. ure družila tudi Ana in Olaf, glavna junaka risanke
Kidričevo • Od živih jaslic do rajanja s Piko Nogavičko
Zvezdna vila: Otroci naj imajo sanje in naj se jim te uresničijo
V Parku mladosti, ki ga domačini v času decembrskih praznikov poimenujejo kar Park pod tisočerimi zvezdami, so ob koncu minulega leta pripravili še eno uspešno pravljično, dobrotniško in razigrano zgodbo.
Ognjemet in otroški šampanjec
Ognjemet in mehurčki otroškega šampanjca so v petek pozno popoldan naznanili konec prazničnih prireditev v Parku pod tisočerimi zvezdami v Kidričevem. Večer pred sil-vestrovim so se v parku v Kidričevem zbrali otroci in tisti, ki jim otroška iskra v srcih še ni ugasnila. Zbrane je ponovno nagovorila Zvezdna vila, ki je imela v veselem decembru v parku tudi svoje domovanje, v goste pa je povabila še Piko Nogavičko. Junakinja z oranžnimi kitkami, pegami in barvnimi nogavicami je s svojima prijateljema Anico in Tomažem priredila predstavo, nato pa je pomagala najmlajšim predčasno vstopiti v novo leto. »Otroško silvestrovanje smo priredili že četrto leto in vsako je bilo dobro obiskano. Silvestrujemo en dan prej, saj smo prepričani, da je silvestrovo čas, ki ga preživimo v krogu družine,« je povedala Mojca Meško iz kidriče-vske občinske uprave.
Park z drsališčem so v decembru obiskali dobri možje, najbolj znan slovenski maček - maček Muri, organizirana je bila šola hokeja z Mariborskimi Lisjaki in Športnim društvom Kidričevo, Zvezdna vila je priredila delavnice, oživela je tudi božična zgodba, ki so jo upodobili člani FS Vinka Kor-žeta Cirkovce.
»Z odzivom občanov smo zelo zadovoljni, veseli nas tudi, da so naš park obiskali ljudje
od drugod. Cilj je bil, da se družimo, da nam je lepo. Menim, da nam je uspelo. In zagotovo je obisk vsem nam spodbuda za naprej in dokaz, da delamo v pravi smeri,« je poudaril župan Anton Leskovar.
Tudi Zvezdna vila opaža, da je majhnih in velikih obiskovalcev parka vedno več in tega si želi tudi v prihodnje. Sicer pa je o otrocih povedala: »Otroci so odlični, pridni. Zadnja tri leta, odkar je zaživela hiška
Zvezdne vile, se ob ognjišču v hiški zbira vse več otrok, ki mi zaupajo tudi kakšno željo,« je povedala. In kakšno je praznično sporočilo Zvezdne vile otrokom? »Naj se imajo radi, naj uživajo praznike! Naj imajo sanje in naj se jim te uresničijo, morda tudi malce z mojo pomočjo. Sicer pa kot pravijo tudi dobri možje, večjo težo kot darila imajo prijateljstvo, sreča in zdravje v družini.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Člani FS Vinka Koržeta Cirkovce, učenci OŠ Cirkovce in tudi člani tamkajšnjega cerkvenega zbora so v Parku pod tisočerimi zvezdami uprizorili božično zgodbo.
beli, da je ta odmevala po ulicah Ptuja. Predstavile so se udeleženke prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Danaja Frangež in Saša Štern iz Osnovne šole Mladika, Sara Bru-men iz podružnične Osnovne šole Grajena in Minea Malek iz Osnovne šole Ljudski vrt.
Z otroki se je zabaval tudi Matjaž Kekec iz Zum kreative,
s plesnimi koraki pa so nas navduševale plesalke Plesnega centra Mambo Ptuj.
Nekaj sekund pred poldne-vom smo skupaj odštevali, nato pa je prisotne prijazno nagovoril ptujski župan Miran Senčar.
Poskrbljeno je bilo tudi za brezplačna kulinarična presenečenja, ki nam jih je omogoči-
Foto: Črtomir Goznik
Ledeno kraljestvo. Skupaj so plesali, peli in nestrpno čakali poldne, da s sokom nazdravijo novemu letu.
Ker otroškega veselja brez glasbe ni, smo tudi tokrat poskr-
Destrnik • Kape in šali izpod prstov učencev (
Šestošolci pomagali
Učenci 6. A-razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas so lahko s svojim ponosno predali 20 toplih kap in šalov, ki so jih izdelali sami
Vse se je začelo novembra 2015, in sicer s projektom »Vsaka glava kapo rabi«. »Na razredni uri smo izvedeli, da je po oceni Europola na begunski poti proti severu »neznano kam« izginilo približno 10.000 otrok in mladoletnikov. Pedagoginja Mira Anderlič, ki je zraven takratne razredničarke Vide Gaj ser razredno uro vodila, je povedala, da so ti otroci preko različnih band zelo verjetno prodani v spolno suženjstvo, v trgovino s človeškimi organi, in če so imeli srečo, so jih prodali parom, ki ne morejo
imeti otrok. To se nam je zdelo grozno, da otroke naših let in še mlajše prodajo obskurnemu odraslemu človeku, ki se nad njim spolno izživlja, na koncu pa ga 'meni ali tebi nič' lahko celo ubije. Potem smo hoteli narediti vsaj nekaj dobrega za vse otroke, ki morajo bežati pred vojno,« pripovedujejo učenci.
Zbrali denar in se lotili dela
In tako jim je prišlo na misel, da bi za otroke sešili tople kape
Učenci 6. A-razreda OŠ Destrnik-Trnovska s kapami in šali, ki so jih
torek • 3- januarja 2017
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
JŠ Destrnik-Trnovska vas
iz flisa. A pred tem so morali zbrati še denar za potreben material. To jim je uspelo s pripravo manjšega koncerta, kjer so zbirali prostovoljne prispevke učencev: »Zbrali smo 75,68 € in za to kupili nekaj več kot sedem metrov flisa. Takrat je bil že marec, zato smo izdelavo kap pustili za naslednje šolsko leto. V letošnjem šolskem letu smo začeli iskati primeren kroja za kape. Moral je biti dovolj enostaven, saj ne znamo preveč dobro šivati oz. nihče od nas sploh ni znal šivati. Kape smo šivali pri gospodinjstvu.
la Perutnina Ptuj. Skupaj smo otrokom pričarali nepozaben zadnji dopoldan leta 2016.
Za program v večernem delu programa je bil zadolžen Zavod za turizem Ptuj. Namenjen je bil nekoliko starejšim obiskovalcem, ki so se zabavali od 22. ure naprej na tradicionalnem silvestrovanju. S tem se je zaključila tudi Ptujska pravljica. Zraven zabavno-glasbe-nega programa in novoletne poslanice župana smo na ptujskem nebu skupaj občudovali tudi ognjemet.
Dženana Kmetec
Majšperk • Triurni doživljaj v naravi
Pohod po novi poti
Športno kulturno društvo Sestrže je decembra priredilo pohod po novi poti od Maj-šperka do Sestrskega jezera.
Na okrog tri ure dolgo pot se je podalo 15 pohodnikov. Ogledali so si kulturne in naravne znamenitosti občine, med drugim so postali pri ruševinah majšperškega gradu Monzberg. »Ruševine gradu so odlična razgledna točka. S slikarji se že dogovarjamo, da bomo imeli ustvarjalni piknik na tej lokaciji. Nato smo se podali proti Vrham, zavili v gozd in se ob Polskavi spreho-
dili vse do jezera,« je pot povzel Branko Gajšt, ki je v imenu društva organiziral pohod. Pot iz Majšperka do jezera je označena s 120 markacijami. Za razliko od planinskih rde-če-belih markacij na tej poti pohodnike usmerjajo zeleno-modre. »Zunanji modri krog predstavlja jezero, zeleni notranji krog je simbol za otok, v sredi pa je še labod,« je pojasnil Gajšt. Pohod bodo člani
društva zagotovo še ponovili, ob tem pa Gajšt že snuje krajše lunine pohode.
Majšperškega slikarja, ki
že več let ureja Sestrško jezero, smo povprašali tudi o lesenih klopcah in lokvanjih, ki jih mora po odločitvi na-ravovarstvenikov odstraniti. »Pogovori še potekajo, upam, da bo prevladal zdrav razum,« je dodal.
Mojca Vtič
begunskim otrokom
dejanjem vzgled vsem nam. Pred prazniki so namreč na pošto ter jih poslali begunskim otrokom v Novo Gorico in Postojno.
