Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 148. Izven Ljubljane 8 vin.	\ LjUlIlJaDl, V lOM, I.

s Velja po pošti: ss Za oelo lato naprej . , K 36'— u en uho „ ., „ 2*20 sa Renčijo celoletno . „ 28'— u ostalo inoiemstTo , „ 35-—
V	LJablJaoi na dom: Sa aplo leto naprej . . K 24'— sa en nese. „ . . „ 2 —
V	opravi preloma > rrsaaeao „ 1-70
s Sobotni, izdaja: =
sa celo let....... V—
ta Nemčijo eeloletno . „ 9-— za oatalo Inosemstvo „ I2-—
tur Orednlitvo |e v KoplUrjertl Rokopisi ae ne vračajo; neiranklf = sprejemajo. — Uredniškega tele
Današnja številka obsega 6 s?
Boli med Bolgari, Srhi in Grki od bulgarske strani ustavljeni.
Vojska Se ni napovedana.
Sofija,* 1. julija. Bulgarske čete •o dobile včeraj strogo povelje, da operacije ustavijo in odgovorijo le, če bi |ih srbske in grške čete napadle.
Sofija, 1. julija. Včerajšnje bojo, slikajo tu takole: Prva vest. o bojih na meji je dospela semkaj ob pol 9. uri zvečer in se je otl vojnega ministrstva takoj sporočila carju in vladi. Boji so se razvili na celi vardarski dolini od Štipa do Elevtere (v orfanskem zalivu). Boj so začeli včeraj zjutraj Srbi v celih kolonah, na kar so Bulgari odgovorili. Položaj je postal kritičen, ko so Bulgari prešli k splošnemu napadu. Včeraj popoldne so Bulgari, kakor se trdi, po bajonetnem napadu Vardar prekoračili.
Solun, 1. julija. Grške oblasti so .tukaj se nahajajoče bulgarske čete v njihovih ubilcacijah razorožile. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, Bulgari so zavzeli Djevdjeli in ga zasedli. Srbi so se pred bulgarsko premočjo umaknili.
Belgrad, 1. julija. . »Politika« poroča: Srbi so vsled premoči Bulgarov Mesiniee (?) izpraznili. Bulgari so poizkušali zasesti vardarski defilč, a se jim ni posrečilo.
Sofija, 1. julija. O včerajšnjih bojih krožijo tu najrazličnejše nasprotujoče si vesti. To se razlaga iz razburjenja prebivalstva. Oficielno se o bojih nič ne poroča. Izjavlja se, da ti boji ne pomenijo vojne napovedi.
Razgovor z balkanskim delegatom finančne konference v Pariz«.
(Od našega londonskega poročevalca.)
Pariz, 28. junija 1913.
Naš londonski dopisnik se je podal te dni v P a r i z , odkoder nam poroča:
S priporočili londonskih delegatov seni se oglasil pri enem balkanskih delegatov tukajšnje finančne konference s prošnjo, da bi mi podal za »Slovenca« kratko sliko zadev, ki so predmet mednarodne aii bolje meddržavne konference za ureditev finančnih vprašanj, ki so nastala v zvezi z izidom balkanske vojske. Gospoda delegata sem poznal že iz Londona, kjer sem mu bil predstavljen ter imel priliko govoriti ž njim v odsotnosti enega onih gospodov, do katerih sem se običajno obračal. Ker se je takrat delal bolj nevednega od mene, ki sem prišel po informacije, sem imel le malo upanja na uspeh. A poskusil sem vseeno, ker drugih, pri katerih sem se oglasil, nisem dobil doma. A tu v Parizu je bil gOspod tako živahnejši, da sem se nemalo začudil — tako vpliva pariški zrak tudi na balkanske delegate! V naslednjem je kolikor mogoče natančna vsebina njegovih izvajanj.
Predvsem je izrekel željo, da se absolutno varuje anonimnost, nele glede njegovega imena, marveč tudi v najširšem zmislu. Kolikor smatra konferenca umestno, da javi javnosti o stanju itd. njenega delovanja, se zgodi oficielno, in tako je z ozirom na velike interese, za katere se gre, malce težavno govoriti obširneje o sedanjem stadiju konference.
Konferenca traja že nekaj časa in se nedvomno zavleče tja v jesen, zakaj
Političen
slovenski narod.
— Inserati: asa Enoatolpna petttrrsta (72 mm): sa enkrat «... po 15 v aa dvakrat . . . . ' „ 18 „ sa trikrat .... „ 10 „ aa večkrat primeren popiat.
rinili oziiiiii. zikTiu. uamiei u:
enoatolpna petltvrata yo 18 vin.
enoatolpna petltvrata po 30 Tla.
Izhaja vsak dan, Isvsamil nedelje In prasnlke, ob S. url pop.
Redna letna priloga Vosnl red
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi aliol it. I. - Bačnn poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrska 28.511, bosn.-bero. it. 7563. - Upravalikega telefona it 188.
t Vi
* Ti dogodki so se izvršili za onimi, ki jih priobčnjemo nn drugem mestu: so torej novejši.
/arina je ogromna. Prihodnji mesec se bržčas prekine, da si naredi počitnice za nekaj tednov. In ni čuda, da se tako vleče: pregledati, še več, preštudirati je n. pr. treba svojih stoinpet-deset raznih pogodb, ki jih je bila Turčija sklenila, in med njimi so take, ki obsegajo 800 do 000 strani!
Predmet konference je pred vsem urediti vprašanje vojne odškodnine pa prevzetje dela turškega javnega dolga. Poleg tega so šc vprašanja nebistvene važnosti.
Vojni odškodnini se protivita Avstrija in Nemčija; zastopnik slednje je zlasti pri zadnji se iipodal neko tozadevno izjavo, a vse kaže, da se je bolj izjavil proti besedi odškodnina, in-demniteta, nego proti stvari.
Kakor so Balkanci poznali turško vojaško moč, tako poznajo tudi denarno moč Turčije. In zbok tega vedo, da ni resnica, kar se nekateri krogi trudijo trditi, da bi namreč Turčija ne bila v stanu plačati kake vojne odškodnine. Nasprotno, Turčija, to je azijska Turčija, ima dovolj moči za to, Vsled nasprotovanja Avstrije in Nemčije je prav mogoče, da zavezniki ne dobe vojne odškodnine, indemnite-te, temveč kompenzacijo za svoje vojne stroške. Pojde se bolj za formalnost, besedo, nego za stvar. Stroški, ki so jih vsi štirje zavezniki imeli z zadnjo vojsko in ki jih prezentirajo, znašajo skupaj okroglo eno milijardo frankov. Z ozirom na turško moč v Aziji je tudi naravno, da upajo Balkanci dobiti svoj delež.
Govorilo se je, da bodo velesile privolile le v toliko, da plača Turčija zaveznikom le toliko odškodnine, kolikor bodo znašali njihovi stroški za vzdrževanje vojnih ujetnikov. To ne odgovarja dejstvom. In ker se dajo ti [ stroški naravno prav enostavno in na kratko izračunati, bi zavezniki to zadevo lahko uredili s Turčijo sami, brez posredovanja velesil in brez pariške konference.
Druga zadeva je prevzetje turškega javnega dolga. Ta zadeva je po svoji naravi silno zamotana. Pogodb, s katerimi je Turčiaj garantirala ta dolg je krog stoinpetdeset. Nekatere se nanašajo le na bivše evropske province, druge — in teh je večina! — na azijske; nekatere se nanašajo napol na azijske, napol na evropske, druge zopet na azijske s poznejšimi dodatki na evropske province in obratno itd.
To vprašanje se bo rešilo na podlagi dveh načel ali na podlagi razmerja, proporcije, ali pa na podlagi specializacije.
Po načelu proporcije bi odpadlo na zaveznike osemnajst do devetnajst odstotkov vsega turškega javnega dolga. To načelo se opira na velikost, in denarno moč po zaveznikih Turkom vzetega ozemlja v Evropi, v razmerju s celo Turčijo.
Drugo načelo, specializacija, pa se naslanja na pogodbe, s katerimi je Turčija garantirala svoj dolg. Po tem načelu bi zavezniki predvsem prevzeli obveznosti tistih pogodb, ki se nanašajo izključno na evropske province in nadalje tistih, ki se nanašajo nanje z večjim ali manjšini delom, kot zgoraj omenjeno. Tukajšnja konferenca dože-ne potem določbe in ustanovi načela, na podlagi katerih bodo potem razna kompetentna sodišča mogla razsoditi to sila zamotano zadevo.
Pri tej konferenci ne pride (oliko v poštev Turčija, nego Evropa, ki je njen upnik. In naravno je, da pritiska Evropa na zaveznike kakor na Turčijo z namenom, da dobi sama kar največ. Pa o teh dogodkih sedaj ni opor-tunno razpravljati. _
I ^ Ako še niste, ^ I i pošljite naročnino!«
Ptičeva izjavo v srbski skupščini.
Belgrad, 30. junija. V današnji seji skupščine utemeljuje nacionalist Riba-rac svojo interpelacijo in naglaša, da je zdaj zadnji trenutek, da se srbsko-bulgarski spor odloči z aneksijo osvobojenega ozemlja.
Pašičeva izjava. -Ministrski predsednik Pasič odgovori nato na tri vložene interpelacije. Uvodoma Pašič opisuje, kako se je razvijal spor po zadnjem njegovem ekspo-zeju v skupščini. Srbska vlada je takrat zavzela stališče, da se mora izvesti revizija srbsko-bulgarske pogodbe in da 'e vprašanje mirno, lahko in gotovo Mko reši, da se kondominij sporazumno razdeli med zaveznike. Bulgarija pa, mesto da odgovori na srbsko zahtevo o reviziji pogodbe, je izprožila sestanek v Caribrodu, kjer se je sklenila konferenca štirih ministrskih predsednikov. Neposredno nato je odstopilo bulgarsko ministrstvo, ki je je vodil Gešov, kar je zelo mučno vplivalo, ker se je jasno pokazalo, da hoče Bulgarija preprečiti mirno rešitev. V tem trenutku je posegel ruski car z znanim svojim pismom vmes. Srbska vlada je svoje miroljubje zopet s tem pokazala, da je predlagala demobilizacijo. Ker je Bulgarija ta predlog odklonila kakor je tudi odločno odklanjala revizijo srbsko-bulgarske pogodbe, je morala Srbija zopet vztrajno zahtevati konferenco štirih ministrskih predsednikov. Ruska vlada je glede na navedena nasprotna naziranja srbsko vlado povabila, naj se udeleži konference v Peter-burgu in sprejme rusko razsodišče. Srbska vlada je. ta predlog sprejela s pridržkom, da se razsodi na široki podlagi. Z ruske strani se je na to odgovorilo, tla ruski car ne more nobenih pridržkov sprejeti. Zato je bilo potrebno, da sc zopet zavzame stališče glede na vprašanje razsodišča. Srbska vlada zastopa stališče, da so vodili vojsko zavezniki skupno in da se jim je osvojeno ozemlje skupno odstopilo. Grška je nadalje glede na rešitev srbsko-bulgar-skega spora ravnotako interesirana, kakor je interesirana Srbija glede na, rešitev grško-bulgarskega spora. (Klici na desnici: »Tako je!«) Obstoječi spori sc morejo zato le s k u p n o rešiti. Tista nasprotstva, ki bi se ne mogla medsebojno poravnati, naj bi se pa prepustila. ruskemu razsodišču v presojo. »Če se ne motim«, nadaljuje Pašič, »mero-dajni ruski krogi in tudi v inozemstvu tako sodijo.« Ker se je srbska vlada prepričala, da se bo ruska razsodba izvršila na širokem temelju in da se bo obravnaval srbsko-bulgarski spor Istočasno z grško-bulgarskim sporom, je sklenila sprejeti rusko razsodišče. Srbsko stališče je jasno obrazloženo tako v srbsko-bulgarskih notah kakor v spomenici, ki se ruski vladi predloži. S tem, da jc srbska vlada pritrdila razsodišču, je vztrajala na stališču, ki se je zavzelo v zadnjem ekspozeju. (Pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
vati srbske življenjske koristi, kakor so bilo določene v zadnji resoluciji skupščine. Socialni demokrat Lap-če vič izjavi, da njegova stranka vojski nasprotuje in da sc zavzema za republikansko konfederacijo balkanskih držav. Naučni minister Jovanovic govori o notranje-političnih zadevah strank, kar povzroči viharen protest pri opoziciji, ki končno demonstrativno dvorano zapusti. Minister izjavi, da ni nameraval opozicije razžaliti in naglaša, da pomisleki proti ruskemu razsodišču niso utemeljeni, ker sedanja ruska politika ne smatra za svoj temelj pogodbe v Sv. Štefanu, marveč balkansko zvezo. Nato se seja odgodi.
