raziskave in razvoj pregledni strokovni ~lanek (A Professional Review) Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) avtorji prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana doc. dr. Darij KRAJČIČ, BF - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, mag. Franc FERLIN, Gozdarski inštitut Slovenije, Mitja PIŠKUR, univ dipl. inž. gozd. , Gozdarski inštitut Slovenije Robert KRAJNC, Gozdarski inštitut Slovenije Uvod Slovenci smo vselej dobro gospodarili z gozdom, kar nam priznava tudi mednarodna stroka. 1949 smo odpravili golosek in vpeljali naravi prijazno gospodarjenje z gozdom. Pri tem smo sledili [vici, ki je to storila ‘e 1924. Imamo izjemno visok dele‘ naravnih gozdov (70 %). Generacije slovenskih gozdarjev so bile skrbno vzgajane v duhu principov trajnosti, multifunkcionalnosti in sonaravnosti, kot so jih mnogo kasneje definirali “Helsin{ki” kriteriji. Poseganje v gozd je natan~no na~rtovano in “elasti~no”. Mnogi se spra{ujejo, ~e je v tak{ni situaciji certifikacija sploh smiselna, saj sta slovenski gozd in njegov les ob sonaravnem gospodarjenju ‘e od nekdaj certificirana. Morda, vendar je namen panevrop-ske sheme ustanovitev mednarodno kredibilnega okvira, ki bi omogo~al medsebojno priznavanje gozdnih certifikacijskih shem/sistemov. Nekateri spet menijo, da gre za ekodik-tat okoljskih zdru‘enj. Tehni~ni dokument in Statut PEFC definirajo osnovne zahteve gozdnih certifikacijskih standardov in shem ter formiranje institucionalne ureditve na panevropski, nacionalni in subnacionalni ravni. Ustanovitelji PEFC so proti monopolom in verjamejo, da konkurenca dviguje standarde in zni‘uje stro{ke. To je dobro za lastnike, potro{nike in dru‘bo kot celoto. Ideja certifikacije se je rodila v tropih in je posledica nebrzdanega uni-~evanja in enostranske rabe tropskih gozdov. Zaradi porazne neu~inko-vitosti raznih mednarodnih pobud, vladnih politik in nesmiselnih bojkotov so pobudo pri gozdni certi-fikaciji prevzele okoljske nevladne organizacije (ENGO). Kot neuspel poskus re{evanja tropskih gozdov omenimo akcijo, ko se je 1000 velikih mest in skupnosti v Nem~iji, Avstriji, [vici, Nizozemski in Zdru-‘enem kraljestvu dogovorilo, da bodo bojkotiralo tropski les. Namen je bil sicer dober, v resnici pa se je izrodil v svoje nasprotje: deforesta-cija se je celo pove~ala, saj so ljudje izgubili mo‘nost zaslu‘ka v gozdarstvu in lesni industriji. Zaradi hitrega nara{~anja prebivalstva so bili prisiljeni s po‘igalni{tvom pove~evati kmetijske povr{ine in hkrati skraj-{evati obdobja zara{~anja oz. mirovanja. Odmevne so bile akcije Rainforest Action Network -a in {e posebej Greenpeace-a. Zdaj potekajo akcije bolj premi{ljeno. Omenimo kampanijo Gozdovi za ‘ivljenje Svetovnega sklada za naravo (World Wide Fund for Nature, WWF). Po-sku{ajo ohraniti po 10 % povr{ine vsakega gozdnega tipa itd. Dr‘ave EU in dr‘ave kandidatke so slednji~ podpisale Kjotski protokol. Ta pomemben dokument namenja bistveno vlogo tudi gozdovom oz. lesu kot ponoru ogljikovega dioksida. Les dobiva poseben pomen, saj je mogo~e z njim nadome{~ati materiale, katerih pridobivanje in