Sveti Andraž v Slov. goricah • Pridno čebelarijo že več kot stoletje
Vitomarški čebelarji praznovali 110 let
Čebelarsko društvo Vitomarci, ki nadaljuje tradicijo, je decembra pripravilo svečano akademijo ob 110-letnici čebelarskega društva za območje Svetega Andraža, Destrnika, Trnovske vasi in Cerkvenjaka. Posvečena je bila tudi 80-letnici smrti Ivana Jurančiča in stoletnici smrti Ivana Strelca.
Foto: Arhiv OS Destrnik - Trnovska vas
sešili sami.
Delali smo v dveh skupinah, ena je kuhala, druga je šivala. Na koncu smo vedno naredili modno revijo z degustacijo. Super je bilo, lepa kapa in odlično pecivo. In vse smo naredili sami, zares sami smo šivali in pekli. Povedati še moramo, da je v tem šolskem letu k projektu zraven pedagoginje Mire Anderlič pristopila še naša razredničarka Jasmina Caf, ki uči gospodinjstvo.«
Projekt so h koncu pripeljali 21. decembra 2016, ko so opravili še zadnje dejanje - na pošto na Destrniku so ponosno predali 20 kap in šalov in jih poslali v dijaška domova v Novi Gorici in Postojni. Projekt je vse od ideje do zaključka koordinirala pedagoginja Mira Anderlič: »Skupaj smo se preko kritičnega pogleda na svet in empatije veliko naučili ter pokazali, da šola ni samo učenje iz učbenikov, temveč tudi učenje za boljše življenje. Vsi ti učenci si danes znajo samostojno narediti kapo in šal, uporabljati šivalni stroj ter speči rogljiček iz krušnega testa. Ti otroci so dokazali, da rastejo v odgovorne in čuteče odrasle.«
Monika Levanič
Številne podatke in dokumente o preteklosti čebelarjenja pri Svetem Andražu je na svečanosti predstavil tajnik Čebelarskega društva Vitomarci Edi Kupčič. Kot je povedal, je sedanje čebelarsko društvo naslednik čebelarskih društev z večkratno prekinitvijo: »Prva podružnica Štajerskega društva na prostoru sedanjih občin Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž je bila ustanovljena 1. maja 1904 na Destrniku, kot je napisano v biltenu - knjižici Franca Rebernaka ob 100. obletnici ustanovitve podružnice. V podružnici je bilo iz
sedanje občine Sveti Andraž vključenih devet članov. Pobudnik in nosilec aktivnosti je bil velik čebelar, pozneje čebelarski učitelj Ivan Juran-čič iz Andrencev, ki so tedaj spadali v našo faro, šolski okoliš in pošto. Za nas, občane Sv. Andraža, in novo društvo je Ivan Jurančič znameniti zaslužen, večkrat odlikovan mož z bogato vsebino življenja in razvoja takratnega sodobnega čebelarstva. Že v rani mladosti se je na domu v Drbetincih in pri sosedu, večjem čebelarju Čučku, seznanil s čebelarstvom in je od ranega otroštva
z njim živel.« Poleg domačina, čebelarskega učitelja in organizatorja društev na območju Štajerske Ivana Jurančiča se je med pomembne čebelarje v Slovenskih goricah zapisal tudi nadučitelj Ivan Strelec. Ob stoti obletnici njegove smrti je Kupčič spisal tudi knjižico, ki jo je naslovil Življenje in zgodbe iz leta 1896 nadučitelja Ivana Strelca: »Nadučitelj Ivan Strelec je bil tajnik čebelarskega društva za Spodnje Štajersko in podružnice za Destrnik, Trnovsko vas in Sv. Andraž. Na šoli je poučeval tudi čebelarjenje«. Knjigo je predstavil sredi
Tajnik Čebelarskega društva Vitomarci Edi Kupčič ob muzejskem čebelnjaku, ki zajema osem vrst panjev.
decembra na slavnostni akademiji ob 110-letnici čebelarskega društva, 80-letnici smrti Ivana Jurančiča in stoletnici smrti Ivana Strelca, ki se je je udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Visoko obletnico so vitomar-ški čebelarji zaznamovali še z razstavo kopij dokumentov in fotografij o preteklosti in sedanjosti čebelarstva na območju Slovenskih goric.
Čebelarsko društvo Vito-marci, ki ga vodi Milan Kuri, so na pobudo nekdanjega predsednika Franca Rajšpa ponovno ustanovili v začetku leta 2015. Danes ima društvo 16 članov, od tega sedem čebelarjev ter pomladek, ki deluje v krožku na vitomarški osnovni šoli. Članom društva je uspelo razširiti število čebeljih panjev z 28 na 72. Imajo tudi manjši muzejski čebelnjak ob Hrgovi hiši, ki zajema osem vrst panjev, med njimi slamnate koše iz leta 1808. Muzej je sicer še v nastajanju.
Društvo je izdelalo tudi pašni kataster, ki je osnova za postavljanje prevoznih čebelnjakov. Za čebele pa med drugim skrbijo še z zasaditvijo medonosnih rastlin in dreves. Pri tem jim pomaga tudi občina, ki vsakemu novorojencu podari sadiko lipe.
Monika Levanič
Foto: ML
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 3- januarja 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pred nami je nov, nepopisan list
Upam, da ste praznike lepo preživeli, obenem pa našli tudi nekaj časa za počitek. Le tako bomo novo leto začeli spočiti in z novim zagonom. Sneg nam za božič pač ni bil dan, zato pa je bilo mraza dovolj. Zaradi takega vremena je že treba biti pozoren na rastline, ki pozimi obdržijo liste ali iglice. Zemlja je namreč že dolgo časa zamrznjena, korenine rastlin ne pridejo do vode, obenem pa čez liste in iglice voda vseeno izhlapeva. Zato svetujem, da občutljive iglavce, predvsem pa rododen-drone, zalijete z mlačno vodo. Voda ne sme biti topla, vendar dovolj temperirana, da bo zemlja okoli korenin odmrznila in bodo korenine lahko dobile nekaj vode. Nekje okoli 10 l vode na meter visoko rastlino je treba dodati vsaj enkrat tedensko, dokler je zemlja zamrznjena, dnevi pa sončni in suhi.
Zunaj na prostem seveda dela ni, zaradi zamrznjene zemlje in rastlin je tudi priporočljivo čim manj hoditi po zelenici, saj lomimo travnate rastline.
Po novoletnih praznikih mnoge muči prebava, kislo zelje, brstični ohrovt in jabolka so najboljše zdravilo. Kdor pa si zelje kisa sam, naj redno pije tudi zelnico. Ta ugodno vpliva na želodčno floro in jo vrača v normalno stanje. Priporočljiva je tudi za vse tiste, ki ste zaradi različnih razlogov prisiljeni jemati antibiotike.
Ti potem naredijo tudi zmedo v želodcu, posledica pa je pogosto tudi bolečina ali visoka kislina.
Kaj narediti z božičnimi zvezdami po praznikih
Skoraj vsako stanovanje je praznike okrasila vsaj ena bo-
Poskusite ohraniti božične zvezde za naslednji božič.
žična zvezda. Izbor je bil res lep in pester. Zaradi nizkih temperatur zunaj, posledično pa tudi nekoliko preveč ogrevanih stanovanj, pogosto tudi nekoliko slabšega zraka v stanovanjih, saj so mnogi več časa preživeli doma, so zvezde zdaj že nekoliko opešale. Če jim odpada liste, je to tudi del njihove naravne zgodbe. Tudi v naravi je tako, ko odcvetijo, skoraj povsem ogolijo. Ko ne bodo več lepe, jih običajno zavržemo. Nekateri pa boste poskusili z njimi znova v naslednjem letu. Naj že naprej povem, da se prav vedno to ne posreči, deloma je odvisno tudi od sorte, ki jo imate doma. Pa vendarle so to tudi lepe, zelene rastline, ki so tudi kot take lahko lep okras svetlih prostorov v stanovanju. Ko odpadejo vsi zeleni listi, pa tudi večina rdečih, zvezdo pošteno porežemo. Do dve tretjini dolžine lahko odreže-mo. Pri tem je dobro uporabljati rokavice, posebej tisti, ki imate bolj občutljivo kožo, saj nekaterim mleko, ki izteka ob rezi, lahko povzroči alergije. Obrezovanje je potrebno, da se grm lepo razraste in ima lepo obliko.