Stališče strank o Pašičevi izjavi.
Poslanec R i b a r a c izjavi, da na-cionalci zahtevajo, naj se osvojena ozemlja takoj anektirajo. Predlaga, naj se prestopi na dnevni red v pričakovanju, da vlada nujno predloži predloge, ki sc tičejo aneksije osvobojenega ozemlja. Naprednjak Marinkovič: Srbski narod zaupa rajše svoji zmagujoči armadi kakor znani Pašičevi nerodnosti. Srbija ne odstopi v Vardarski dolini niti pedi zemlje. Med posvetovanji nastane pavza, med katero se širijo poročila o novih napadih bulgarske armade, kar povzroči ogorčenje. Splošno se sodi, da. sc je vojska brez napovedi pričela. Ko se seja zopet, otvori, predlaga mladiradikalcc D r a š k o v i č , naj so vzame Pašičev odgovor na znanje z obnovitvijo sklepa skupščine, da se ood nikakimi ooiroii ne smeio žrtvo-
Andrej Eiospielerjeva stoletnico.
Jakob Aljaž.
S Kranjskega se polje v Sveče po železnici skozi Jesenice, tunel, do postaje Bistrica v Rožu na Koroškem. Potem se gre pol ure nazaj po cesti v Sveče. kjer je čedna slovenska vas. Sredi vasi stoji stara, nizka, pa čedna gotska cerkev z visokim zvonikom. Cer-kor in zvonik sta na novo krita z eter-nitom. — V Svečah se je vršila prete-čeno nedeljo, dne 29. junija, stoletnica rojstva Andreja Einspielerja. Ta slav-liost, namenjena njegovim bližjim rojakom, jc bila dosti zanimiva. Druga večja slavnost za. širno slov. kroge bo menda še letos v Celovcu ali ob Vrb-skom jezeru. Koroški Slovenci se gibljejo in kljub neznanskemu pritisku in nalivu še no bodo tako hitro potonili. — Rojen je bil Andrej Einspieler pred 100 let kot cerkovnikov sin v hiši tik cerkve v Svečah na vzhodni strani. Njegovi predniki pred več sto leti so se pisali Maternik (tkavcc), potem v nemško prestavljeno Hautspiiller, potem Einspieler. Slovesno sv. mašo to nedeljo je imel prošt Gregor Eiuspie-Ier ob asistenci deset duhovnov na prostem. Ljudi je bilo navzočih kakih 1500. Trideset vrlih pevcev od Sv. Jakoba in 35 Orlov iz Celovca je dalo še večji sijaj pri službi božji. — Pred kosilom otvori na gostilniškem vrtu dr. Rožič, predsednik Mohorjevo družbe in Kršč. soc. zveze, zborovanje. Prvi govornik monsignor Podgorc, izvrstno naslika podobo slavi jenca Andreja Einspielerja, kako je ta vzorni mož delal kot ka-tehet, kako jo ljubil tudi zanemarjene otroke; kot vodja Družbe sv. Mohorja — škof Slomšek mu je vse zaupal, tudi to družbo mu je priporočil; kot učitelj rokodelcev, katerim je sezidal hišo; kot pisatelj, bil je neutrudljiv; kot ustanovitelj časnika »Mir« za koroške Slovence; kot občinski odbornik, dež. poslanec, ki se jc neustrašeno boril za slovenske pravice. On je delal na verski in narodni podlagi: Vse za vero, dom, cesarja. Njemu se imama zelo veliko zahvaliti. Posnemajmo ga. Treba je 110 le moliti, ampak tudi delati. V koroških šolah nimate naravnih pravic, da, bi se smeli učiti slovensko bra-i in pisati (!). Učite se pridno doma in eden drugemu pomagajte. Berite Mohorjeve knjige, »Mir« in druge časnike. Ob volitvah stojte trdni, ne enega moža ne smemo izgubiti. Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal. V posojilnicah imamo Pkoroški Slovenci že 7 milijonov kron. Govorniku monsigno-ru Podgorcu so od vseh strani čestitali.
Po slovesnih litanijah smo šli zopet na travnik, kjer so Orli (35) telovadili.
Drugi slavnostni govornik na prfl-slom je bil g. A. Žel, kaplan iz Celovške okolice. On zanimivo obravnava, kako je cesar Konstantin dal cerkvi in državi prostost, govori o Evharistiji, iz katere so narodi dobivali moč, podobno pa naš dragi slovenski narod, ki so je v teku stoletij ohranil vernega] so organiziral, in če bo ostal veren, tudi no bo propadel.
Izpred sodi sta.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI OKRAJNEMU ŠOLSKEMU NADZORNIKU FINŽGERJU IN URADNIKU OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA RO-SINI V GORICI.
Gorica, 30. junija 1913.
Predsednik godnega dvora Kazzo-fora, zagovornika dr. A. Franko in dv. Gabršček.
Obtožnica se čita čez eno uro, nakar odredi predsednik pet minut odmora.
Finigar zaslišan.
Na obtožnico odgovarja profesor Finžgar: »Jaz se ne pripoznam krivega. Zagotoviti moram mirnim srcem, da se ni prijelo moje roke niti vinarja. Ako bi res poneveril 36.000 K, bi se moralo to kje poznati. Deponiral jih nisem nikjer, potratno nisem živel, pri hišni preiskavi se ni našlo nič sumljivega. Opirati se moram na indirektne dokaze, ker direktnih ni.
Potrebe krasti nisem imel. Od mladosti sem živel v dobrih gmotnih razmerah. S svojo plačo, ki je znašala 5000 do 8000 K sem prav lahko izhajal. V gostilne nisem zahajal, ampak le zjutraj v kavarno, kjer sem porabil k večjemu 40 vin. Zaposlen sem bil vedno, zvečer ostajal v uradu do 9. ure ter sem nosil akte še domov, kjer sem delal do polnoči.
Ko začne govoriti o otrocih, mu pridejo solze v oči. Otroci so živeli tudi zelo skromno, le najstarejši sin ima to slabost, da se nosi bolj »šik«. Hči je bila eno leto na konservatoriju v Pragi. Plačeval je zanjo 100 K mesečno. Kupoval ji je kvečjemu po dve obleki na leto. Pri sokolskem izletu v Pragi ni bil. Soproga živi tudi zelo skromno. Ce je šla ž njim v gostilno, je pila k večjemu kozarec limonade. Ilodil je navadno k dramatičnim predstavam, ker je bila njegova narodna dolžnost, da podpira slovensko umetnost.
Očita se mu, da je sezidal hišo in Jo plačal s poneverjenim denarjem. Če sem imel toliko plače in smo tako skromno živeli, sem si moral tudi kaj prihraniti. Pri »Montu« sem dobil posojilo 9000 K, okoli 6000 K mi je dal pokojni oče, radi tega me torej ni mogoče sumničiti.
Moj soobtoženec je bil računovodja, jaz sam se v denarne zadeve navadno nisem vtikal. Rozina bi moral vedeti za nerednosti ter mi to povedati, kar pa ni storil. Tudi pri vsakoletni reviziji niso prišli na sled nobenim napakam. Od vseh inkriminira-nih slučajev bi prišlo pet na leto. Čudim se, da tega ni nihče zapazil, še bolj se pa čudim, da se mene sumniči. Z Rozino nisem imel nobene zveze. Rozina je delal sam, on je za vse odgovoren.
Delal nisem samo na okr. šolskem svetu, ampak tudi na glavarstvu, ker ni bilo tam slovenščine zmožnih uradnikov. S tem sem si tudi nakopal bolezen. Mojo bolezen in raztresenost je Rozina izrabljal ter poneverjal. Videl nisem nobenega falzifikata. svojega podpisa, šele ko je Rozina pobegnil, so mi ga pokazali. Ponarejeni podpisi so biti tako nerodni, da se jih od daleč pozna, toda Rozina jih je skrival. Sicer se ne more trditi, da gre pri vseh dvomljivih slučajih za poneverjanje, ker se je izgubilo precej aktov. Rozina me je farbal, podtikal pobotnice in nakaznice, napačno informiral ter na druge načine preslepil, da so se izdajale svote, ki niso bile. opravičene. Rozini je popolnoma zaupal, vendar velikih svot, mu ni izročal. Rozina bi prav lahko z bengalično lučjo posvetil v ta labirint ter dokazal svojo nedolžnost. Na »Mont« je znosil okoli poldrug milijon kron, in vendar nista jasna samo dva slučaja za okoli 3000 K. Zame ni merodajna vsota, ampak da se sploh sumniči, ker je s tem moja eksistenca lahko uničena.« Nato apelira na porotnike, naj razsojajo pravično, njegova nedolžnost se gotovo dokaže.
Na predsednikovo vprašanje, ali ni bila samo pedagogična stran nje-orov delokrog, izjavi, da je bil upravičen tudi pobotnice in nakaznice podpisovati. Politični uradnik, ki je akte kontrasigniral, falzifikatov tudi ni opazil.
Predsednik: Vse inkriminirane pobotnice in nakaznice ste lastnoročno spisali in podpisali, pred seboj ste morali imeti kak spis.
Finžgar: Rozina mi je navadno diktiral številke aktov in svote iz druge sobe.
Predsednik: Lahko bi Rozina sam spisal akte in vam dal samo podpisati.
Finžgar: Deloma sem pisal sam, deloma samo podpisaval. Sploh sem se zanašai na Rozino in mu popolnoma zaupal.
Drž. pravdnik: Torej ste bili vi Ro-zinov pisalni stroj.
Obtoženec izpove, da je tudi sam dvigal denar na davkariji, katerega je pa izročal Rozini, da bi ga odposlal. Rozina je potem denar obdržal in mu predložil fingirano pobotnico.
Predsednik: Torej bi morali imeti vsaj te pobotnice, toda ni je nobene.
Finžgar: Morda so jih porabili za kuverte.
Predsednik omenja razne večje svote, katere je obtoženec plačeval za potrebščine, ki kažejo, da obtoženec ni tako skromno živel.
Finžgar. Leta 1905. sem dobil okoli 6000 K od očeta, navadno doma ali kje drugje, toda tako. da drugi otroci niso za to vedeli. Izročil mi je vedno v roko. Okoli 3000 kron mi je izročil na Jesenicah.
Drž. pravdnik: Saj takrat še železnice ni bilo.
Finžgar: Potem mi je izročil morda pozneje.
Drž. pravdnik: Stavbeniku Rossi-ju ste vendarle plačali že leta 1905. In ravno tedaj je največ malverzacij.
Obtoženca sta imela skupaj lov. Rozina nima povoda, da bi zavračal krivdo na Finžgarja.
Obravnava se prekine ob I. uri popoldne in se preloži do pol 4. ure popoldne.
Popoldne. — Rozina zaslišan.
Popoldne se zasliši Rozino, ki se priznava krivim, toda le glede onih slučajev, kjer je falzificiral Finžgar-jeve podpise, nikakor pa ne glede onih, kjer je Finžgar sam pisal nakaznice in pobotnice.
Rozina izpove: Preden sem prišel , v Gorico, sem bil nadporočnik pri domobrancih. V Gorici sem nastopil službo kot diurnist z mesečno plačo 60 K. Pozneje sem prejemal 90 K. S tem sem zelo težko shajal, delal sem dolgove. Prvo svoto sem poneveril 1. 1902 okoli 280 K. V zapore sem prišel, ker sem mislil, da je Finžgar nedolžen ter da bi ga rešil. Le za svoto 3500 K, katero je Finžgar prejel za šolo v Rihember-gu, nisem bil gotov. Nakaznico sem nesel na davkarijo, toda je-li Finžgar svoto res izročil, nisem vedel. Šele v zaporu sem zvedel za druge poneverbe. kjer je pisal Finžgar sam pobotnice, in teh seveda ne morem sprejeti nase.
Predsednik: Leta 1904. ste imeli že ; lepo plačo, in vendar ste poneverjali; govori se tudi, da ste včasih v eni noči zapravili do 100 kron.
Rozina: Mogoče tudi.
Predsednik: Ali ste podpise glavarstva tudi ponarejali.
Obtoženec: Ne.