predelava potrebuje veliko “fosilne” energije (kovine, plasti, cement). Kako se bo sistem cap and trade uveljavil, ne ve nih~e, prav tako ne, kako globoko v vsakdanje ‘ivljenje prebivalcev bo posegel. Prizadevanje za trajnostni razvoj 1987 je Svetovna komisija za okolje in razvoj (World Commision on En- Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj vironment and Development, WCED) definirala trajnostni razvoj kot “razvoj, ki zadovoljuje potrebe dana{nje generacije, ne da bi ogro`ala razvojnih mo`nosti bodo~ih generacij”. 1989 je Generalna skup{~ina Zdru-‘enih narodov pozvala na sre~anje narodov o trajnostnem razvoju. 1992 je bila v Riu de Janeiru Konferenca Zdru‘enih narodov o okolju in razvoju (United Nations Conference on Evironment and Development, UNCED). Poglavitni rezultat je bila usvojitev Agende 21, na~rta za dosego trajnostnega razvoja v 21. stoletju. Zdru‘eni narodi so istega leta ustanovili Komisijo za trajnostni razvoj (Commision on Sustainable Development, CSD), ki naj bi s spremljanjem uresni~evanja sporazumov, sklenjenih v Riu, olaj{ala nadaljnje dejavnosti. Na UNCED je 170 dr‘av podpisalo sve‘enj Gozdnih na~el (Forest Principles). S potrditvijo na~el so se te de‘ele obvezale, da bodo razvijale znanstveno osnovane kriterije in smernice za trajnostni razvoj gozdov. Na podlagi geografije in/ali gozdnih tipov so se skupine dr‘av zdru‘ile v medvladne “procese”, da bi utemeljile kriterije in indikatorje oz. kazalnike za trajnost-no gospodarjenje z gozdovi. Med osmimi medvladnimi “procesi” je tudi Panevropski (Helsin{ki) proces. 1995 se je v Rimu na povabilo FAO (Food and Agriculture Organizationv) zbralo 120 gozdarskih ministrov, da bi z Rimsko izjavo o gozdarstvu (Rome Statement on Forestry) pospe-{ili uresni~evanje sklepov UNCED. Delno na podlagi Rimske izjave je CSD ustanovila Medvladni panel (gremij) za gozdove (Intergovernmental Panel on Forests, IPF). Namen Panela je bil dose~i soglasje o petih {irokih kategorijah vpra{anj glede Les 54(2002) 7-8 gozdov (FAO 1997): (1) uresni~enje sklepov UNCED glede gozdov na nacionalni in mednarodni ravni, vklju~no s preu~itvijo sektorskih in medsektorskih povezav, (2) mednarodno sodelovanje pri finan~ni po-mo~i in prenosu tehnologij; (3) znanstvene raziskave, ocena gozdov in razvoj kriterijev in indikatorjev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; (4) trgovina in okolje z lesnimi produkti in usluge; (5) mednarodne organizacije in multilateralne in{-titucije ter in{trumenti, vklju~no z ustreznimi zakonski mehanizmi. Po predlo‘itvi kon~nega poro~ila IPF se je Generalna skup{~ina odlo~ila oblikovati Medvladni forum za gozdove (Intergovernmental Forum on Forests), ki nadaljuje delo IPF. Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (Pan European Forest certification, PEFC) @e 1995 so pri{le skandinavske organizacije gozdnih lastnikov do sklepa, da bi bilo treba gospodarjenje z gozdom certificirati. 1998 so za~eli razvijati kriterije in indikatorje za neodvisno preverjanje. 30. 06. 