JANUAR
I
Prosinec
n tJfeObLJA 1 l-lorclcîc	Si. «un		<1 ¡TJNFnH IFK (O worÉd	<3
PONEDELJEK Z. Mdkenj		s	* ry rgRSK 1 / Ailon	
TOKE* J r.pniiW'Vi			Qi GfitÛÂ 1 LJ ■narjprka	U, ! Min '-^V
/ SHfcDA Atida	Ol. w»n		1Q "ET(TEK 1 J Morii	m
F CETftTEk Sircem r PCTEk O Gafpe-	K		20 ^ £-\J Jailji r S030TA	«liffl
			' 'Jeîà	
rj SOKTA Zdnwio	v.'.'n -.ih-i rr :fl	©	^^ MFHFI1A	
Q tJEDELjA O Wh		iioiiyu	^^ ^ONtD&lfcli	«dr, *
Q PONEDELJEK		•	?u :obsk	
-1 TOREK 1 U Cnt!«			7CT Z__J Darlw	Ih tmirm
"j "1 SRED* I (Vvli	Cî.ttMn		CÉTR-EK ¿O "•avla	•
A CEIRTEK	Q			
■1 -J PfTEK 1 _/ VSrmifca		d» "M *t -jOà	O 503CITA	■
■*] / SMO'A 1 H Sirfbi		Ü0 "ÏOÏ	22 ■jtutLii-	
j™ 'JEOELIA ID Pdw			30	:r£,: 31	r	
				«un
Rastlino nato prestavimo v hladnejši, a svetel prostor. Z zalivanjem pa smo zelo skromni, saj rastlina brez listov ne potrebuje veliko vode. Ko pa se začne obraščati, pazimo, da se substrat nikoli ne izsuši, nikakor pa ne smemo zalivati preveč. Temperature prostora naj bodo nekje nad 15 oC, manj ni preveč priporočljivo, pa vse do idealnih 18 oC. Tako bo zvezda počakala do pomladi. Ko bodo nočne temperature redno nad 10 °C, dnevi pa še toplejši, rastlino obvezno presadite. Zdaj so vse v premajhnih lončkih, pa tudi substrati niso preveč hranilni, saj načeloma ne računamo, da bodo zvezde v hišah kot trajnice. Po presajanju se bo poleti najbolje počutila na prostem. Postavimo jo nekam v polsenco. Sončnih žarkov, ki bi močno pekli po njenih občutljivih listih, ne mara. Ima pa rada veliko svetlobe. Poleti naj ne bo v okrasnih lončkih ali v podstavkih, da je ne boste zalivali preveč. V notranje prostore pa jo prestavimo takoj, ko se nočne temperature pričnejo spuščati pod 10 °C. Božična zvezda se najbolje počuti pri temperaturah okoli 18 °C, pretoplo tudi ne sme biti.
Najpomembneje za ponovno cvetenje pa je, da ima 8-10 tednov pred želenim cvetenjem vsaj 14 ur popolne teme. To pomeni, da jo od začetka septembra zatemnjujte. Škodi ji že svetloba TV-sprejemnika, računalnika ali ulična razsvetljava. Najbolje jo je prekriti z
î.odovi
ffiKWEaSST

Listnate -aslline
		ti»,;-,., ^rj -...trt-,- d-.lf.L_ irren 0ti*nH**clt ir
¥ -„v		
V letu 2017 naj vam bo sreča naklonjena.
Foto: Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
ustrezno veliko škatlo tako, da bo v popolni temi vsaj 14 ur.
Božična drevesca po novem letu
Druga težava postanejo živa odrezana in posajena božična drevesa. Kaj sedaj z njimi. Posajena čim prej prestavimo spet na prosto. V današnjem času mnogi božično okrasje kar hitro pospravite, jaz pa uživam v njem vse do svečni-ce. Do takrat bodo posajeni dreveščki, razen če jih imate v hladnem, neogrevanem prostoru, težko zdržali. Zbudila se bodo in pričela gnati, to pa je slaba novica za njihovo preživetje zunaj, na prostem. Sokovi, ki ponovno poženejo po vejah in iglicah, zunaj na mrazu zmrznejo, s tem pa zmrznejo tudi manjši poganjki. Zato posajenih smrekic ne smete imeti dolgo na toplem.
Če so sedaj v vedno ogrevanih dnevnih sobah, potem jih na hladno prestavljajte počasi, postopoma. Najprej nekam, kjer ni ogrevano, je svetlo, a ne zmrzuje in šele po tednu ali dveh ven, na prosto in na mraz. Pri tem ne pozabite, rastline, posajene v posodah, tudi tiste, ki so že celo zimo zunaj, je treba tudi, ko je zemlja zamrznjena, zalivati, sicer se lahko izsušijo. Še posebej velja to za božična drevesca, ki so bila zdaj najmanj mesec dni na toplem in redno zalivana. Najbolje bi bilo, če vam je v času okoli božiča ali pa še prej uspelo skopati ustrezno jamo, da drevesa takoj posadite in seveda zalijete.
Odrezana drevesa pa začnejo na veliko odmetavati iglice. Te iglice skupaj z razrezanim lesom so odlična prekrivka za zemljo okoli rododendronov in okrasnih iglavcev, ki jih imate posajene na vrtu. Zato jih kar pridno pometajte in potresite okoli teh rastlin. Ko boste povsem odstranili smre-kico, pa jo na drobno sesekaj-te in tudi sekance potresite okoli omenjenih rastlin. Tako smo jo v bistvu ponovno vrnili v naravo in nismo naredili nobene škode naravi, če je seveda niste ukradli iz gozda, ki po možnosti sploh ni bil vaš.
V rastlinjakih se lahko delo že začne
Verjetno v tednu pred nami še ne boste razmišljali o delu na vrtu. zunaj je mrzlo, hladno in nikogar (hvala Bogu) še ne vleče na prosto. Najbolj
pridni pa lahko v rastlinjaku že posejete prve vrtnine. To sta bob in grah. Prav tako pa posejte prvo letno solato. Vzgojimo seveda sadike v multiploščah (lončkih premera do 5 cm). Pet dni naj bo setev na toplem, potem pa jo prestavite v svetel, neogrevan del rastlinjaka in pokrijte s tunelom iz zimske agrokopre-ne. Z malo sreče boste tudi sami vzgojili prve sadike. Solatnih sadik ne smete imeti na okenskih policah, mogoče v res vsestransko osvetljenem zimskem vrtu, saj ne bodo kakovostne.
Prav tako lahko posejete tudi rukolo, motovilec in špi-načo. Na enak način vzgojite sadike, ki jih boste potem presadili v rastlinjak.
Za nami je še eno leto, upajmo, da bo novo bolj optimistično in svetlo, na vrtu pa veliko dela, pa tudi dovolj pridelka.
Vir: KZ Ptuj
Cas je za setev prvih solat (za sadike seveda).
Foto: Miša Pušenjak
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Prašičja epidemicna diareja (1.)
Virus PED spada v družino Coronavide-rod Aphacoronavirus. Prvič je opisana v Veliki Britaniji, in sicer pri pitancih leta 1971. Epidemija PED v Evropi je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2010 so se pojavili visoko patogeni sevi virusa na Kitajskem in bolezen je postala gospodarsko zelo pomembna. Leta 2013 se je visoko patogeni virus razširil v ZDA in tam povzročal ogromno škodo v prašičereji.
Visoko patogeni sevi PED povzročajo vodeno drisko, bruhanje, neje-ščost in hiranje pri vseh kategorijah prašičev. Smrtnost pri sesnih pujskih je lahko tudi 100-odstotna. Bolezen pri tekačih in pitancih poteka z blažjimi kliničnimi znaki, predvsem s slabšim prirastkom. Bolezen se sama omeji, če v rejo ne vključujemo novih prašičev. Leta 2014 se je visoko patogeni sev PED pojavil v Evropi, in sicer v Nemčiji, Franciji in Belgiji, leta 2015 pa je bil izoliran v Sloveniji.
V Sloveniji je opisan primer v reji pitancev. Na dan naselitve je imel en pitanec močno vodeno in krvavo drisko. Poginil je isti dan. Pet pitancev je imelo blago drisko. Po štirih dneh se je pri vseh pitancih pojavila močna vodena driska, neješčost, potrtost, hujšanje in dehidracija. Najbolj prizadeti so imeli živčne simptome - tresenje, krči, nekoordinirano gibanje in težave pri vstajanju. Klinični znaki so trajali dva tedna. V krvi vseh prašičev so našli protitelesa proti virusu PED. 21 dni po naselitvi pitanci niso imeli več driske. Smrtnost je bila manjša od 2 %.