Predsednik: Na okr. šol. svetu ste torej tako prakticirali, da ste včasih nakazali denar na okr. šolski svet, namesto na stranko. V inkriminiranih slučajih ste vi napravili nakaznico, dvignili denar in pobotnico falzifici-rali, včasih ste podpisali tudi imena, ki so vam bila neznana.
Obtoženec: Da. Dalje priznava, da je tudi pod sedanjim nadzornikom pri-držal 500 K, katere bi moral poslati v Kanal.
V mesečnih izkazih so dobivali od davkarije nakaznice in pobotnice, pobotnice. od strank, katere so prejele denar na okr. šol. svetu, bi morale biti
v	aktih na glavarstvu.
Rozina pravi, da ni mogel priti na sled Finžgarjevim poneverjanjem. Fingiranih aktov ni FinŽgarju nikdar podtikal. Tudi ni mogoče, da bi Finžgarja napačno informiral, razen v dveh slučajih, ko mu je predložil pobotnico z nepravo svoto v podpis.
Rozina izpove dalje, da pri sejah okr. šol. sveta ni bil navzoč, referiral je vedno Finžgar. Samo pobotnice učiteljskega osobja so porabili na glavarstvu za kuverte 1. 1912. On nima vzrokov, da bi Finžgarja obteževal. Finžgar bi moral vedeti, da je poneverjal ter mu stopiti na prste, potem bi danes ne prišlo do te razprave.
Dr. Franko: Med mesečnimi izkazi so prišle tudi Finžgarjeve pobotnice,
vi	bi torej morali vedeti za Finžgar-jeva poneverjenja.
Obtoženec: Jaz se nisem brigal zato.
Rozina je dobival vsako leto po 11 dni dopusta.
Državni pravdnik (Finžgarju): V julija leta 1911. je bil Rozina na dopustu v Toplicah. Kdo pa vas je takrat informiral, ker so tudi iz tistega časa obteževalni slučaji?
Finžgar: Morda me je prej informiral in pozneje sem mu izročil denar.
Poklicati bi se moral kot priča dr. Pavlin, sedanji okr. šol. nadzornik, ki je pa bil povabljen šele za prihodnji dan. Da bi se razprava nadaljevala, je bil poklican že danes, toda ker ni bil razpoložen, .-»e je obravnava prekinilo.
Vremenske katastrofe.
Strašne povodnji v Bosni.
Bosno je obiskala velika povodenj. Deževalo je 36 ur in Miljačka je prestopila levi breg. Voda je vdrla v Sarajevu v več hiš. Prebivalci so morali v Sarajevu radi povodnji več hiš zapustiti. Voda je podirala ograje in zidove. Tekom pol ure je poplavila voda prostore judovske sinagoge, staro ognjegasno vojašnico in kavarno Kairo, kjer je bil še eno uro pred katastrofo koncert. Mostove v Sarajevu so zaprli. Iz hiš je bedno prebivalstvo vlačilo pohištvo. A o povodnjih se ne poroča samo iz Sarajeva, marveč tudi iz ostale Bosne. Pokrajine ob reki Bosni, ki so bile poplavljene meseca majnika, so zopet poplavljene. Podrobnosti še sicer niso znane, a radi povodenj so morali prekiniti promet na železnici iz Sarajeva v Do-boj, iz Podlugorija v Vareš in po drugih progah. Sarajevo je zato odrezano od prometa.
Povodnji na Ogrskem.
Reka Maroš je poplavila tri občine. Poplavljene so nižje hiše v Szaszvarosu kakor tudi vasi Nagy-Napold in Sze-necz. Pri Lesnyeku je povodenj več hiš podrla in je deroča voda več mostov odnesla. Na Sedmograškem je deroča voda pri Petrovem selu podrla nek železniški most.
Radi strašne vročine požari v Lizboni.
V Lizboni je strašna vročina povzročila 18 požarov. Škode je več milijonov. Primanjkuje že vode.
Pred vojsko ali pred mirom?
SPOPADI MED ZAVEZNIKI. — TURČIJA IN RUMUNIJA. — SCOTUS VI-ATOR O SPORU.
O ljutili spopadih med zavezniki, o katerih poročamo na prvem mestu, da so se od bulgarske strani danes ustavili, se poroča:
DANEV OBŽALUJE SPOPADE, ODKLANJA ODGOVORNOST ZANJE IN NAROČA SVOJIM POSLANIKOM, DA NASTOPIJO.
Sofija, 30. junija. Bulgarska vlada je poslala svojim zastopnikom pri velesilah sledečo noto: Po poročilih poveljnikov makedonske armade so Grki pri Levteri in Srbi pri Zlctovu. brez vsakega našega izzivanja napadli naše prednje straže. Za grškimi in srbskimi črtami se pomikajo velike armade. Pri Grivolcu na Črti Skoplje-Solun so koncentrirane velike vojaške množice z artilerijo. Istočasni napadi Grkov in Srbov dokazujejo, da postopajo po skupnem načrtu izzivati naše čete, ki so kljub naši potrpežljivosti bile končno prisiljene, da so odgovorile. Zelo obžalujem, da so nas Srbi in Grki s krvavimi boji izzvali v trenutku, ko na] bi se rešila mirna likvida' cija teritorialnih vprašanj. V teh okol-nostih odklanjamo vsako odgovornost za ustvarjeni položaj in za posledice, ki lahko nastanejo. Poslanikom v Atenah in v Belgradu sem naročil, da nastopita. Podpisal: Danev.
BULGARSKI NAPAD PO GRŠKIH POROČILIH.
Atene, 30. junija. Oficiozni tiskovni urad objavlja sledečo iz Soluna do-šlo brzojavko: Bulgarska armada je pričela splošen napad na srbsko in grško črto. V od Srbov zasedenih krajih je bulgarska armada preskočila črto določeno protokolarično in prodira proti Mecikovu, Bogdanskemu in Gev-geliju. Sodi se, da so Bulgari zasedli Djevdjeli. Bulgarska armada je tudi prekoračila v grškobulgarskem zapisniku določeno črto pri Pankeionu in maršira proti Elevteri. Grška stotnija v Elevteri je odrezana. V zgornji Mu-stani-dolini dislocirani grški oddelek je bil napaden in se umika proti Tsi-eziju. O stotniji v Elevteri ni nadaljnih poročil. Znano je le,,xla se je včeraj ob 6. uri 50 minut 20 stfflov proti Elevteri izstrelilo. Trije bulgarski polki pri Teuranu so napadli srbske prednje straže na levem bregu pri Metkovi. Bulgarska artilerija. obstreljuje utrdbe. na levem in desnem bregu reke Var-dar. Ob 6. uri zjutraj je bila napadena grška straža pri km 12 na cesti iz Ka-razulija in Kilindre. Ob 7. uri 45 min. je napadel nek bulgarski bataljon grško stražo pri Nigriti. Ob 8. uri zjutraj je bulgarska armada prodirala proti Vagolici.
ZAVZETJE DJEVDJELIJA.
Berolin, 30. junija. »Presscentrale« poroča iz Sofije: Predno so zasedli Bulgari Djevdjeli. se je bil 4urni krvav boj. Srbi so se obupno borili, da črto obdrže in so trikrat z bajoneti na Bul-gare navalili, ki so jih vselej z velikanskimi izgubami odbili. Medtem so bili Bulgari znatno ojačont in so podvzoli podpirani po svoji artileriji, ofenzivo.
Srbi so se v neredu umikali. Bulgarska kavalerija je Srbe na begu 10 kilometrov daleč zasledovala.
Belgrad, 30. junija. Medtem ko ofl-cielna poročila poročajo o novih spopadih srbskih in bulgarskih čet, trde vojaške osebe, ki dobivajo zasebna poročila, da so Bulgari osvojili Krivolak, ki leži severno od Negotina in Djevdje-lij, ki leži severno od Soluna.
GRŠKO BRODOVJE. Atene, 30. junija. Grško broclovje je dobilo ukaz, da takoj iz Tsagesija odplove proti Elevteri.
GRŠKI KRALJ. Atene, 30. junija. Kralj Konstantin je odpotoval v Solun.
V SOLUNU. Snunvn, 30 junija. General Hesap-jNgt&je iz Soluna odpotoval. V Solunu fjj^rštforfoblasti ostale bulgarske vojake pbfVale, naj orožje izroče. (Se je že zgodilo; glej telegram na prvem mestu H
ALBANSKE ZMEDE.
Valona, 30. junija. »Odbor narodni' organizacije« v Albaniji je sklenil, da kandidira bulgarskega princa Ci-rila za albanski prestol.
TURČIJA JE PRIPRAVLJENA. Dunaj, 30. junija. »Siidslavische Korrespondenz'; poroča iz Carigrada: Turčija zdaj ni voljna, da ugodi Bul-, garij i glede zaželjenega obnovljenja diplomatičnih zvez in hoče izkoristiti sedanji položaj, ker stoji v polni vojni moči turška armada pri Čataldži, medtem ko so vrgli Bolgari .svoje vo« jake, izvzemši nekaterih ostankov, na zapad! »Tanin«, oficielno glasilo Mla-doturkov izjavlja: Turčija se je trdno odločila pozvati Bulgarijo, naj v določenem času izjavi, kako stališče v bo* doče proti Turčiji zavzame in pristavlja: Nasproti balkanskim zaveznikom smo si obdržali popolnoma proste roke in no moremo trpeti, tla bi našega ugodnega vojaškega položaja ne iz* rabili.
RUMUNIJA IN SRBIJA. Belgrad, 30. junija. Rumunija se je s svojim odkritim nastopom uvrstila mod balkanske države. Neki ugleden srbski politik je izjavil: Današnja kri* za ni nikak srbsko-bulgarski spor, ne* go enostavno odpor vseh balkanskih držav proti supremaciji ene.
KAKO SODI SCOTUS VIATOR O SRBSKO-BULGARSKEM SPORU.
Dunaj, 30. junija. Dr. V R. Seton Watson- Scotus Viator je zadnji čas križem prepotoval vso .Makedonijo, da se na spornih tleh samih prepriča o jedru srbsko-bulgarskega spora in fe še bolj uglobi v jugoslovansko vprašanje. Bil je med drugim v Bitolju, Ohridu, Prilepu, Skopi ju, Kumanovu in na Kosovu. Mimo uglednih ljudi je povsodi občeval tudi s priprostim ljudstvom. Nazadnje je šel na Rumunsko in se oncli mudil osem dni. Ob vrnitvi je na Dunaju v pogovoru z dopisnikom »Slovaškega dnevnika« podal nekaj izjav o uspehu svojih opažanj na Balkanu in označil tudi svojo sodbo p srbsko-bulgarskem sporu, ki kaže, da je Watson svoje nazore Po Srbih in Srbiji, ki se še zrcalijo v njegovi znani knjigi o jugoslovanskem vprašanju, temeljito izpremenil. O sporu samem pravi, da je njegovo ostrino poleg čisto političnih momentov zakrivila »bolgarska netaktičnost«. Za primer navaja dejstvo, da zmagovite srbske vojske, ko se je vračala izpred Odrina in posebej generala Stepanoviča — v Sofiji nihče ni pozdravil ali sprejel ne uradno ne zasebno. Sploh se nihče zanje niti zmenil ni. Drugi primer: Bulgarske železnice zahtevajo za prevoz trupel pod Odrinom padlih srbskih vojakov, ki jih žele domači pokopati na domači zemlji — po 100 do 200 frankov. — Kar se tiče politične in narodne strani srbsko-bulgarskega spora, se Watson popolnoma strinja s srbsko zahtevo, da se pogodba revidira in smatra bulgarsko nasprotovanje za znamenje bulgarske »neiskrenosti« in »neslovanske grabežljivosti«. Del Ma-cedonije je kljub obširni bulgarski agitaciji »pretežno srbski«. Buigarski »imperializem« je v resnici nevaren obstanku Srbije in Grčije, zato se čudi Pašičevemu popuščanju, tembolj ker se je na lastne oči prepričal o vrlinah srbske armade. Vendar pa ve, da ima Pašič dalekosežne načrte za bodočnost in ga kot politika bolj ceni nego Daneva. Pašič dela v sporazuma z rumunsko vlado na to, da se ustanovi nova, širša balkanska zveza, v kateri bi razen dosedanjih štirih zaveznikov bila tndi Rumunija. Taka zveza bi pomenila za balkanske države več nego zmagonosna vojna; postale bi seilma velemoC v Evropi in bile samostojne tako nasproti trozvezl kakor tudi nasproti trojnemu spora-' zumu.
Senzac onelne aretacije v Puli«.