1999 je bil v Parizu po ve~mese~nih pripravah ustanovljen Svet PEFC (Pan European Forest Certification Council, PEFCC). PEFC predstavlja prostovoljno iniciativo privatnega sektorja, ki zagotavlja kupcem, da lesni produkti, ki jih kupijo, izvirajo iz neodvisno certi-ficiranih gozdov, gospodarjenih po panevropskih kriterijih, kot jih definirajo resolucije Helsin{ke in Liz-bonske ministrske konference iz 1993 in 1998 o za{~iti gozdov v Evropi. Les iz certificiranih gozdov je mogo~e prepoznati po logu PEFC. Kupci, ki kupujejo z logom PEFC ozna~ene proizvode, se zavestno odlo~ajo za sonaravno, trajnostno, multifunkcionalno gospodarjenje z gozdovi v smislu dru‘benega (socialnega), t.j. ekolo{kega gozdarstva. Gozdarstvo na tej stopnji ne zagotavlja le “trajne” proizvodnje lesa in drugih konvencionalnih gozdnih proizvodov, temve~ vzdr‘uje {e {irok spekter gozdnih stanj in koristi, kot jih zahteva in pri~akuje sodobna okoljsko ozave{~ena dru‘ba (“Hel-sin{ki” kriteriji). Trenutno {teje Svet PEFC 15 dr‘av, od tega 11 s podpisano shemo (Avstrija, Belgija, ^e{ka, Finska, Francija, Latvija, Nem~ija, Norve{ka, [vedska, [vica, Velika Britanija), 2 dr‘avi s shemo v fazi podpisovanja (Portugalska, [panija) in 2 dr‘avi, ki {e nimata podpisane sheme (Italija, Danska). Slovenija je v kategoriji dr‘av, ki se za certifikacijo “zanimajo”. PEFC med drugim podpirajo Confederation of Woodworking Industries (CEI Bois), Confederation of European Forest Owners (CEPF), Conferedation of European Paper Industries (CEPI), The European Timber Trade/Retailers Association (FEBO), Féderation Européenne des Communes Forestiéres (FE-COF) in Union of European Foresters (UEF). Certifikacija PEFC zajema dve podro~ji: (a) trajnostno gospodarjenje z gozdom po “helsin{kih” kriterijih in (b) dokazovanje certifi-ciranega lesa med predelavo (sledenje, angl. Chain of Custody, nem. Produktkettennachweis). “Helsin-{ki” kriteriji definirajo trajnostno gospodarjenje z gozdom kot tudi njegove ekolo{ke, ekonomske in socialne vidike. Proces sledenja jam~i, da nosijo za{~itni znak PEFC le izdelki iz certificiranega lesa oz. lesa iz certificiranih gozdov. “Helsin{ki” kriteriji (1993) 1. Ohranjanje in krepitev gozdnih 241 raziskave in razvoj virov in njihovega prispevka h globalnemu ogljikovemu ciklu. 2. Ohranjanje zdravja in vitalnostni gozdnih ekosistemov. 3. Ohranjanje in krepitev proizvodnjih funkcij gozdov (lesnih in nelesnih). 4. Ohranjanje in krepitev biolo{ke raznoterosti v gozdnih ekosistemih. 5. Ohranjanje in krepitev za{~itnih funkcij pri gospodarjenju z gozdovi ({e posebej tal in vode). 6. Ohranjanje socioekonomskih funkcij in pogojev. Helsin{ki kriteriji so osnova za presojo trajnostnega gospodarjenja z gozdom in predstavljajo vsebinska ocenjevalna te‘i{~a, medtem ko so indikatorji konkretni ocenjevalni objekti. Sestava kataloga indikatorjev za merjenje trajnosti je najzahtevnej{i del gozdarskega dela procesa certificiranja. Za na{e razmere ga pripravlja team mag. F. Ferlina na GIS. V nadaljevanju je prikazan sumarij kataloga merjenja trajnosti po avstrijski shemi PEFC. Razen za prvi kriterij, kjer so indikatorji navedeni, je za drugih pet kriterijev navedeno le skupno {tevilo indikatorjev (PEFC Austria, Holzzertifizierung in Dsterreich: Systembeschreibung 2000). Slovenija - gozdna in lesna de‘ela povr{ina Slovenije 2.025.469 ha, povr{ina gozdov 1.134.804 ha (56 % gozdnatost), skupna lesna zaloga slovenskih gozdov 261 milijonov m3, povpre~na lesna zaloga 229,7 m3/ ha, skupni letni prirastek gozdov 6.827.000 m3 povpre~ni letni prirastek 6,02 Preglednica 1. Povzetek kriterijev in indikatorjev po avstrijski shemi PEFC. KltMI l'-.'