Sum bolezni je bil potrjen z natančno epidemiološko analizo, kliničnimi preiskavami in diferencialno diagnostiko. Po načinu izbruha, poteku, kliničnih znakih, obolevnosti in smrtnosti sklepamo, da gre za nizko patogeni sev virusa PED. Kljub nizki smrtnosti - manj kot 2 % - je bila v reji povzročena velika gospodarska škoda. Prirast je bil zmanjšan za 16 %. Pomembno je, kako je prišlo do vnosa bolezni v rejo,še pomembnejše pa, kaj storiti, da do vnosa sploh ne bi prišlo. Za preprečevanja vnosa bolezni v rejo so ključni biovarnostni ukrepi. Med slednjimi omenjam nakup prašičev iz čim manj virov, nakup prašičev iz rej preverjeno prostih določenih patogenih mikrobov, transport prašičev z očiščenimi, razkuženimi in osušenimi prevoznimi sredstvi, dostava živali neposredno na gospodarstvo, vselitev prašičev v očiščene in razkužene hleve, ki so prazni vsaj en teden. Upoštevamo strog nadzor nad obiskovalci hleva, ki se morajo pred vstopom preobuti in preobleči. Pred vstopom na gospodarstvo in v rejo morajo biti nameščene dezobariere, ki morajo biti ustrezno vzdrževane.
PED uvrščamo med ekonomske bolezni, zato ni navedena v Pravilniku o boleznih živali. Posledično ni predpisanih ukrepov ob pojavu bolezni. Prašičerejci so o bolezni slabo poučeni in obveščeni, zato nanjo niso dovolj pozorni, posledica so velike gospodarske izgube in slabo počutje živali.
KGZS zavod Ptuj Miran Zorin, dr. vet. med.
torek • 3- januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 395
S slovenskih glasbenih odrov
Dnevi slovenske	*
glasbe 2017	EklMtf M
Znani so že vsi nastopajoči na letošnjih Dnevih slovenske glasbe 2017. Letošnji praznik slovenske zabavne glasbe bo sestavljen iz dveh festivalskih večerov in spremljevalnih prireditev. Na festivalu bosta podeljeni veliki nagradi za zmagovalca vsakega tekmovalnega večera: zmagovalna poprock skladba 2017 in zmagovalna popevka 2017. Podelili bodo tudi nagrade za najboljše besedilo skladbe,
Priporočamo v branje... Laurent Binet:
HHhH
Nenavaden naslov običajnemu bralcu ne pove dosti, zgovornejša je naslovna fotografija, ki nas usmeri v čas druge svetovne vojne.
Štirje H-ji iz naslova v nemščini pomenijo »Himmlers Hirn heisst Heydrich«, po slovensko: »Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich«. Roman govori o Reinhardu Heydric-hu, enem najnevarnejših ljudi tretjega rajha, velikem načrtovalcu holokavsta, ki se je zdel neuničljiv, dokler ni postal tarča atentata čeških in slovaških domoljubov. Francoski pisatelj Laurent Binet je v tem svojem prvencu mojstrsko ovekovečil junaško dejanje odpornikov Jozefa Gabčika in Jana Kubiša, ki je spremenilo tok zgodovine. Roman je prejel nagrado Gon-court za prvenec. »HHhH mi je zaprla sapo /.../ eden najboljših zgodovinskih romanov, kar sem jih kdaj bral,« je zapisal eden najbolje prodajanih ameriških pisateljev Bret Easton Ellis. In strinjamo se z njim.
Ocena: 5
najboljšo interpretacijo oz. izvedbo, najboljšo priredbo in za najobetavnejšega avtorja ali izvajalca. Strokovna komisija v sestavi Neža Buh - Neisha, Aida Kurto-vič, Patrik Greblo, Matej Wolf in Mario Galunič je med kar 110 skladbami v dveh kategorijah (popevka in poprock) izbrala naslednje skladbe in izvajalce.
POPEVKA: DOTIK STARE LJUBLJANE - Aleksander Novak, FANT Z ULICE - Zala Smolnikar, KUŠN ME - Mon'ami, MED VALOVI IN OBLAKI - Slavko Ivančič, MIŽE
-	Omar Naber, NA KONEC LJUBLJANE - Po drugi strani, NAD LJUBLJANO SE DANI - Alex Volsko, PO SVOJI POTI
-	Matjaž Kumelj, SAMA -Jana Sušteršic, SLUTNJA
-	Darja Švajger, TAK DAN
-	Nuška Drašček in UTRIP SRCA - Gašper Rifelj
POPROCK: DIHANJE -Anika Horvat, LE SRCe -Amadea Begovic, LE TI TO ZNAS - Sara Lamprečnik, KMALU BPO KONEC TE ZIME - Andraž Hribar, MASKA - Orter, NA KRILIH ZMAJA - Mama Rekla, OB KAVI - Anabel, POZABI NA VSE - Žiga
PARADA
Stmt* 20171
Filmoljub
Cineplexx in Kolosej Maribor
Pokvarjeni božiček 2
Rustja, SVET - Roun-dsquare, TE NE PREMAKNE - Nina, TIDIDAM -Bomb Shell in VRTILJAK - Kalamari
Lanska zmagovalca na Dnevih slovenske glasbe sta bila Eva Boto in Alex Vola-sko. Eva je naša nekdanja evrovizijska predstavnica, ki je s pesmijo Kaj je to življenje navdušila gledalce in postala zmagovalka »dobre stare« popevke, v kategoriji poprock pa je s skladbo Pesem in poljub slavil Alex Volasko.
ELDA trio, februarja v Sloveniji
Na začetku leta je pred nami zanimiv glasbeni projekt Elda tria, ki se bo v februarju odpravil na krajšo turnejo po Sloveniji. Na turneji bodo predstavljali svoj studijski prvenec, ki so ga posneli pri znani londonski založbi Two Rivers Records. Bogate osebne izkušnje, različne glasbene tradicije, ljudske pripovedi, uporaba tradicionalnih glasbil, nadgrajenih z elektroniko, katerih rezultat so originalne skladbe s popolnoma novim zvokom. K melodiji ter besedilom pristopajo na tradicionalni način, ki se osredotoča na pripovedovanje tako, da je celotna skladba zgrajena okoli določene pripovedi. ELDA proslavlja lepoto in opozarja na pomembnost spoštovanja različnih kultur ter deli zgodbe in teme, ki so skupne vsem nam. Na aktualnem albumu je 11 ino-vativnih skladb, v katerih se prepleta ljudska, avtorska in jazz glasba. Mednarodni trio tvorijo Janez Dovč na harmoniki, švedsko-slovenska jazz-folk vokalistka Emilia Mârtensson in brazilski tolka-lec Adriano Adewale.
Janko Bezjak
Foto: splet
Vsebina: Črna komedija oziroma komična drama Pokvarjeni Božiček je bila leta 2003 prav prijetno osvežilo, ker si je drznila dregniti v sveto nedotakljivost politične korektnosti božiča. Namesto oboževanja je razgradila njegovo skomercializirano plat in jo prikazala v vsej njegovi potrošniški bedi. Režiser Terry Zwigoff je nato prijetno spodkopal vso zunanjo podobo tega praznika, vendar mu je do konca zgodbe uspelo narediti skoraj humanističen film, ki je božič prikazal tudi kot odrešenje za izgubljeno dušo na poti v pekel. S tem je film učinkovito priljubil tudi osebam, ki so jim božič in božično-trgovsko posiljevanje sicer odveč. Za trenutek se obrnimo k sodobnim komedijam. Ker Hollywood vedno bolj teži k serijam filmov in velikim franšizam, ni čudno, da je sodobna ameriška komedija v veliki krizi. Ene komedije namreč ne moreš prodati enkrat, dvakrat, petkrat, sedemkrat. Če želi biti komedija zabavna in smešna, mora biti ves čas izvirna, zato se mora znova in znova spreminjati. Komedija kot žanr temelji na stalni izvirnosti, to pa je v velikem nasprotju z neskončnimi franšizami, ki lahko svojo formulaično matrico po šundovsko kopirajo tisočkrat brez izgube kakovosti (kakršna pač že je) ali pa vsaj z minimalno izgubo.
In tako pridemo do filma Pokvarjeni Božiček 2, ki žal trpi za povsem enako napako kot Prekrokana noč 2. Avtorji so podrobno analizirali in razčlenili prvi del, ugotovili, zakaj je bil tako priljubljen, nato pa vse njegove sestavine samo skopirali v naslednji del filma in upali, da bodo dobili tisti čarobni presežek, ki je tako očaral gledalce v prvo.