Iz Pulja se poroča: Sedaj je pa že Jasno, da morajo biti senzacionelne aretacije hotelirja Jovanoviča in višjega poštnega uradnika Nikoliča v Pulju utemeljene. Govori se že namreč čisto očito o špionaži, radi katere so zaprli tudi domobranskega narednika Šmuca in njegovega brata, ki istotako služi v Pulju pri vojakih. C.uje se celo, da leti sum tudi na tretjega brata, ki je v službi puljske občine. Narednik Šmuc je živel zelo potratno in lahkomiselno. Marsikateri večer se je bahal s stotakom, ki ga je menjal, da mu potem ni ostalo ničesar. Začeli so ga kmalu sumiti, a on se je izgovarjal, da ga tako knežje podpira njegova ljubica, ki ima — kakor je pravil — v Trstu hišo sramote. To je seveda vse laž in sedaj vse v Pulju nestrpno čaka, kaj še pride. Iz Gradca je že prispel oficir-avditor, ki zasleduje mično zadevo. Čuje se, da so Šmuca aretirali v trenutku, ko se je kot kavalir z avtomobilom pripeljal pred vojašnico.
O tej senzacijonelni aferi se nadalje še poroča: V svrho preiskave je dospel iz Ljubljane en avditor, da je istotako na razpolago policiji. Aretira-nec Nikolič je baje izpovedal, da je v teku treh let izročil naredniku Šmucu znesek 32.000 kron, kar ta poslednji tudi priznava. Obadva trdita, da je bilo to le posojilo. Seveda je to čudno, da bi ubog uradnik, ki ima polno otrok, iz samega prijateljstva — kakor pravi on _ posodil komu tako velik znesek. In v tem tiči ravno zagonetka. Nikolič priznava, da je — kakor smo že javili
poneveril čez 40.000 kron uradnega denarja. Med tem pa je revizija poštne blagajne ugotovila, da ne manjka nič. Sedaj so na delu računski uradniki, da ugotovč, da li morda vendar ne manjka kaj denarja. Da je prišlo do tega, je kriva vojaška oblast. Policija je namreč že pred mesecem dni — to pa radi silno razkošnega življenja narednika Šmuca — poslala vojaški oblasti noto, v kateri jo opozarja na potratno življenje Šmucovo in omenja tu, da je ta vedno v ozkih stikih s poštnim mojstrom Nikoličem. Mesto pa, da bi bila ta oblast takoj priprla Šmuca in uvedla preiskavo, je pozvala le Nikoliča in ga vprašala, če je res on dajal Šmucu toliko denarja, kakor ta izjavlja. Nikolič je seveda pozneje v sporazumljenju s Šmucem potrdil to, na kar je stvar mirovala. Videč, da vojaška oblast noče ničesar ukreniti in da Šmuc nadalje zapravlja, je začela policija sama postopati proti Nikoliču, ga aretirala in dala poštni urad zapreti. Seda j šele je vojaška oblast dala aretirati oba brata Šmuca (mlajši brat je namreč prostak pri istem domobranskem polku). Ali imela sta mesec dni časa, da sta se dogovorila in uničila eventuelno kompromitujočo ju korespondenco. Dokazov za špijonažo je le malo. Le vprašanje provenijence denarja bi utegnilo podati kak dokaz. In pa okolnost, da je tretji brat Šmuc, ki je bil nameščen pri občini, pred par tedni izginil iz Pulje in se baje nahaja na potu v Ameriko, je pri policiji vzbujala sum. V tej aferi je kompromitira-nih tudi več gospodov, ki so bili stalni gostje Šmuca. Policija in vojaški organi napenjajo vse sile, da rešijo to zapleteno uganko.
GALIŠKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Včeraj so se pričele v Galiciji de-Selnozborske volitve v kmečki kuriji. V nekaterih volilnih okrajih vzhodne Galicije so morali radi povodnji volitve odgoditi. Dozdaj je znan le en izid volitev. V Gorlicali je bil namreč soglasno izvoljen minister vitez Dlugosz.
PRELAT BURIAN ODSTOPIL KOT
ČEŠKI DEŽELNI ODBORNIK.
Član češkega deželnega odbora češke konservativne veleposestniške ku-rije, prelat Burian, je kot deželni odbornik odstopil. Sledil mu bo kot deželni odbornik profesor Prašek. Burian je vodil deset let šolski referat. Trdi se, da postane Burian član gosposke tbornice.
FRANCOSKA VLADA PROTI SOCI-ALNO-DEMOKRAŠKEMU VSEUČILI-ŠKEMU PROFESORJU.
Francoski ministrski predsednik Barthou je razveljavil imenovanje vse-učiliškcga profesorja Pasyja za confe-rencierja vseučilišča, ker je Pasy pisal socialno-demokraške brošure proti triletni vojaški službeni dobi.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SPREJEL BRAMBNO PREDLOGO.
Nemški državni zbor je včeraj sklenil, da se vojaški kazenski zakon tako izpremeni. da se v vpoštevanja vrednih slučajih mesto ječe lahko tudi določi Kazcu. Brambne uredloire so
v tretjem branju sprejeli in dovolili šest novih kavalerijskili polkov. Za enkratni prispevek v pokritje armadnih zahtev so glasovali celo socialni demokrati.
Dnevne novice.
+ Naše občine za deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Občinski zastop v T o m i š 1 j u je izvolil soglasno g. deželnega glavarja dr. Ivana Š u -steršiča o priliki njegove petdesetletnice za svojega častnega čla-n a. — Dalje jo izrazil občinski zastop neomajno zaupanje vodstvu S. L. S. in zlasti njenemu načelniku g. dr. Ivanu Šusteršiču ter obsodil podlo gonjo nasprotnikov. — Enako izjavo je poslal občinski zastop R a d e n c e. — Občinsko gerentstvo v Horjulu je za občino Horjul sklenilo udanostno izjavo g. deželnemu glavarju in je v krepki resoluciji obsodilo ostudne napade od strani liberalnega časopisja.
Kmečka zveza za ljubljansko okolico je imela v soboto sejo, v kateri se je pečala s prakticiranjem cestno-policijskega reda v Ljubljani. Sestavila je spomenico, ki jo je izročila dež. glavarju dr. Šusteršiču kot poslancu ljubljanske okolice. Dr. Šusteršič je takoj posredoval pri državni policiji in se mu je obljubilo, da se bo oziralo po možnosti na gospodarske potrebe ljubljanske okolice.
+ Shod v Planini. Praški tehnik Kres namerava izrabiti vodo iz Cerkniškega jezera in potoka Unca za elektrarno. Dne 7. t. m. se vrši v planinski dolini komisijski ogled. Pri tej priliki morajo poklicani faktorji zavarovati tudi koristi interesiranih zemljiških posestnikov. Deželni poslanec Žitnik, stavbeni svetnik G c i 1 h o f e r in domači župnik R i h a r so včeraj v Planini posestnikom pojasnili velike koristi nameravanega podjetja za industrijo, obrt in deželno kulturo. Ako se uresniči to podjetje, bodo ponehale vsakoletne povodnji, ki v planinski dolini povzročajo veliko škode. Opozorili pa so tudi na mogoče škode, ki uetgnejo nastati vsled pomanjkanja vode za namakanje travnikov in domačo porabo. Tudi posamezni posestniki so pozdi-avljali koristi podjetja za Planino, obenem pa zahtevali, da se jim povrnejo eventualne škode, ki bi nastale. Naloga komisije bode, da vse potrebno ukrene.
- V Selcih nad Škof j o Loko je bil v nedeljo shod Kat. političnega čustva za selško dolino v Društvenem Domu. Vodil ga je domači župan Šmit, ki je opravičil vsled bolezni zadržanega dr. Kreka. Na shodu sta poročala poslanca Demšar in Jarc. Mnogobrojno zbrani možje so soglasno obsodili sedanjo gonjo liberalne stranke proti dr. Šusteršiču in dr. Kreku.
+ Deželna elektrarna. Izšla je razsodba druge inštance o deželni elektrarni na Završnici. Deželna vlada je odklonila vse ugovore proti deželni elektrarni, odklonila pa tudi zahtevo deželnega odbora, da se mu podeli časovno neomejena koncesija; koncesijo jc omejila na 90 let.
-1- Veliki tabor Orlov v Škocijanu. Krasno slavnost so preteklo nedeljo praznovali Orli v škocijanu. Dopoldne že je oživel Škocijan po krasnih uniformah naših vrlih telovadcev, ki so iz raznih krajev Dolenjske, da, celo z Jesenic. na Gorenjskem prihiteli, da si izrazijo svojo bratsko vzajemnost. Po sv. maši je bil slavnostni sprevod z godbo, ki se je izvršil veličastno ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva. Popoldne je bilo zborovanje na krasno prirejenem taborišču Orlov. Otvoril je zborovanje brat K o m 1 j a n e c, ki je pozdravil navzoča poslanca, okrajnega glavarja dr. Mathiasa, iz raznih krajev došle orlovske deputacije in velikansko množico, ki je prišla prisostvovat orlovski slavnosti. Predsedstvo je dalje vodil brat M a r i n č e k. Poslanec Hladnik je v svojem govoru opisoval zahteve in težnje svobodomislecev, ki hočejo zatreti vse, kar je v zvezi s krščanstvom; proti tej brezverski družbi se vežba Orel kot organizirana krščanska mladina. Dr. L a m p e je ljudstvu pojasnjeval orlovske ideale. Telesna in duševna gimnastika, zvestoba do vere, disciplina, povzdiga mladine, umska in moralna — nam je potrebno, da se naš narod v boju za obstanek povzpne do boljših uspehov. Pozdravil je v imenu Orlov iz Šent Janža brat E r m a n, ki jc povabil k udeležbi pri slovesni otvoritvi društvenega d o m a v Šent Janžu prihodnjo nedeljo, v imenu Orlov iz Šent Ruperta brat Š t, r a j h a r. Škoeijanski župnik C u k, organizator prvega Orla na Jesenicah, je potrdil, kako so Orli ostali zvesti svoji vzvišeni nalogi ves čas. K sklcDU jc dr. L a, m u e oovabil vse ljudstvo k
obilni udeležbi pri katoliškem shodu v L j u b 1 j a n i, h kateremu pribite tudi telovadci iz Hrvatske, Češke, Moravske in Poljske. — Potem se je vršila javna telovadba ob najlepšem vremenu. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo točno in vrlo izvršene nastope telovadcev. Tako se je ta krasna slavnost, ki bo ostala neizbrisno v spominu vsem udeležencem, v najlepšem redu izvršila.
+ Imenovanje. Postajenačelnik g. Fran C vek je imenovan za višjega revidenta.
— Cvetlični dan na južni železnici. Slovenski javnosti naznanja podpisano društvo glede cvetličnih dni na južni železnici sledeče: Na Dunaju se je na predlog nekaterih uradnikov pod pokroviteljstvom uprave južne železnice započela akcija za ustanovitev »otroškega zavetišča« (Kinderheim) za uslužbence južne železnice. Na čelo prireditve se je postavila uprava južne železnice s svojimi funkcijonarji; v razne odseke pa so postavljeni pred-stavitelji raznih internacionalnih in nemških železničarskih organizacij. Tako sestavljeni osrednji odbor na Dunaju jc sestavil načrt za prireditev cvetličnih dni po vseh progah južne železnice. Cvetlični dan oziroma dnevi naj bi se vršili 5., 6. in 7., ali pa 12., 13. in 14. julija. Učinek cvetličnih dni bi občutilo potujoče in prevažajoče občinstvo. Prvemu bi se na postajah vsiljevale sveže cvetlice, drugemu pa odkupni listki (Enthebungskarten), seveda ne zastonj. Do tu bi humanitarna akcija morda zaslužila več ali manj podpore od strani slavnega ob-\ činstva. Toda osrednje vodstvo podpi-1 sanega društva, ki razteza svoje delovanje po vseh progah južne železnice na Slovenskem, si šteje v dolžnost, opozoriti vso slovensko javnost na dejstvo, da je dunajski osrednji odbor za ustanovitev otroškega zavetišča v izključno Slovencem nasprotnih rokah. V tem odseku najdemo zastopnike nam Slovencem nasprotnih organizacij. Vodstvo prireditve pa, v katerem ni zastopnika slovenskih železničarjev, slovenskega naroda v obče, n s zasluži našega splošnega zaupanja. Kdo more jamčiti, da bodo dobrot zavetišča deležni otroci slovenskih staršev ravno tako kakor oni nemških železničarjev? V tem oziru imamo slovenski železniški uradniki zelo bridke izkušnje (Kurstiftunga Eisenbahnbeamtenvereina). Hote ali nehote je osrednji odbor na Dunaju prezrl poklicane zastopnike naših narodnih organiizacij. Dolžnost vse slovenske javnosti je, da odreče temu (sedanjemu) osrednjemu odboru na Dunaju in njegovim akcijam svojo pomoč s tem, da ne kupuje cvetic in ne plača odkupnih listkov. Podpisano društvo, za kojega ugled gre tu v prvi vrsti, prosi, da slavno občinstvo uvažuje navedeno okolnost, se z vso silo vpre proti prireditvi cvetličnih dni po Slovenskem. — V Trstu, dne 28. junija 1913. Za osrednje vodstvo »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«: V Černigoj, predsednik; J. Dolinar, B. Podbregar, podpredsednika.