Toda komedija ni žanr, kjer bi se čarobni presežek zgodil kar sam od sebe oziroma naključno. Komedija je tako krhka, da se ob najmanjši napaki sesuje še hitreje kot kakšni drugi žanri, in če avtorji ne vedo natanko, kaj počnejo, se bo to filmu poznalo. In Pokvarjenemu Božičku 2 se to še kako pozna. Zgodba je popolnoma enaka kot v prvem delu, le da izostane humor in predvsem končni humanistični element, ki je tokrat videti samo kot poceni scenaristična manipulacija na avtopilotu. Prijetna družbeno prevratna komika se tokrat zreducira samo na neskončne in prazne umazane kletvice, mogoče tudi zato, ker je leta 2016 božič veliko bolj razgaljen kot potrošniška praznina kot je bil leta 2003.
Simpatičnosti dekonstrukcije božiča tako tokrat ni, ker je božič tako in tako že dekonstruiran, zgodba o odrešitvi zapitega in ciničnega perverta in kriminalca pa nam ob svoji ponovitvi pove samo to, da se ljudje iz svojih napak nikoli ničesar ne naučimo, zaradi česar je lepa zaokroženost prvega filma okrnjena in celo postane nekoliko prazna, oropana svojega pozitivizma.
Matej Frece
Bad Santa 2
Igrajo: Billy Bob Thornton, Kathy Bates, Tony Cox, Christina Hendricks, Brett Kelly, Ryan Hansen, Jeff Sko-wron, Jenny Zigrino, Cristina Rosato, Valérie Wiseman, Nathaly Thibault, Galia Oliel-Sabbag, Arthur Holden Režija: Mark Waters
Scenarij: Shauna Cross, Doug Ellin, John Phillips, Johnny
Rosenthal
Žanr: komedija
Dolžina: 87 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 3- januarja 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
piščančji paprikaš,	sesekljana pečenka,	ričet s prekajenim	minjon juha, ocvrti	boranija z mesom,	goveja juha, pečen	kostna juha,
krompirjevi svaljki,	dušeno sladko zelje,	mesom, rulada	sir, francoska solata,	palačinke z	piščanec, mlinci,	piščančji trakci z
endivija v solati,	pire krompir, sadna		buhteljni	marmelado	motovilec, čokoladne	zelenjavo, vlivanci,
medeni kolač z orehi	kupa				rezine	zeljna solata, jabolčna čežana
n■ V V	vaa	■ g	-v
Piscancji paprikas
Sestavine: 1 kg piščanca (ali posamezni kosi), 1 žlica začinke, 100 g masla ali olja, 100 g dimljene slanine, 1 čebula, 1 žlica sladke paprike v prahu, 1 žlica kisa ali nekaj vina, jušna osnova ali voda, 2 žlici paradižnikove mezge, sol, poper, 180 g kisle smetane (ali več), 1-2 žlički gustina, 1 žlica sesekljanega peteršilja.
Piščanca razkosamo na manjše dele, jih natremo z začinko ter na maslu skupaj z drobno nase-kljano čebulo in na majhne kocke narezano slanino svetlorumeno popražimo. Dodamo sladko papriko ter prilijemo žlico kisa in skodelico jušne osnove ali vode z vmešano paradižnikovo mezgo. Dušimo pokrito na blagem ognju, občasno pomešamo ter po potrebi dodamo nekaj tekočine (ne preveč, ker mora biti jed gosta). Ko se meso zmehča, po potrebi dosolimo, popramo ter prilijemo v kisli smetani in malo vode dobro vmešan gustin. Vse še za kratek čas prevremo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Poleg ponudimo krompirjeve svaljke in zeleno solato.
Medeni kolač z orehi
Sestavine: 4 jajca, 150 g sladkorja v prahu, 300 g medu, 150 g narezanih orehov, 250 g moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 1 žlička zmletega cimeta.
Ločimo rumenjake in beljake. Iz beljakov stepemo trd sneg. Rumenjake in sladkor penasto ume-šamo, nato primešamo orehe, med in cimet ter še malo mešamo. Ko zmes naraste, narahlo primešamo sneg in moko, pomešano s pecilnim ter rahlo zmešamo. Testo damo v namaščen in pomokan model (ali obložen s papirjem za peko) in pečemo 35 do 40 minut pri 180 stopinjah Celzija.
ZPS • Plačilo s kartico v tujini
Vedno izberite plačilo v lokalni valuti!
Se vam je kdaj zgodilo, da ste v tuji državi, kjer evro ni uradna valuta, želeli plačati s kartico, prodajalec pa vas je vprašal: »Želite plačilo v evrih ali lokalni valuti?« Vi pa ste pomislili: »Bolj enostavno bo v evrih, tako bom vsaj zanesljivo vedel, koliko bom plačal.« Če ste izbrali evre, ste skoraj zagotovo plačali preveč.
Če v državi z drugo valuto plačujete s kartico, je plačilo običajno izvedeno v lokalni valuti, pretvorba (npr. iz hrvaških kun, zlotov ali dolarjev v evre) pa je opravljena po menjalnem tečaju vašega ponudnika kartic. Trgovec vam torej s tem, ko ponudi plačilo v evrih, ki so vam bolj domači, sicer omogoča izbiro, a pretvorba je v tem primeru opravljena po tečaju njegove banke, ki pa je praviloma precej slabši od tečaja vašega ponu-
dnika kartic. Razlika je zaslužek na vaš račun, ki si ga razdelita trgovec in njegova banka.
Strošek takega nakupa bo v povprečju večji za okrog pet odstotkov in na koncu dopusta se lahko tako nabere kar lep znesek. Sploh pa ni nujno, da vam bo trgovec pred plačilom ponudil izbiro, saj lahko kar namesto vas izbere plačilo v evrih in si tako priskrbi dodatno provizijo. Zato preden plačate s kartico v dr-
žavah, ki ne uporabljajo evra, vedno preverite valuto plačila oziroma zahtevajte plačilo v lokalni valuti. Enako velja za dvigovanje na bankomatih v tujini, saj prav tako ponudijo izbiro v lokalni valuti ali v evrih.
»Brezplačen« dvig, ki stane tudi šest evrov
Zgovoren je primer članice Zveze potrošnikov Slovenije, ki je na bencinski črpalki v Nemčiji s kartico
FOTO: Splet
Maestro dvignila 20 evrov. Nekaj dni kasneje je na svojem bančnem izpisku opazila, da ji je banka za dvig zaračunala 6,5 evra. Kaj se je zgodilo? Potrošnica je vedela, da ji banka za dvig gotovine na bankomatih v evrskem območju ne sme zaračunati več kot za dvig na bankomatu druge banke v Sloveniji. Preverila je cenik, kjer je, kot je pričakovala, pisalo: »Dvigi gotovine na bankomatih v Sloveniji in v državah EMU z evrom so brez nadomestila«. Ko je v banki vprašala za pojasnilo, so ji pojasnili, da ji dodatnih 6,5 evra niso zaračunali oni, temveč banka, ki je lastnica bankomata. Temu so pritrdili tudi na Banki Slovenije, kjer je tudi prosila za pomoč. Dodali so še, da gre za posebno (dodatno) provizijo banke, ki je lastnica bankomata, in da njena banka nima na to nobenega vpliva, posledično pa ne more ukrepati tudi Banka Slovenije.
Kako se zavarovati pred nepotrebnimi stroški?
Za dvig gotovine ne uporabljajte kreditnih kartic, praviloma pa tudi ne predplačniških, saj so provizije zelo visoke! Tudi v Sloveniji so dvigi na bankomatih drugih in ne svoje banke vse dražji in le nekaj bank ne bo svojim komitentom za dvig nič zaračunalo. To so BKS Bank, Delavska hranilnica, DBS, Primorska hranilnica Vipava, Sparkasse in Sberbank
banka (za 3 dvige mesečno). V evro-območju vam sicer vaša banka za dvig na bankomatu druge banke ne sme zaračunati več kot doma, lahko pa vas doletijo dodatni stroški lastnika bankomata. Zato bodite pozorni na informacije o dodatnih stroških dviga, ki so običajno na nalepkah v bližini bankomata ali na njegovem zaslonu. Če potujete zunaj evrskega območja, še pred potjo v tujino v ceniku svoje banke preverite, koliko vam bodo zaračunali za dvige na bankomatih. Nadomestilo za takšno dvigovanje gotovine postaja vse dražje, zato bankomat raje uporabite redkeje in naenkrat dvigujte večje zneske. Če vas bankomat povpraša, v kateri valuti želite izplačilo, vedno izberite lokalno! Pazite seveda tudi na dodatne stroške lastnika bankomata.
»Očitno smo še zelo daleč od brezskrbnega plačevanja s kartico v EU, o čemer pogosto slišimo iz Bruslja in bančnih krogov. Bankomati in plačilni avtomati namesto enostavne poti za plačevanje ali dvigovanje gotovine vse pogosteje postajajo novo orodje za odiranje potrošnikov. V ZPS in drugih potrošniških organizacijah v EU smo prepričani, da bi morali prepovedati prakse, katerih edini namen je zaslužek na račun potrošnikov. Na Evropski komisiji so nam obljubili izboljšave. Upamo, da potrošnikom ne bo treba čakati predolgo,« so še povedali na ZPS.
torek • 3. januarja 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da se je na spletu pojavila zanimiva zamisel, naj bi slovenski politiki svojim hrvaškim kolegom za praznike poslali bonboniere, okrašene s fotografijo zemljevida iz leta 1914. Da jih spomnimo, da ni (bil) naš samo Piranski zaliv, ampak še kaj več. Ker imajo nekateri zelo kratek spomin.
Govori se ...
... da stari slovenski pregovor pravi, da se za vsako rit kahla najde. Na Ptuju pa imamo eno tako, ki ji paše vsak direktorsko-rav-nateljski stolček. Nekatere riti so pač univerzalne.
... da se je pravzaprav že ob rojevanju naše samostojne države kazalo, da bo to država za elito, ne pa za državljane, le da tega nismo takoj razumeli. Se vam zdi naključje, da decembrski državni pra-
znik dan samostojnosti ni 23. decembra, na dan, ko se je skoraj 90 odstotkov državljanov na plebiscitu izreklo za samostojno državo, ampak je praznik tri dni pozneje, ko je politična elita razglasila rezultate plebiscita?! Kdo je torej pri nas pomembnejši, ljudstvo ali politična elita?
Foto: Tajno društvo PGC
... da je tista revolucionarna pesem »Na Slovenskem smo mi gospodar!« daleč od resnice. Še zlasti, če je lastnik nečesa slovenskega Cerkev. Ker tam je pa Vatikan gospodar! Pa četudi gre samo za en cerkveni stolp. Ja, kot brez Božje volje niti las ne pade z glave, brez vatikanske volje ne
gre iz cerkvenega mošnjič-ka niti evro.
... da nas je banka obvestila/opozorila, da svojim varčevalcem, če se ji kaj zgodi, zagotavlja samo izplačila do sto tisoč evrov, vse, kar je nad tem, pa je v božjih rokah. Žal noben naš bralec ni zaradi tega obvestila zaskrbljen.
... da so lekarnarji veseli, ker bodo svoj dobiček lahko porabili za svojo dejavnost, ne pa ga dajali v proračun občin ustanoviteljic. Tako so namreč nedavno sklenili naši poslanci. Ko pa jim bo v lekarni kaj finančno zaškripalo - bodo poslanci segli v svoj žep in poravnali morebitno lekarniško izgubo?
... da smo Slovenci očitno še premalo nadrsali. Kako si drugače razlagati dejstvo, da v prazničnem ob-novoletnem času postavljamo kup umetnih drsališč, da nam ja lahko hitreje spodrsne.
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				4				
			2		e			
		s				e		
	s			e			s	
e			s		4			e
		1				4		
	i			7			2	
8			1		5			7
		9				5		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©	€€	ooo
Bik	VVV	©©	€	oo
Dvojčka	V	©©©	€€	o
Rak	VV	©©©	€	ooo
Lev	V	©©	€€€	o
Devica	VV	©©©	€	oo
Tehtnica	VV	©	€€€	oo
Škorpijon	VVV	©©	€	ooo
Strelec	VV	©©©	€€	ooo
Kozorog	VV	©		oo
Vodnar	v	©©		ooo
Ribi	VVV	©		oo
Sreda, 4. januar
17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljični večer za odrasle
Četrtek, 5. januar
17:00 Juršinci, večnamenska dvorana, Dobrodelni novoletni
koncert v Juršincih, za šolo v naravi Petek, 6. januar 17:00 Kidričevo, Dvorec Sternthal, ponovoletno srečanje občine Kidričevo
18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Akademija in komemoracija ob 74. obletnici padca Pohorskega bataljona, spominska slovesnost in pogovor z Marjanom Žnidaričem - Na Štajerskem nekoliko drugače 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave grafičnih del Miha Bezjaka
Mestni kino Ptuj
Sreda, 4. januar: 20:00 Liffu po liffu: Toni Erdmann. Četrtek, 5. januar: 19:00 Liffu po liffu: Nočno življenje. Petek, 6. januar: 16:00 Vse za prstan; 18:00 Liffe po liffu: Za vsako ceno; 20:00 Liffe po liffu: Toni Erdmann.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Prijatelj je bitje, kije pripravljeno stokrat ne ugajati, da je lahko enkrat koristno.« Josip Šimenc
»Samoprijatelji vidijo, da si še zmeraj isti, prijazen, normalen ti - ko se vsi drugi zgražajo, kako se vedeš.« Charlotte Gray
»Berač je človek, ki se je zanašal na pomoč prijateljev.« Ambrose Gwinnett Bierce
»Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo.« William Cowper
»Če ima človek pomembno delo ter dovolj prostega časa in dohodkov, ki mu omogočajo, da ga pravilno opravlja, ima toliko sreče, kot je dobro za Adamovega otroka.«
»Ko bom to in to naredil, bom pa srečen. Ampak ta sreča se kar izmika. Če nisem srečen zdaj, ne bom srečen, ko bom ...«JanaRijavec
Velja za teden od 3. do 9 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
januarja 2017. - dobro, 3 znaki - odlično
v n Štajerski "	rEDNIK
www.tednik.si	
¡Tästajerskitednik	- Stajerskitednik
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 6. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Marica Gregorec, Skorba 53, 2288 Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski FEDNIK
Od tod
in tam
torek • 3- januarja 2017
Ljubljana • Zima v živalskem vrtu
Najbolj občutljivi žuželke, dvoživke in plazilci
Živali v ljubljanskem živalskem vrtu različno preživljajo zimo. Na temperaturo so najbolj občutljive žuželke, dvoživke in plazilci, med sesalci pa vse opice in žirafe, ki pa so v notranjih ogrevanih prostorih in vidni obiskovalcem, so povedali v ZOO Ljubljana. Obisk je v zimskem času manjši, vendar je sprehod skozi vrt vedno prijeten.
V Živalskem vrtu (ZOO) Ljubljana imajo različne živali, nekatere z dolgo in gosto dlako, prilagojene nizkim temperaturam, kot so dvogrbe kamele, ki sodelujejo tudi v Božični zgodbi. Ostale eksotične živali, ki so prilagojene višjim temperaturam, med njimi tudi družina šimpanzov z najmlajšim letošnjim mladičkom Le-ono, so v notranjih ogrevanih prostorih, a so tudi tu na ogled obiskovalcem.
Zebre, slon, gepardi in antilope pa so živali toplih krajev, ki jim nižje temperature ne predstavljajo posebnega izziva. Kljub temu imajo možnost vstopiti v ogrevane prostore, če želijo. Posebnost so žirafe, ker je njihovo telo prilagojeno preživetju v okolju z visokimi temperaturami. Zaradi oblike telesa in razporeditve žil tik pod kožo hitro izgubljajo telesno toploto.
»Zato pri nas zimo preživijo v ogrevanem žirafnjaku. Ob lepem vremenu so krajši čas tudi v zunanjem delu ograde,« je pojasnila Barbara Mihelič iz
' O
ZOO Ljubljana. Kot je dodala, jih obiskovalci lahko vidijo z novega podesta, ki so ga letos uredili ob žirafnjaku, hkrati pa si lahko ogledajo tudi na novo razstavljeno okostje žirafe.
Žuželke, dvoživke in plazilce, ki so na temperaturo najbolj občutljivi, so vse leto v terarijih ali akvaterarijih, kjer jim zagotovijo mikroklimo za življenje. Ker domorodne živali potrebujejo več energije za ogrevanje v zimskem času, gamsom, jelenom in kozorogom povečajo količino hrane,
morska leva pa po navedbah Miheličeve pojesta dvakrat toliko rib kot poleti.
Za nekatere živali pa v zimskih mesecih spremenijo sestavine obroka. Tako medvedi pozimi dobijo več oreškov, suhega sadja in drugih energetsko bogatih sestavin. Nasprotje so eksotične živali, ki jih pozimi zaradi mraza ne spuščajo ven in tako ali tako ne občutijo temperaturnih sprememb, zato se tudi njihova prehrana ne spremeni, je dejala.