—	V Borovnici je umrla 1. julija c. kr. poštarica g. Terezija Lisec. Rajnka jc uradovala pošto 29 let. Vsled svojega blagega, mirnega značaja bila je splošno priljubljena. Bila je vestna uradnica in vsakemu je vljudno in z veseljem postregla. Pogrešali jo bodo zlasti trgovski krogi. Naj v miru počiva!
—	Posebni vlak Tržič—Kranj. S
1. julijem bode vozil na progi Tržič— Kranj posebni zabavni vlak vsako nedeljo in praznik. Odhod iz Tržiča ob 9. uri 48 minut zvečer, prihod v Kranj ob 10. uri 30 minut ponoči in ima torej vlak tudi zvezo z Ljubljano. Nazaj bode vozil vlak iz Kranja ob 11. uri ponoči ter bode imel zvezo z večernim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri. Prihod v Tržič ob 11. uri 47 minut. Vlak bode vozil do 15. septembra ter je jako pripraven za izletnike v Tržič in Ljubelj.
—	Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem vabi na izredni občni zbor, ki se vrši dne 4. julija ob 5. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union« s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelnika, 2. Volitev načelnika (dr. Homan je vsled bolezni odstopil.) 3. Stališče okrožnih zdravn'-kov glede zdravljeneja deželnih uslužbencev 4. Slučajnosti.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane na izredni občni zbor v petek, dne 4. julija, ob pol 8. uri zvečer v hotelu »Union«. Važne stanovske zadeve.
—	Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Šmarju dne 6. julija 1913 na dvorišču g, Ant, Škrjancc v
Šmarju št. 21. — Spored: 1. Godba »Skala« iz Višnjegore. — 2. Igra: »Gasilca hoče samo!« — 3. Godba. — 4. Šaljiva pošta i. dr. prosta zabava. Vstopnina 40 vin., gasilci prosti. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Promocija. Jutri, dne 2. julija bo na dunajski univerzi promoviran doktorjem bogoslovja gosp. A n d r e j Snoj, duhovnik ljubljanske škofije.
—	Potresni sunek s podzemeljskim bobnenjem se je čul dne 28. t. m. zjutraj ob 6. uri 2 min. Podgradom v Gorjancih.
—	Umrl je na Angleškem, kjer je živel v pokoju kot c. kr. računski revi-dent g. L u d o v i k F u r 1 a n i, bivši urednik celjske »Domovine«.
—	Poroke. Poročil se je g. J. Pap* ler iz Kranja, sedaj strojevodja v Li-enzu na Tirolskem, z gospico Ido Rauschevo iz Kranja. — Poročil se je nadučitelj v Golu nad Vipavo g. Herman Kmet z učiteljico gdčno Julijo Kosovo. — Danes se je poročil g. Janko Sajovic, trgovec v Kranju, z gdčno Vero šavnik hčerko višje ga okrajnega zdravnika v Kranju. — Poročil se je g. Anton Boječ, c. kr. geometer v Vipavi, z gdčno Leopoldino Vadnja^ učiteljico v I.ozicah.
—	Tržiški delavci, pozor I V nedc* Ijo dne ti julija zopet pohitimo kakor vsako leto na Ovšiše k sv. Valentinu. Sv. mašo bomo imeli ob pol osmih, katero bode daroval č. g. profesor Prešeren iz zavoda sv. Stanislava. Kdor se želi peljati po železnici, naj se peljo zjutraj s prvim vlakom iz Tržiča na Duplje ali Kranj, prišel bo ravno o pravem času. Romanje se vrši o a vsakem vremenu.
—	Delovodska šola za elektrotehniki na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se oivori s pričetkom šolskega leta 1913./14., io je 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljali obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem jc treba dokazati: 1. da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se jc izučil kakega mehanično-tehničnega ali elektrotehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljud-skošolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katere je hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju, f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse.
LMonsKe novice.
lj Nesreča na Ljubljanici. — Hčer« ka občinskega svetnika šol. voditelja Jegliča utonila. Včeraj okrog 6. ure zvečer sta se vozili prijateljici 201etna gospodična Marija Jegličeva, hčerka obč. svetnika Jegliča, gojenka četrtega letnika učiteljišča in dijakinja 6. gimn. razreda gospodična Šimenc s čolnom po Ljubljanici. Pripluli ste do Išče, tam hočeta premenjati sedeže, čolnič izgubi ravnotežje in se preobrne. Gospodična Jegličeva je najbrže prišla pod čoln in tako svoje mlado življenje izgubila v Ljubljanici. Druga gospodična se je po-prijela za čoln in klicala na pomoč. Od Išče je skoraj pol ure plavala s čolnom, oziroma se držala za čoln. Vpitje: »Pomagajte!« je zaslišal g. Čižman. Z vso hitrostjo se je podal s svojim sinom na Ljubljanico. Ravno v zadnjem trenutku je prišla pomoč, drugače bi še to mlado življenje požrla Ljubljanica. Onemoglo gdčno. Šimoncovo sta vzela v svoj čoln in prepeljala na svoj dom, ocl kocler je po majhnem pokrepčilu bila izročena svoji materi. Gospodična Šimenc je bila tako prestrašena, da ni mogla nič govoriti. Ko se je malo opomogla, je izjavila, da je bila ž njo njena prijateljica gospodična Jegličeva. Na vprašanje, kje da je, ni mogla nič povedati, je tudi ni nič videla, iz česar se da sklepati, da je gdčna. Jegličeva prišla najbrže pod čoln. Gdčna. Jegličeva je bila prvič s čolnom na Ljubljanici in našla kruto smrt v valovih. Danes zjutraj se je peljal g. Čižman na Ljubljanico ponesrečeno iskat, a je ni bilo mogoče najti, ker se ne ve natančnega prostora nesreče. Našla se jc pelerina od gospodične Jcgličcve in se dobi na , stanovanju g. Čižmana, Veliki Stra-I don. Gospodična Šiinencova jc hudo
prestrašena, a se baje drugače dobro počuti. Gosp. vodja Jeglič je bil zvečer pri neki seji in tja je dobil nenadoma vest o strašni nesreči njegove ljubljene hčerke, ki bi te dni dovršila maturo. Hitel je domov, kjer je našel vso rodbino v največji žalosti. Žalostni dogodek je vzbudil vsepovsod iskreno so-čuvstvovanje z globoko užaloščeno rodbino gosp. Jegliča.
]j Češko moštvo »S. K. Slavia« si 5e pridobilo tako slavo, da je bilo imenovano za častnega Člana angleške lige. Slavia je igrala v nedeljo in soboto v Zagrebu proti že znani »Concor-dii«. V soboto se je končala tekma z rezultatom 3:1 v prid Slavie, halftime: 1:0. S tem slavnim moštvom bo tekmo* ▼ala Ilirija jatri v srci o, dne 2. julija, na kar Se enkrat opozarjamo občinstvo.
lj Turški vojaki se peljejo skozi LJubljano na Reko. Iz Liberc se odpelje v Turčijo 197 turških častnikov in vojakov ponoči od srede na četrtek nazaj v Turčijo. V Jožefovem se jim še en turški transport pridruži. Z vojaškim vlakom se nato turški vojaki vozijo skozi Maribor in Ljubl jano na Reko, kamor Jse pripeljejo v soboto ob 6. zjutraj. Dne 5. julija se pripeljejo na Reko še ostali turški transporti iz drugih krajev na Moravskem in na Ogrskem. Zvečer se vkrcajo na parnik »Fejervary«, kjer jim bo poveljeval turški major Izmael Haki. Odpeljejo se v Konjo. Orožje in vojna oprava, ki so jo turškim vojakom odvzeli, ko so bežali pred Srbi in Črnogorci začetkom balkanske vojske v Bosno, se vrne meseca julija turški vojni upravi.
lj Nemarno vandalstvo uganja v Ljubljani neka vrsta brezsramnih škodljivcev, ki mislijo, da nobena nova klopica po šetališčih, uobena nanovo ometana in očejena stena ni »moderna«, če je takoj ne oskrunijo z umazanimi in celo nesramnimi napisi ter z neokusnimi risarijami. Po parkih za tivolskim hotelom so nastavili zadnji fas nekaj novih kJopi. ki pa. žal, niso bile prepojene s potrebno temnino. Takoj so »i bile počrtane z nečednimi spomini oslovske dlak«1 ter z besedami, ki jemljejo dobro ime beli slovenski Ljubljani. Kakšno sodbo si bo napravil o nas tujec, ki zaide v tivolski park, pa se hoteč odpočiti, vsede na klop, oveko-večeno z barbarskim in nemoralnim čečkanjem!? — Vsak tujec, ki poseti Ljubljano, gre tudi na Grad in po večini po Študentovski ulici. Nehote mu morajo pasti v oči »umotvori« in izbruhi grdih src, ki počivajo na steni one ožine, katere se ni moč izogniti. Ali naj po tem sodi oliko ljubljanske mladine? Svetovati bi bilo, da se take stene omečejo z raskavo in temno malto, da se vsaj nekoliko zabrani ta javna neotesanost.
lj Razpis ustanove za uboge vdove. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov, t. j. takih, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Nekole-kovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (število in starost morebiti še nepreskrbljenih otrok, število, starost in opravilo morebitnih že preskrbljenih otrok), je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. julija 1913. Na prošnje, ki ne obsegajo natančnih podatkov v smislu tega razpisa, se ne bo oziralo.
l j Iz finančne službe. Finančni kon-eipist dr. Rudolf Marn je imenovan za finančnega komisarja v devetem činovnem razredu.
lj Umrla je gospa Leopoldina D o -b e r 1 e t, soproga hišnega posestnika g. Franca Doberleta star. v 78. letu svoje starosti. Pogreb se vrši jutri dne 2. julija ob pol 5. uri popoldne iz Frančiškanske ulice št. 8 na pokopališče k sv. Križu.
lj Na ljubljanski realki je razpisano mesto historika. Prošnje uradnim potom do 20. julija.
lj Vlomilci v ljubljanski okolici so se začeli množiti in orožništvo tatinski tolpi dosedaj še ni moglo priti na sled. Sinoči so vlomilci poizkušali svojo srečo na Ježici pri »Ruskem < aru« in v Dravljah. Na Ježici so prišli v hišo skozi kuhinjsko okno in odnesli okoli 100 kron; v Dravljah so bili pa prepo-deni. Domača hči posestnice Marije Florjančičeve, hiš. štev. 52, je namreč začula ropot ter začela klicati na pomoč, nakar so prišli sosedje ii\ lopove prepodili.
lj Predrzna tatvina. Včeraj zvečer med četrt na 8. in pol 9. uro je vlomil doslej neznan tat v zaprto stanovanje gostilničarja »Steirer Francija« na Resljevi cesti in odnesel nad 1100 kron. Na mizi je bila zlata ura, ki je pa tat ni vzel.
lj V c. kr. državno obrtno šolo se
sprrjemajo učenci izključno i e v
jesenskem termi n u, in sicer v one oddelke, ki prično s poukom sredi septembra (to je delovodska šola za mehaničner-tehnične obrte, delovodska šola za elektrotehniko, mojstrska šola za mizarstvo, strokovna šola za lesno in kamneno kiparstvo, ženska obrtna šola) v dneh 15. in 16. septembra; sprejem v stavbno-obrtno šolo, ki se otvori vsako leto 3. novembra, pa se vrši zadnje tri dni meseca oktobra. — Sprejemni čas za specialne kurze se bode pred pričetkom vsakega kurza posebe objavil.
1 i II. tečaj za krojačioa in III. tečaj za krojače, ki ju priredi zavod za pospeševanje obrti, bosta skupno otvorjena v sredo, tlne 16. julija, točno ob 9. uri dopoldne v prostorih slovenske trgovske šolo v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Ker sta že oba tečaja kompletna, se je zaključilo sprejemanje prijav in se na nove prijave ne more več ozirati. Oba tečaja bosta trajala do 14. avgusta tega leta.
lj Najdene stvari, t ženska ura, 2 kosa svile, 1 ženska ura t. verižico, 6 denarnic, 2 ključa, 1 črtalno orodje, 1 ključ, 1 vozna veriga, 1 otročji klobuček, 1 dežnik.
lj Izgubljene stvari. 1 listnica, 1 do-pustnica in 1 polni list, 1 20 kronski bankovec, 1 zlata ženska verižica s podobo, 2 verižne zapestnice iz zlata, 1 bela ročna torbica. 1 -zastavni list, 1 ženski dežnik, 7 m dolga veriga za pse, 1 zlat uhan, 1 10 kronski bankovec, 1 denarnica z vsebino, 1 zlata ženska ura, 1 zlat naprsni gumb, 2 jazbečarja, več ključev skupaj, 1 zlat uhan z belim kamnom, 1 knjiga, 1 steznik in en trikotni životec, več ključev skupaj zvezanih, 1 denarnica z vsebino, 1 listrasti telovnik, 1 ročna torbica iz bar-žuna, 1 zavojček z 12 robci, monogram E. G. in 1 par belih rokavic.
- Oni gospod duhovnik, ki je nedavno pri Mediji-Izlake srečal avtomobil, ko je nesel sv. zakramente za umirajoče bolniku ter mu je avtomobilist dal na razpolago svoj avtomobil, naj nam blagohotno javi svoj naslov.
Merske novice.
š Slovenci iz Maribora in okolice I
Prihodnjo nedeljo, 6. julija, obhaja »Slovenska Straža-- v gostilni Krajnc v Radvanju popoldne ob 3. uri lepo narodno veselico z raznovrstnim sporedom. Za raznoliko zabavo bo najbolje preskrbljeno: pelje, tamburaši, telovadba Orlov, šotori, srečolov in še več takega bo gotovo zvabilo naše ljudi pod prijazno naše Pohorje. Mariborčani imajo kratko pot (tri četrt ure) mimo kadetnice v Radvanje. — Posebno pa še vabimo naše vrle prijatelje iz IIoč, Slivnice, Kamnice, Limbuša, št. Petra in drugih krajev, da gotovo pridejo. Gre se za »Slovensko Str a ž o«!
š t Marija Jerovšek. Iz Slov. Bistrice prihaja žalostna vest, da je v Novi vasi pri Slov. Bistrici dne 30. junija Zvečer ob pol 5. uri umrla blaga slovenska žena Marija Jerovšek. roj. Zor-ko, mati g. dr. Antona Jerovška, profesorja v pok. in ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru. Rajna je bila dolgu časa priklenjena na bolniško postelj ter je voljno, kot prava krščanska Slovenka prenašala mučno bol. Pogreb bo v sredo, 2. julija, ob uri dopoldne. Blagopokojna je bila res vzor prave krščanske slovenske gospodinje in matere. Vse svoje, otroke je vzgojila v odločno narodnem in krščanskem duhu. Svetila ji večna luč: — G. ravnatelju, kakor celi Jerovškovi družini pa naše iskreno sožalje!
š Blamaža šoštanjskega dr. Petri-tseheka. Znani protestantovsko-nem-škutarski odvetnik dr. Petritschek v Šoštanju ima navadno prazno pisarno, raditega se trudi na vse načine, da bi dobil kaj klijentov. Za nedeljo, 29. junija, jo sklical dobri mož v Šoštanj shod zadružnikov šoštanjske posojilnice, da bi tam zopet vlekel vodo na svoj mlin. Vlada pa je nemškutarsko hujskarijo kratkomaio prepovedala. Advokat je sedaj seveda silovito razjarjen in bo gotovo okrajnega glavarja, ki je čisto korektno postopal, naznanil njegovi višji inštauci — »Volksratu«. Opozarjamo naše zaupnike v šoštanj-skem okraju, da svarijo naše ljudi pred nemškutarjevimi nakanami.
š Slovenska sklicateljica ustanovnega sboda »Siidmarkine« podružnice. Iz Celja se nam piše: Št. 50. »Deutsche \Vacht« poroča: »Griindung einer Madchenhortsgruppe der Sudmark in Cilli \ da je bila sklicateljica pospica Mihaela I g l a r, da je ista shod nemških deklic pozdravila in bila od istih tudi izvoljena za prednico; Helena Skoberne pa za blagajničarko. To bi nas ne zanimalo, ker je pa oče skli-catcljicc bivši nadučitelj v Loki pri Zidanem mostu, zdaj že več let na dopustu v Celju, in da mu mestna dra-
ginja ne dela ovire, podučuje z dovoljenjem deželnega šolskega sveta na deželni mestjanski šoli tukaj slovenščino, akoravno nima višje skušnje za ta pouk. Čast njegovi vzgoji! »Učiteljski Tovariš« in »Narodni list« pa molčita.
š Umrl je v Ptuju dne 28. junija notar Kari Filafero. Rajni je bil vedno naš hud narodni nasprotnik.
š Boj Nemcev za napolnitev nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru. Nemci bi na vsak način radi na štajerskem učiteljski naraščaj uredili tako, da bi tudi na slovenske šole lahko potisnili nemške in nemškutarske učne moči. Ustanovili so pred loti v Mariboru deželno žensko učiteljišč. Vsako leto se čudno bojijo, cla bi v tem zavodu bilo premalo gojenk. Letos so za vstop novih gojenk organizirali po celi deželi nabiranje primernih učenk. Schulver-ein je razposlal na prononsirane nemške in nemškutarske nadučitelje in učitelje po celem Štajerskem oklice, naj zbirajo gojenke za mariborsko nemško učiteljišče. Pomaga pa posebno nemški deželni odbor, številko za številko prinašajo sedaj vsi štajerski nemški listi obširne razglase za sprejem v to šolo. Ali ima deželni odbor toliko denarja za to? Za kaj se gre? Da bi naše šole preplavili z nemškutar-skimi učiteljskimi močmi. In liberalni učitelji so na Štajerskem kljub temu najhujši trabanti za nemški deželni odbor in »pobijajo« obstrukcijo. Srečni ljudje!
š Umrl je v Žalcu mag. pherm. Franc B e r g m a n n. — V Majsperku pri Ptuju je umrl posestnik in gostilničar Janez Korče, star 65 let.
š Zrakoplov, ki se je v nedeljo, 20. junija vzdignil v Mariboru, je plul proti jugu in se je spustil pri Cirko\-cah pri Pragerskem na zemljo. Kratka pot !
— Automobilska zveze Celje—Ljubljana. Naša lep« Savinjska dolina, ki smo jo mogli dozdaj samo v njenem začetku v okolici Celja do Št. Petra obiskovati, se nam je zdaj z novo auto-mobilsko zvezo Celje—Ljubljana popolnoma odprla. V dobri uri nam je mogoče priti preko lepih krajev iz Savinjske doline skozi trg Vransko do kranjske meje v Črni Graben. Ljudje se auto-mobila pridno poslužujejo, kar je dokaz, kako zelo potreben je bil. Savinjska dolina ima jako lepe kraje in iz posameznih automobilskih postajališč so izhodi za daljše in krajše izlete, kakor tudi prilike za hribolazce, ki hočejo v romantično Logarjevo dolino, na Kamniške in Savinjske planine itd. Oni, ki morajo po opravkih v te kraje, se itak radi poslužujejo automobilske zveze, one pa, ki si hočejo le ogledati te krasne kraje, pa vabimo, naj ne odlašajo ter naj si ogledajo te res krasne pokrajine. Prehod čez štajersko - kranjsko mejo preko Trojan je veleromantičen. Auto-mobil odhaja iz Celja izpred »Belega volka« ob pol 7. zjutraj in ob pol 2. uri popoldne.
Primorske vesli.
p Občinski vodovod v Serpenlci. — Vihar povzročil strašno škodo. Iz Ser-penico nam pišejo: »Za veseljem žalost pride«, ta pregovor se je ta teden nad nami uresničil. V nedeljo smo z izrednim veseljem obhajali blagoslovljenje občinskega vodovoda; tembolj smo bili veseli in tudi ponosni, ker so se naše slavnosti udeležili tako odlični gostje, ki so vso prireditev s svojo navzočnostjo visoko povzdignili. Slavna vojaška godba I. bataljona planincev iz Kobarida nam je bila brezplačno na razpolago ter nas je razveseljevala do poznega popoldneva. Prireditev blagoslov-Ijenja nam ostane v neizbrisnem spominu. — Toda za veseljem je prišla žalost. V sredo ponoči se dvigne naenkrat tak vihar, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje. Sicer smo navajeni, da se »gorenjci« oglase vsako leto okoli praznika sv. apostolov Petra in Pavla. Ali druga leta nam je navadno samo hruške in jabolka nekoliko otresel, — lotos pa se je spremenil v pravi orkan. Od srede ponoči do petka v j u t r o je pihal s toliko silo, da ni prav nobenega drevesa brez polomljenih vej, na desetine pa jih je izruvanih ali prelomljenih. Pa to bi še prenesli, ker sadjereja se v naši veterni legi le slabo ponaša; toda, kar je ta dvadnevni vihar naredil škode na polju, se ne da preceniti. So njive, na katerih ni niti eno stebelce sirka ostalo, vse je ali odtrgano, prelomljeno ali v tla zbito, isto-tako je s fižolom; liste mu je vihar potrgal, da izgleda kakor v jeseni. Vrhu vse te škode je veter odnesel na stotine centov sena! Škoda je tako ogromna, prav posebno še z ozirom no že itak revno prebivalstvo, da kličemo svojega poslanca, naj izposluje izdatno državno
in deželno podporo! Tudi po ostali so. ški dolini je vihar napravil veliko škode, toda kolikor nam dosedaj znano, nikjer toliko kot v občini Serpenica.
p Samoumor vpokojenega kapitana. V Gorici se je ustrelil vpokojeni kapitan na fregati Adolf Mendl. Pognal si je iz revolverja krogljo v sence in je takoj izdihnil. Spravili so ga v mrtvašnico vojaške bolnišnico.
p Demon alkohol. V nedeljo ponoči jo vozil neki voznik s praznim vozom po strmi ulici Santi Martiri v Trstu, ko io naenkrat začutil močan sunek in takoj nato še enega. Možu je bilo takoj jasno, da je zavozil na kamenje ali pa na kak hlod. Ustavil je konja in stopil z voza. V temi je videl ležati nekaj na cesti in ko je prizval stražnika, sta oba konstatiraia', da leži na potu možak, ki jo tako pijan, da se ni zavedel, dasi so mu kolesa strla noge, rebra in ogrodje. Napol mrtvega je spravil voznik pijanca v bolnišnico, kjer je umrl v nezavesti, ne da bi izpre-govoril besedico in povedal, kdo je in odkod.
p Goljuf iz Francoske. Pred dobrim tednom se je v Trstu pojavil Francoz Lovrenc Tissier, ki je prišel z Reke, kjer je bil celo leto sleparil ljudi za znatne zneske. Pravil je, da je zastopa nik neke francoske družbe, ki hoče prepreči vse hrvatsko primorje z avtomobilskimi progami, in zato so mu nasedali lahkoverni in špekulirajoči ljudje, katerim je blagohotno razdeljeval mesta ravnateljev, upravnih svetnikov in tako naprej. Ko se jc umaknil z vročih reških tal v Trst, so ga takoj zaprli, a so ga zopet izpustili, ker je i Tissier tujec, kakor so inozemci tudi oslenarjeni tožniki. Sedaj pa so Tis-sierja zopet zaprli na poseben ukaz državnega pravdništva v Trstu. Kakor se zaznava, je »nesel« več ljudi za znatne zneske.
CERKVENI VESTNIK.
c Sv, misijon v Stojdragi na hrvaSko* kranjski meji. Pišejo nam: Od 13. do 15. t.
m. se jc v Stojdragi, najmanjši in najrevnejši župniji v Žumberku, ki leži na kranjski meji in obstoji 120 let, vršil sv. misijon, ki so ga vodili co. jezuiti iz Zngreba. Sv. misijona se je udeleževalo mnogo domačega in tujega ljudstva, zlasti iz sosednje Kranjske. Sv. zakramente je prejelo do 500 ljudi. Sklepna procesija je bila sijajna. Naj bi bili sadovi sv. misijona med revnimi stojdraškimi župljani trajni in veliki!