»Medvede v živalskem vrtu lahko živahne vidite tudi pozimi, ko jih oskrbniki hranijo po ustaljenem urniku. V naravi pravega zimskega spanja medvedi ne spijo na način, kot to delajo polhi, temveč zimsko obdobje predremljejo. V tem času medvedke tudi skotijo mladiče. Njihova splošna telesna dejavnost je zelo nizka, vendar občasno pokukajo iz brloga, se pretegnejo in nazaj zadremljejo,« pravi Miheliče-va.
STA
Maribor • Prihodnji konec tedna 53. Zlata lisica
Lisičke prihajajo na Pohorje
Snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze Hans Grogl je v petek Mariborskemu Pohorju prižgal zeleno luč za izvedbo 53. Zlate lisice. Kot je dejal strokovnjak iz Schladminga, je na vsej progi dovolj snega, tako da bo tekmovanje alpskih smučark v veleslalomu in slalomu za svetovni pokal v soboto, 7., in nedeljo, 8. januarja, potekalo nemoteno.
»Lahko rečem, da je na vsej progi dovolj snega, tudi čez meter debeline. Prav tako ga je dovolj po vsej širini smučišča. Čestitam organizatorjem za vrhunsko opravljeno delo. Takoj po novinarski konferenci pokličem še direktorja svetovnega pokala Atleja Skaardala in mu predam dobra sporočila iz Maribora,« je po opravljeni snežni kontroli dejal Grogl.
Glede na nizke temperature v zadnjih dneh, ko so lahko nemoteno zasneževali, so zeleno luč upravičeno pričakovali tudi prireditelji. »To zeleno luč smo pričakovali, ker smo vedeli, da so pogoji dobri. Tudi po treningih, ki so jih opravila dekleta, smo videli, da je snežna podlaga na visoki ravni. Čaka nas odločilen teden, en konec tedna prej je po navadi vse v redu, zdaj pa moramo spremlja-
ti stvari, da ostanemo pri takšni kakovosti kot danes,« je po zeleni luči dejal vodja tekmovanja Mitja Dragšič.
»V nadaljevanju moramo pripraviti vse ostalo, ciljno areno, zaščitne mreže, nato sledi finale pred finalom, priprava snežne podlage. To bomo počeli od torka naprej. Vsak dan
movalkami oziroma 309 člani vseh ekip. Poslali smo 600 vabil, od tega je 500 že potrjenih, obetamo si lahko nove rekorde glede fizične gledanosti na tekmi kot tudi doma, saj je najavljenih okrog 15 prenosov v živo,« je dejal Vilar.
»Pred nami je zadnji teden, pohvaliti moram zgledno so-

Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
bomo spremljali vremensko napoved, z ekipo, ki jo imamo na Pohorju, se bomo hitro odločali, da bo vse, kot je treba. Nerad gledam vremensko napoved za več dni naprej, kaže, da bo prisotno nihanje, nekaj padavin sredi tedna. Bomo videli sproti, pripravljeni smo, da lahko od-reagiramo,« je dejal Dragšič.
Srečko Vilar, generalni sekretar tekmovanja, je povedal, da prireditelji pričakujejo dober obisk, ne samo zato, ker se bo od aktivne kariere poslovila najboljša slovenska smučarka vseh časov Tina Maze, pač pa tudi zato, ker slovenske smučarke v zadnjem času znova kažejo vrhunske uvrstitve, Ana Drev je bila na Zlati lisici nazadnje druga. »Cel sistem in projekt sta v zaključni fazi. Prijavljenih je 27 ekip s 116 tek-
delovanje z upraviteljem smučišča Marpromom, veliko lažje delamo, saj smo ujeli vse tiste mrzle dni in trenutke z našo tehnično ekipo. Po nekaj letih premora projekt sofinancira tudi Mestna občina Maribor, ki bo dala na razpolago brezplačno avtobus številka 6, s čimer bomo razbremenili problematiko pri parkiranju,« je povedal Vilar.
Tudi letos bosta v petek in soboto zvečer na sporedu javna žreba startnih številk na Trgu Leona Štuklja, kjer pričakujejo vsak dan več kot 5000 ljudi. Zaradi odhoda Tine Maze in prihoda nove zvezde Ilke Štuhec, ki je iz mariborskega kluba, ter uspehov Ane Drev, pričakujejo organizatorji vsak dan na tekmi približno 15.000 gledalcev.
STA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 3- januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena.
Vidimo se v sredo, 4. januarja, ob 18.00 v Kulturni dvorani Korena.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
IRADIOPTUJ
v , ' I ' i .1,
m fmj ÜÜ
SMORE
BAGS
SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ormož, Občino Sveti Tomaž, Osnovno šolo Ormož, Osnovno šolo Velika Nedelja in Osnovno šolo Sveti Tomaž vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Ormož, Velika Nedelja in Sveti Tomaž.
Vidimo se v četrtek, 5. januarja, ob 18.00 v Kulturni dvorani Velika Nedelja.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi	.
najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
g^SSSH .fesmfcTEDini
vww.radio-ptuj.si www.tednik.si
"i PILOT
Si rrtff Witte
mfmj HH
SMORE
BAGS
SMORE
o c®
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
TOREK 3. januar 6:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 Minuta za MS MOR pon. 9:35 SKL S03E13, pon. 10:00 Šola, da se ti zida: Šola Šentjanž, pon. 10:55 Športno); Pregled leta 2016, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Glasba za vse, pon. 13:05 Kuhinjica, por. 13:30 Povabilo na kavo: Irena Luči, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:35 Sekvenca, pon. 18:55 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:25 Pol stoletja norosti in bolečine, pon, 19:50 Film od blizu, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 ChaHie Chaplin festival, pon. 21:50 FIlm Campus, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Minuta za MS MOR j 23:40 Videostrani
pon.
SREDA 4. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, B:00 56. mednarodna
pustna oovorka, pon. 10:55 SKL S03E13, pon. 11:2Q Povabilo na lavo: Irena Luci, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Kuninjica, pon. 13:00Sola, da se ti zida: Sol a Šentjanž, pon. 13:55 Sekvenca, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Povabilo na lavo: Petra Greiner 19:05 Pogled nazaj, pon. 19:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Minuta za MS MOR pon, 21:40 Sekvenca, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Gostilna »Pr Francet«, pon. 23:35 Videostrani
ČETRTEK 5. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 SKL S03E13, pon. 8:25 Sola, da se ti zrola: Sola Šentjanž, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Minuta za MS MOR pon.
10:50 Sekvenca, pon. 11:10 Glasba za vse, pon. 11:40 Mura RabaS01E23 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Koncert Infected, pon, 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:35 Portal
18:45 Minuta za MS MOR pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Portal, pon. 20:50 Glasbena osmica (tuja) 21:20 Povabilo na kavo: Petra Greiner 21:50 Film od blizu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:35 SporKn ' " ' 11 23:30
Športno): Pregled leta 2016, pon. Videostrani
08:00 Božiček v Trnovski vasi irt Destrniku 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Destmik, oddaja iz preteklosti 12:00 Vidra strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 MajSperk - Slovesnost ob prazniku 20:00 Božični končen Okteta Destrnik 21:00 BožiCrti koncert tamburašev Majšperk 23:00 Vidra strani
i 08:00
PROGRAMSKI H u™ NAPOVEDNIK	H 15:1111
vač na spletni strani www.siptv.sf
20:00 21:00
	
	o
	
	o
	^
	UJ
	1-
	ÙL
	F
	til
	"J
SIP
Kronika £z občine Hajdina Moje pesmi, moje sanje Slarie - Oddaja iz preteklosti Italijanska trgovina - v živo Otroci pojejo slovenske pesmi ( pol finale)
Novolelni koncert v Skorbi Kronika [z občine Hajdina
OS: 00 BožiCek v Domavi
09:15 Ljudski pevci se predstavijo
11:00 Utrip iz Ormoža
12:00 Vidco strani
i 5:00 Italijanska trgovina - v živo
19:00 Oddaja iz preteklosti
20:00 Kronika iz občine Dornava
21:00 Ulrip iz Ormoža
23:0(1 Vidco strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
SPOMIN
Dne 1. januarja je minilo leto neizmerne žalosti, kar nas je nenadoma zapustil dragi sin, brat in stric
Denis Kopold
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, podarite cvet in obudite lepe spomine nanj.