OBRTNE VESTI.
9. tečaj za knjigovodstvo v Črnomlja
priredi zavod za pospeševanje obrti skupno z obrtno zadrugo v Črnomlju za tamošnje obrtnike. Tečaj jc bo vršil od 16. julija do 14. avgusta v večernih urah. Vsa pripravljalna dela vodi načeistvo obrtne zadruge v Črnomlju, na katero naj se obrača za vsa pojasnila in sprejem. Ob priglasitvi je plačati položnino 5 K, iz katere se pokrijejo stroški za učila. Za prireditev je med obrtništvom obilo zanimanja, radi pravočasne ureditve vseh pripravljalnih del pa naj s« zglase vse prijave čimpreje mogoče.
PODRUŽNICE SLOMŠKOVE ZVEZE.
Slomškova podružnica za postojnski okraj zboruje v četrtek, dne 3. julija ob 3. uri popoldne v društvenih prosto-^ lih v Št. Petru. Predavala bodeta nad-, učitelja gg. Maks Kalan in Janko Grad.
Podružnica Slomškove zveze za Gorenjsko priredi dne 3. julija popoldne ob 3. uri v Bohinjski Beli svoje redno zborovanje s predavanjem o jako zanimivi tvarini. Vsi cenjeni člani se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor.
tae stvari.
Velik požar v wttllersdorfski munl« cijski tvornici. — 45 eksplozij. V W<&1-
lersdorfu pri Dunajskem Novem mestu je pričelo 30. m. m. ob pol 5. uri popoldne goreti poslopje št. 5. Sledilo je več eksplozij, ki so jih čuli tudi v Dunajskem Novem mestu, kjer so strašen strah povzročile. Krogclj je s strašnim pokom 45 eksplodiralo. Ranjenih je bilo več vojakov in gledalcev. Tekom onega leta je to že četrta eksplozija na Steinfeldu.
Suflragetke zopet požlgale. Angle' ške suffragetke so zažgale železniško postajo Leuchars na Škotskem. Sumijo, da so suffragetke tudi zažgale grad Balli Ivinnrnin pri Balfronu.
Francoski parlament na iilmu. »Tigaro« poroča, da je neki francoski podjetnik dobil dovoljenje, da sme napraviti vrsto kinematografičnih slik o delovanju poslancev v francoskem parlamentu. Te slike bodo šle potem po celi Francoski. Poslanci s predsednikom vred so bili seveda takoj pripravljeni za ta načrt, ker ni kar tako, biti predstavlien narodu v resnem iz-
vršovanju poslaniških dolžnosti. Toda podjetnik jc natančen in vesten mož in si je izgovoril, da. pride posnet slike, kadar bo hotel in ne samo en dan. On hoče namreč Francozom pokazati njih parlament tak, kakoršen je v resnici in zbornice ne bo fotografiral samo takrat, kadar je kaj posebnega na dnevnem redu in so vsi sedeži zasedeni, marveč tudi ob »tihih dneh«, ko so le najpridnejše čebelice med poslanci navzoče in 14 do 15 poslancev odločuje o najvažnejših sklepih. Posebno slavnostno ima izpasti prizor, ko pride v dvorano predsednik. Zanimive bodo nedvomno tudi slike o prizorih na ku-loarjih, ko se razni najeti »volilci« dre-njajo krog poslancev in prosijo, ozir. zahtevajo od njih različnih zaslug. Samo za eno stvar podjetnik ni mogel dobiti dovoljenja — da bi namreč posnel »delovanje« poslanecv v restavracijski dvoi-ani! V tej »luči« se noče dati slikati noben poslanec.
»Imperator«, največji prevozni parnik družbe »Hamburg - Amerika - Linie« — in menda sploh največji na svetu — je 11. t. m. odšel na svojo prvo vožnjo v Ameriko. Opremljen je naravnost razkošno — ves preoblečen z zlatom in svilo, Samo perilo (n. pr. 30.000 servijet, 45.000 obrisač itd.), ki ga vozi s sabo, je vredno 200.000 mark. Jedilne shrambe in hladilnice merijo krog 2830 m3. Za srednje število svojih potnikov rabi takoj pri odhodu: 45,000 funtov svežega mesa, 8500 funtov divjačine in perutnine, 8000 funtov svežih rib, 15.000 funtov kruha, 48.000 jajc, 25.000 funtov sveže zelenjave itd. Sveže vode za kuhinjsko rabo, kopalnice in drugo ima s sabo 2000 kubičnih metrov; v dveh destilatorjih se v 24 urah destilira po 20.000 litrov. Ogromne so seveda tudi zaloge premoga; shrambe imajo prostora za 170.000 stotov (8500 ton) premoga. Na parniku je 1180 mož posadke, med njimi en komodor (poveljnik), 1 obratni kapitan, 3 stražni kapitani, 7 častnikov, 29 inženirjev in elektrikov, 3 zdravniki- Kljub slabemu vremenu je parnik povprečno prevozil po 221/3 morskih milj (1 morska mila = 1852 metrov) na uro, V Southamptonu, kjer se je parnik ustavil, je moral ostati daleč zunaj na morju, ker radi svoje globokosti ni mogel h kraju. Na posebni ladji se je pripeljal k parniku sout-hamptonski župan z občinskim svetom in pozdravil v imenu mesta.
Bele lastovke. No, čisto bele ne, pač pa so bele po celem spodnjem truplu in po zadnji polovici trupla od perutnic dalje tudi zgoraj. Pcrutnici in rep so črni. Takih lastovk se nahaja čez 20 gnezd v Majšpergu pri Ptuju, in sicer v trgu samo pri eni hiši in pa na žagi na »Hamrih«. Pač neka drugod menda malo poznana posebnost.
si Jubilej mesta Karlovca. 21. avgusta letos poteče 100 let, odkar je Karlovec iz-ood francoske oblasti prišel zopet pod rlabsburžane.
IMENOVANJA PRI JUŽNI ŽELEZNICI.
(Z veljavnostjo od 1. julija 1913.)
Naslov inšpektorja dobi: šušteršič Fran, postajenačelnilc (Ljubljana). — Višji revidenti postanejo: Graeser Karel (Gorica), Lisec Rudolf (Trst), Dobo-višek Jurij (Radgona), Kebat Ludvik (Inomost), Baša Alojzij (Hrastnik), Kosmath Alojzij (Trst). — Naslov višjega revidenta dobe: Gabriel Karel (Divača), Mosettig Peter (Trst), Fabianich Nikolaj (Opatija-Matulje), Cvek Fran (Postojna), Gostiša Josip (Trst). — Revidenti postanejo: Freiberger Oskar (Trst), Cernigoj Venceslav (Trst), Szil-lich Karel (Zagorje), Krainer Fran (Trst), Seculin Ferdinand (Tržič), Tutta Ivan (Trst), Posega Makso (Dellach), Ulčnik Franc (Kriva vrba), Vehovc Alojzij (Logatec), Albrecht Ivan (Trst), Papst Fran (Gorica), Dorrer Anton (Zidani most), Manfreda Ivan (Ljubljana), Kitek Josip (Ljubljana), Župan Josip in Čik Rudolf (Ljubljana), Kastner Rudolf, Verzegnassi Edvard, Gregorig Anton, Rutar Franc, Prato Oskar in Dodič Anton (Trst), Vegliak Josip (Nabreži-na), Brinšek Emil (Sv. Peter na Krasu), Krajiček Žiga (Zidani most) in Rutar Alojzij (Ronke). — Pristavi postanejo: De Fin Avgust in Zambiasi Rikard (Trst), Coffou Evgen (Rubije-Sovod-nje), Blaž Karel (Trbovlje), Demonte Edvard (Gorica) in Vodička Henrik (Sv. Peter na Krasu). — Asistenti so postali: Mejak Rudolf (Samica), Pun-čuh Friderik (Sp. Dravograd), Rebolj Karel in Ramšak Julij (Celje). Zekar Fran (Račc-Fram) in Bregant Ivan (Tržič).
Zodnje vesli.
GRČIJA NAPOVE DANES VOJSKO.
Atene, 1. julija. Grški zunanji minister Koroinilas je izjavil, da grška vlada spričo dclstva, da je Bulgariia
vse spravljive korake Grčije odbila in ponovno prekrševala pogodbo o nevtralni coni, ni mogla drugače, nego da je makedonskim divizijam dala povelje za oienzivo. Grška vlada bo še danes v Sofiji podala v tem zmislu izjavo. Grčija odklanja vso odgovornost za vojsko in jo po Jfaktičnem izbruhu, ki so ga povzročili Bulgari, napove tudi formalno. Bitke trajajo dalje. V Solunu se je razorožil en bulgarski bataljon.
SRBSKO VRHOVNO POVELJSTVO DOBILO NALOG, DA NASTOPI.
Belgrad, 1. julija. Vlada je srbskemu vrhovnemu poveljstvu dala nalog, da vsled napada bulgarskih čet potrebne vojaške odredbe nemudoma izvede.
BULGARSKA OFENZIVA PROTI GRŠKI FRONTI.
Belgrad, 1. julija. (Urad n o.) Bulgari so napadli grško linijo na celi fronti. Po napadu na Djcvdjeli so Bulgari napadli grške pozicije na črti Orfano—Pravišta.
BULGARI O SPOPADIH.
Sofija, 1. julija. Včerajšnjemu ministrskemu svetu, ki se je pečal s srbskim napadom na Štip, se je pritegnil tudi zastopnik generalissima Savova. Vesti z bojišča se ugodno glasijo.
GRKI S SILO RAZOROŽILI BULGAR-SKO POSADKO V SOLUNU.
Solun, 1. julija. ( O f i c i e 1 n o.) Grški general Kallaris jc včeraj poslal poveljniku bulgarske garnizije pismo, v katerem pravi: Ker so bulgarske čete začele sovražnosti, imam čast Vas prositi, da mesto v teku ene ure zapustite in izročite orožje, častniki pa smejo sablje obdržati. Bulgarske čete se bodo s posebnim vlakom odpeljale do naših predstraž in se je vse ukrenilo za njihovo varnost. Po preteku tega roka bom žal primoran dati povelje, da se z bulgarsko garnizijo postopa kakor s sovražnikom. — Ker bulgarska garni-zija po preteku tega roka orožja ni izročila, so grške čete bulgarsko garnizijo obkrožile. Otvoril se je ogenj. Žrtve so še neznane. Garnizija se je končno vdala grškim oblastem. V mestu se je red vzdi*žal.
BULGARIJA PROTESTIRA PROTI SPOPADOM.
Belgrad, 1. julija. Bulgarski posla-" nik Tošev je včeraj opoldne izročil protestno noto svoje vlade, ker so Srbi napadli Bulgare. Merodajni krogi izjavljajo, da je to bulgarski manever, da se krivda za vojsko pripiše Srbiji.
SRBIJA ODKLANJA ODGOVORNOST.
Belgrad, 1. julija. Včeraj zvečer je srbska vlada izročila bulgarskemu poslaniku noto, v kateri srbska vlada izjavlja, da je trditev Bulgarije, da so srbske in grške čete bulgarske pri Zle-tovu in Elevteriji napadle, neresnična. Srbija razpolaga z neovržnimi dokazi, da so bulgarske čete včeraj ob 2. uri 30 minut ponoči otvorile ogenj. Evidentno vč, da je bil bulgarski napad pripravljen. Srbija odklanja vsako odgovornost za posledice in odločno zavrača vse obdolžitve. — Tiskovni urad pripominja k temu: Včeraj izročena bulgarska protestna nota nosi značaj sistematične pripravljenosti Bulgarije za vojsko. Nota govori o dogodkih, ki so se izvršili pozneje, nego so se izvršili. Bulgarska brzojavna agencija je poročala o napadih, še preden so se zgodili. To dokazuje ilojalno postopanje Bulgarije. Dokaz te ilojalnosti jc tudi, da je Bulgarija srbskega poslaniškega kurirja v Caribrodu zadržala. Bulgarija jc otvorila sovražnosti, ne da bi se držala običaja.
KAJ STORI RUMUNIJA? — RUMU-NIJA MOBILIZUJE DALJE? Sofija, 1. julija. Danes je dr. Da-nev konferiral z voditelji opozicije. Zatrjuje se, da je vlada ponudila Rumu-niji linijo Turtukan—Balčik in odposlala na Dunaj bivšega ministra Ma-linova, v Pariz pa bivšega ministra Gejnadijeva, da intervenirata Bulgarski v prilog.
Dunaj, 1. julija. V rumunskih di-plomatičnih krogih se zatrjuje: Ru-munija je na vsak način odločena poseči v tek dogodkov na Balkanu. Ce se izkaže, da so Bulgari napadli Srbe in Grke, bo rumunska armada takoj vpa-dla v Bularijo, če pa se izkaže nasprotno, tedaj bo Rumunija šele tedaj stopila v akcijo, če bodo bulgarski vspehi prenevarni m-iio.
Buki	ija. Mobilizacijske
priprave	»glico nadaljujejo.
Vojaški	ajo veliko število
Čet proti	vojaški transporti
na ladjal	o iz črnega morja
oroti usti
BOJ ZA GJEVGJELI.
Pariz, 1. julija, Tukajšnji listi prinašajo podrobna izvirna poročila o boju z/i Gjovgjeli. Srbi so naravnost obupnoi branili mesto, a njih število jo bilo veliko premajhno. Ko so uvideli, da je vsak odpor zaman, so trikrat s hrabrim bajonetnim naskokom naskočili Bulgare in jih vsetrikrat vrgli iz mesta. Ko so Bulgari dobili koncil io še večja ojačenja, in jc tudi artiljerija otvorila silen ogenj na srbsko posadko, so se morali Srbi vsled prevelike bulgarske premoči umakniti in zapustiti mesto.
BRZOJAVNA ZVEZA BELGRAD-SOLUN PREKINJENA. Belrad, 1. julija. Brzojavna zveza s Solunom je od včeraj prekinjena. To
je posledica zavzetja Djevdjelija od strani Bulgarov.
RUSKA INTERVENCIJA. Peterburg, 1. julija. Ruski poslaniki v Belgradu, Sofiji in Atenah so dobili nalog, da danes vzadnjič resno opomnijo zaveznike, naj sovražnosti takoj ustavijo. Rusija poživlja obenem balkanske ministrske predsednike, da se podajo v Peterburg. Francoski poslaniki se temu koraku pridružujejo.
PAŠIČ ŠE VEDNO UPA V MIR.
Dunaj, 1. julija. »Sudslawische Correspondenz« poroča iz Belgrada, da vlada položaj kljub sovražnostim mirno premotriva. Pašič upa še vedno v poravnavo.
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI REŠENA.
Belgrad, 1. julija. Ministrska kriza se reši formalno danes po seji skupščine. Vojni minister Božanovič ostane, izstopi pa justični minister Poli-čevič.
KAJ BO Z ALBANIJO.
London, 1. julija. Danes se je zopet zbrala konferenca poslanikov v zunanjem uradu.
ŠE VEDNO SILISTRIA.
Bukarešt, 1. julija. Rurnunska in bulgarska komisija se nikakor ne moreta zjediniti, kje naj se začne trikilo-meterska cona okoli Silistrije. Ako se sporazum ne doseže, bo glasom določil peterburškega protokola razsodilo mednarodno razsodišče.
XXX
CESAR SE PODA V IŠL.
Dunaj, 1. julija. Cesar je danes ob 7. uri 35 minut zjutraj odpotoval v Wallsee h krstu hčerke svoje vnukinje grofice Waldburg, odkoder se popoldne poda v Išl na poletno bivanje.
LAŠKA KRALJEVSKA DVOJICA NA AVSTRIJSKIH TLEH.
Inomost, 1. julija. Cesarski namestnik rof Toggenburg je danes laško kraljevsko dvojico, ki se je peljala tod mimo v Nemčijo, pozdravil v imenu cesarja Franca Jožefa,
SMRTNA KOSA.
Pariz, 1. julija. Tu je mrl sloveči Henry Rochefort v starosti 83 let.
praktične poizkuse pripravne objekte na razpolaganje. Vse stroške teh tečajev poravna c. kr. kmetijska družba kranjska. Na podlagi došlih prijav bo podpisani glavni odbor določil kraje, kjer se morejo že letos vršiti ti tečaji. Izbrali se bodo kraji, kamor lahko pridejo kmetovalci iz obširnejšega okoliša, torej tudi iz okoliša dveh ali več podružnic, — Glavni odbor c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani,
g Prodaja hrastovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz kolonizacijskega objekta Borovnicam, okraj Prnjavor, približno 10.000 m3 hrastovega in približno 45.000 m' bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 26. julija t. 1., 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Nazadovanje ogrske živinoreje. Štetje živine na Ogrskem je pokazalo, tla je število živine na Ogrskem izvzem-ši konj in oslov, zelo padlo. Goveda je padla za 200.000 glav.
— Izgubil se je mlad psiček bele barve s črnimi ušesi in črnim kratkim repom. Psiček čuje na ime »Ninaš«. Kamor se je zatekel ali kdor bi ga izsledil, se prosi, naj bi sporočil proti dobri nagradi v trifiki nasproti župne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano.
Gospodarstvo.
g Rahljanje zemlje z razstreljevanjem.
Eno najhujših neprilik v kmetijskem obratu je dandanes pomanjkanje delovnih sil, zato je vsako sredstvo dobrodošlo, ki kmetovalcu na cen način pomaga hraniti z delom. Tako sredstvo je tudi rigolanje, oziroma rahljanje zemlje z razstreljevanjem z novim razstreljivom »din a m on I«, ki je zato posebno pripravno in izvrstno, ker je njegova raba lahka, brez nevarnosti in cena. Dinamon se rabi za rigolanje zemlje v sadovnjakih in vinogradih, za napravo jam za sadno drevje, za napravo jarkov, za hitro in ceno iztrebljenje štorov in korenin posekanega drevja iz zemlje itd. — Podpisani glavni odbor namerava prirediti še to leto poučne tečaje za rahljanje zemlje potom razstreli e v a n j a in poziva vse družbene podružnice, ki se zanimajo za ta velevažni novi način obdelovanja zemlje, da takoj sporoče podpisanemu odboru, če želijo za svoje ude imeti tak tečaj in če imajo za
Meteorologtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Coltijti	Vetrovi	Nobo	G* p* ►
30	9. zveč.	736-9	12-8	sl. vzh.	dol. obl.	
1	7. zjutr.	7368	95	si. vzh.	megla	00
	2. pop.	735-0	21-6	sr. szah.	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 15 8°, norm. 19-1\
Naravna
BilMa Kisla vola
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Odda se
lepa vinska klet
Poizve se pri gosp. Francetu Grum v Mostah, pošta Ljubljana.	1978
Sanatorium Emona L^!!::1.',
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kfr. odd. dež. boln<
Na prodaf |e
dvole posestev
pod zelo ugodnimi pogoji. Vsako obstoji iz vsega gospodarskega poslopja, travnikov, gozdov, vinogradov in njiv. Prvo ob deželni cesti v Zaloga pri škocjanu, pripravno za obrt, drugo 20 minut od trga Mokronog odaljeno.
Natančnejša pojasnila dajo Anton Bale, gostilničar in mesar, Mokronog.	2013
Službe išče kot
sluga
najrajše h kakemu zdravniku mladenič, več slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod »Zdravnik 2011« na upravo Slovenca.
Vam plačam, ako Vaših knrjlb očes, bradavic in trdo kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-ma. zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	33€
Kemenjr (Kaschau) L
Ppoda se tfeleposestVo
zapisano v deželni deski Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika, na Kranjskem v izmeri 300 oralov; od teh je okoli 132 oralov izbor-nega polja in logov, 168 oralov 20 — 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada. Višina nad morjem 130 — 150 m. Podnebje toplo, želez, postaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se posekajo, se napravijo zelo rodovita polja, loke in vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, 7, mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Cena z vsem fundusom instruktom K 250.000. Proda se tam _ tudi zelo donosna opekarna za Iv 15.000, Ponudbe na Pozemkova banka v Praei (Češko,)	2009 (61 IS
Trgovski učenec 1
s primemo šolsko izobrazbo, zmožen obeli deželnih jezikov, pošten ter da ima veselje do trgovine z mešanim blagom se sprejme pri
Leopoldu Lavs, trgovcu i iržieu, Sorenjsho.
Radi bolezni oddam takoj pod ugodnimi pogoji, dobro vpeljano na debelo (engros)
špecerijsko trgovino
M. Spreitzer 1973
posestnik in trgovec v Ljubljani.
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
i poštni zavilek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoli, Ljub-Ifana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Knežji in nadškofijski
KONVIKT
pod vodstvom očetov družbe Jezusove v Gorici.
Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči. Milo, južno podnebje. Velikanska nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in kopelmi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov. Poštena, stanu primerna vzgoja.
Za sedaj bodo gojenci obiskovali c. kr. veliko gimnazijo v Gorici; vendar je upati, da kmalu začne interna gimnazija z javno pravico.
S Šolskim letom 1913-14 se že otvori v zavodu pripravnica s slovenskim učnim jezikom.
Prospekti in natačnejša pojasnila sc dobe pri
nnilelislw Mirna in nadšhol. honviHta
v Gorici.
1 Odkar zaltrkuiem in lulmm ]
v
ne uiaraui za noben drug zajtrk in se čutim zdravegn, močnega in priliranlm po-lovico denarja v gospodinjstvu tndl na mleku in sladkorju. 7;a dojenčke ni bulj-šega redilnega sredstva, l ake pohvale dohajajo vsak dan pri zopelnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri i/.delovatelju, lekarnarju Trnkoczv v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po poŠti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek 'i, kg po tJO vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-strafle 109, Radeckjrplatz i, Joscfstadter-strafle 25. V Gradca: Sackstrafle i. 109
Proda se dobro idoča
pectšla
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 Iv. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
1981
Domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček i Komp.
Franca Jožefa cesta 3
i < ♦
se priporoča cenj, p. n. občinstvu v nakup
narejenih oblek.
Sprejemalo se naročila po meri, ter se izvrže točno In solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Št. 12.670.
Razpis.
1991 (3)
Za zgradbo mostu čez Raduljo
v čučji Mlaki na okrajni cesti Novomesto—Krško na 14.800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne podudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj se predlože do
21. julija 1.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu čez Raduljo ▼ čučji Mlaki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razentega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem Urada (Turjaški trg št. 3).
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. junija lOl.J.
im h -toplice (Hrvatsko)
i II H Po*snila Prospekte pošilja fCVmatiZCm, ■■■	gratis ravnateljstvo lSChiaS* 1026
PRODA SE
pod zelo ugodnimi pogoji:
1.	veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem),
nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj;
2.	novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, neka) sveta zraven, za eno družino;
3.	dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih
bližini se zida nova šola.
Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 K. — S posestvom ad 1. združena je pravica lastnega lova, prijetno letovišče.
Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8.	1753
novi letošnji pridelek, veleprima kakovosti, belo mesnati, se dobi tako) po prav primerno nizki ceni. Odjem v vrečah od 50 kg dalje pri tvrdki Iv. A. Hartmanna naši. A. TOMAŽIČ, Marije Terezije cesta, Ljubljana. 1986
Kolesarit zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato iiu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čamernik & Ko. Ljubljana
Dnnajska cesta $1.9—12.
Specilalna (rgonina s kolesi, motorji, aiitomobill io posames' niml deli. mehanična deiaunica in garaža.
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
M
" Ljubljana, na vosalu Medarsho ulice in Pred Sholilo 3
nasproti lostilne „Pri Šotor v podružnici (vrtne l MiHliue.
767
Ad 10221/12
RAZPIS.
1950 (3)
Za zgradbo
okrajne ceste Borovec - Kočevska Reka
v cestncm okraju Kočevje na 82.000 Iv proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože
do 21 julija t.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti koikovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje cestne zgradbe Borovec.Ko-čevska Reka".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razentega je dodati kot vadij y0/0 stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 22. julija t. 1. ob 2. uri popoldne v Kočevski Reki še ustna zmanjševalna licitacija in sicer za posamezne cestne dele. dolge po okroglo 2200 m oziroma 2050 m, v katere se bo cela 0450 m dolga proga delila.
Zgradba mostu čez potok Reka se bo v tem slučaju posebej oddala. Pri ustmeni ponudbeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 K vadija, ki se po odobreni ponudbi popolni za varščino na 10% pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali sploh vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
Ljubljani, dne 20. junija li'i;>.
Tzdaja konzorcij »Slovcncaa.
Tisk: »KatoliSke Tiskarne«,
OdKovorni urednik: Miha Moškerc.