Tvoji najdražji
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.3i
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,: 02 749 34 27; 031 627 340
V SPOMIN
2. januarja so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedek in tast
Franc Mlakar
(1937-2014) IZ JUROVCEV 23
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje ter molite zanj.
Vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. štajerski
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vuči-na, Štajerska vas 10, Loče._
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
VOZNIKA C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami Podravja vabi na
POLFINALNE PRIREDITVE:?
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
18.januarja2017
v večnamenski športni dvorani v Kidričevem
19.	januarja 2017 v športni dvorani
Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
Vstop je prost!
SAZAS
M l
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si J m cestno podjetje ptuj
/S
V PILOT
Simply Write
m» mu
©iM^ai BAGS
SMORE SMORE
Podgorci • Pobočje kliče po sanaciji
Oporni zid pri cerkvi svetega Lenarta začel razpadati
V Podgorcih na hribu pri cerkvi sv. Lenarta je močno dotrajan oporni zid, ki se je začel rušiti.
Po sanaciji kliče približno vsega skupaj okoli petdeset metrov opornega zidu, ki je bil zgrajen nekaj stoletij nazaj. »Pred časom smo začeli ugotavljati, da je zid dotrajan in je začel razpadati. Tudi krajani so začeli opozarjati, da je treba ukrepati, kajti zid podpira cerkev sv. Lenarta, ki je zgodovina. Bila je namreč zgrajena v začetku 16. stoletja in vsi si želimo, da bi jo obdržali. Za zdaj cerkev k sreči še ni ogrožena, tudi nobenih razpok v cerkvi ni opaziti, a sčasoma bi lahko bila,« opozarja predsednik Krajevne skupnosti Podgorci Martin Kukovec.
Denar bodo zbirali tudi v ožji in širši okolici
V čigavi lasti je podporni zid, ki ga je močno načel zob časa, ni povsem jasno. Da pa bi zid, ki se je začel rušiti, vendarle sanirali in s tem preprečili večjo nevarnost za ljudi
To je oporni zid, prekrit s folijo, ki je na desni strani cerkve in je v najbolj kritičnem stanju.
ter škodo na cerkvi, ki ima bogato zgodovino in je tudi prepoznavni znak Podgorcev, je vodstvo tamkajšnje krajevne skupnosti začelo iskati reši-
tev. O problematiki so seznanili občino Ormož. Vodstvo občine je njihovi prošnji prisluhnilo in za sofinanciranje izgradnje podpornega zidu v
občinskem proračunu za leto 2017 zagotovilo okoli 30.000 evrov. A celotna investicija bo predvidoma nekoliko višja. Po besedah predsednika
KS Podgorci je ocenjena na več deset tisoč evrov. Na kak način bodo poskušali zbrati nujno potrebna sredstva, pa Kukovec pojasnjuje: »Imamo že okvirne projekte oziroma zamisli, kako bi zadevo sanirali, ter približne orientacijske vrednosti sanacije. Kot vemo, bo občina za sanacijo namenila okoli 30.000 evrov, preostalo nameravamo zbrati v širši in ožji okolici, kajti ta kulturni spomenik spada v našo krajevno skupnost. Mi in naši naslednji rodovi ga bodo koristili, zato mislim, da je prav, da poskušamo s skupnimi močni ta oporni zid obnoviti. Hkrati bi s tem obdržali ugled in videz Podgorcev, ki se kot sam kraj dokaj dobro razvija - imamo obnovljeno šolo, čudovit vrtec, obnovljen kulturni dom, k temu pa je že od nekdaj spadala tudi cerkev.«
Kukovec še pove, da bodo v začetku leta sestavili gradbeni odbor, ki bo začel intenzivno delati na tem področju. Sama dela bi izvedli v pole-
Osebna kronika
Rojstva: Breda Kmetec, Pobrežje 123, Videm pri Ptuju - deklica Špela; Snežana Mirčetič, Majšperk 35, Maj-šperk - deček Aleks; Barbara Kolenko, Šolska pot 15, Orehova vas - deček Filip; Mojca Sok Hrga, Borovci 66, Markovci - deček Martin; Suzana Veselič, Maistrova ul. 19, Šentilj v Slov. goricah - deček Luka; Nataša Petrovič, Pleterje 70, Lovrenc na Dravskem polju - deček Tian; Mateja Hliš, Betnavska cesta 85 a, Maribor - deklica Ela; Andreja Lajh, Novinci 43, Vitomarci - deček Gal. Umrli so: Olga Šilak, roj. Ma-lek, Ptuj, Pot v toplice 3, roj. 1929 - umrla 22. decembra 2016; Jakob Strelec, Bukovci 14, roj. 1938 - umrl 28. decembra 2016; Terezija Kopše, roj. Korez, Čermožiše 29, roj. 1926 - umrla 28. decembra 2016; Dragica Jeza, roj. Petrovič, Apače 51, roj. 1941 - umrla 27. decembra 2016; Angela Jeza, roj. Ta-cinger, Stanečka vas 4, roj. 1929 - umrla 24. decembra 2016.
tnih mesecih. »V sklopu projekta bi radi naredili oporni zid na desni strani cerkve, obnovili stopnice, ki so res dotrajane in skorajda nevarne, ter še obnovili oporni zid na levi strani cerkve, ki je nekoliko krajši, je pa pri cesti, zato je prav tako nujno potreben obnove. V sklopu projekta želimo urediti tudi okolico cerkve,« še pojasni predsednik KS Podgorci Martin Kukovec.
Monika Levanič
Foto: ML
Ptuj • Iz ambulante veterinarja Senčarja
Novoletne želje in pričakovanja v letu 2017
V novem letu želim vsem ljudem in živalim, da bi se svet približal tistim idealnim načelom, ki dovoljujejo in spoštujejo sobivanje živali in ljudi na tem planetu.
To pomeni, da bi se svet približal idealni predstavi sveta, v katerem imamo ljudje spoštljiv in human odnos do živali in da v sebi čutimo, da so tudi živali živa bitja s svojimi nagoni, potrebami in čustvi. Zaradi tega jih ne pretepamo, raje jih božamo, ne vežemo jih na prekratke verige, raje jih peljemo na sprehod, saj razumemo njihovo potrebo in veliko željo po gibanju. Ne utapljamo novorojenih in nebogljenih
mladičkov muc in kužkov, ne nastavljamo strupov živalim, ker se zavedamo okrutnosti in grozotnosti smrti po zastrupitvi. Blokovskih muc in kuž-kov ne tretiramo kot osebnih sovražnikov, razumeti moramo, da so izgubljene živali, ki se potikajo naokrog, plod človeške neodgovornosti, saj ne poskrbimo za pravočasno kastracijo in sterilizacijo svojih živali. Živali niso zahtevne, želijo si ljubeč in varen dom,
kakovostno prehrano in vodo, skrb za njihovo zdravje. Vse to nam bodo vračale in nas razveseljevale s svojo ljubeznijo, nežnostjo in vragolijami vrsto let.
Vsem društvom in posameznikom, ki se ukvarjajo z
zaščito in reševanjem živali, in vsem ljubiteljem živali želim, da še vnaprej delujejo nesebično v pomoč živalim, čeprav njihov trud dostikrat ni finančno poplačan in delujejo le na osnovi ljubezni do živali. Posebej bi izposta-
vil Društvo proti mučenju živali Ptuj in predsednico gospo Kristino Pšajd, ki vse leto nesebično skrbi za dobrobit živali, organizira akcije sterilizacij in kastracij, skrbi za izgubljene živali in še bi lahko našteval. Če je le mo-
goče, poskrbite za izgubljene in tavajoče živali, na katere naletite v svoji okolici s tem, da jim ponudite topel dom, ali pa obiščite azil in osrečite kakšnega mucka ali kužka. Srečno 2017!
Emil Senčar, dr. vet. med.
Danes, v torek, se bo ciklonsko območje iznad severne Italije pomikalo proti jugovzhodu, nad nami se bo spet okrepilo območje visokega zračnega tlaka, ki pa bo že v petek pred prihodom naslednje vremenske motnje začelo slabeti. Padavine bodo čez dan ponehale. Ob ugodni legi ciklonskega območja bi se lahko meja sneženja spustila do nižin. V sredo in četrtek bo suho vreme, proti koncu tedna pa se bo verjetnost padavin spet povečala.
Obeti
Od srede naprej bodo naši kraji znova pod vplivom območja visokega zračnega tlaka s središčem nad zahodno Evropo. Vremenske motnje bodo potovale severno in vzhodno od naših krajev.
Od srede do petka bo prevladovalo suho in deloma sončno vreme.
Napoved vremena za Slovenijo