.lkrii.'jri lllijil.nl"! 1 l Ohranjam* m krcpiKV gnanih I.L Naiin gospodarjenja z un«du"i I.U Ctioti» tosdflti jwvrtin» •nrciv innjitavcca pridevka t 1.2 Lesna /jIui^j mije, gkibalntimi -u^jikjOitftlU (+lu- ij Sisaccni gpxpodarJEnja. LI.b Clnni(cvp*eđtđ, luvet« sinih, uan>s1i cer lislni&lvu. I.l.c Gcarihu poYrüna su p*eh«v*k» in umnnHnha. l.l.d Aazmenje med gcudra in Hkriu puL-räir». 1,1,3 UrcuuhcuJ. 1.2.a C4neg.ua a pre merrier Iran a aloft l.2.h> Olisec uaspremeineirsretlnjr Irane caluui: na uwiirtili pnvrtaruri. 1.2.c Ohsec in spremembe marOHmstrukiur* l.2.a tiozdnn-gpffpodbrsks nacrti in iHJshiltik B^pwhrjtinh Lji^diiih povräin. I.3± Smernic? zj v/spodtirjunj« m ■udćMltk iSđBđniŠiMvriJii BIKa>ndnrjcnib|H sanenücÜL L An [nvcnlixni. karLirjnw. iUfwitöf in^ nahiaci>, natnovunjc tkupui 11 iiiUA»luijut 2 OllrSujalUje jdmvju in viulnnai 2. L Vplivi na zdravje in vjLilrKisI sknpai 7nidit.*t fljMv»ih nt^iulijiv-Lgazd. ekmzsLemi, ■skupui 13 indiksmnjn ckotiisKfnili uuroiCiii; »riW. 4j 7jUiuin rabi gordnili genskih «rov. O HjuiiüICUbl iinikiur i Ohunjanjc inLrcpilcv >:aüriuiih 5.1 Ohrjiuaruf m iibOljE«V:'nJe ,ki.|\i :i iiAÜkuior;■* liailroj pn £u »podarim i u i Cilft* uuiuu funkcije (WOVi 52 Ofanuijinjr in iibcljhvajnjc Jiultmlifidob«!, !l*sn jlede > .'.k-5.3 £đMilaprrJclWi«l»miHii itäieeami 6 Ohranjanje *«*>-** uütftS krt 4,1 pipflun nhrom kncdekulnjnlea skunaj IT indskalurjev ftinkcij in pnjfljev ti.2 Rekreaciju «J fVAhCilö itDra&v^ije, «Hejuiffi, nakkive 4.4 ZaScila pnnfclu in uVk"iu podaji ti.5 Oure&anjc javnosti, delu z juvnosijo h.ti hLu.:iiriiL vr:c:i;ik zK ' \^ ^~**"* -~>*£bs! S|^S|AaMl W*^. ■ >3^ jj^Sn^UKifih^S ImmS ■Jß ' ~~? Syl^r — ~J~' ^ SäÄ* '*j4 T^afcMđafeaaži&^La^š- ~<^ V-. ^22* ^Bs^^v^&^i^^^^ * ~~**t ^^■TBMMa^^^^Mr^r^ fa i liri ii iw •&mß*e ^^G9K&A0kkV «5S^j£7 T" ^^tieazaSs^^ ^BzJMBrmTljL ----- <-.s :i ^^r^*^ ^J ^^^^ Slika 1. Gozdnatost Slovenije (vir: Zavod za gozdove Slovenije 2002) Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj m3/ha, • letni posek zna{a 2.609.039 m3 (2,3 m3/ha), • razmerje med letnim posekom in prirastkom je 38,2 %. a) Sedanja vegatacija b ) Potencialna vegetacija Posestna struktura gozdov v Sloveniji V Evropi prevladujejo majhni gozdni posestniki. [tevilne trajnostne kriterije je mogo~e dokazovati le na ve~jih povr{inah. Da ne bi diskriminirali 12 milijonov, praviloma majhnih gozdnih posestnikov, kolikor jih je v Evropi, je PEFC izdelal osnovo za regijsko certificiranje, ki {e posebej ustreza srednjeevropski posestni{ki strukturi. Evropski lastniki NIPF (NonIndustrial Private Forestland -Neindustrijski privatni gozd) prav zato niso naklonjeni shemi FSC (Forest Stewardship Council, Svet za gozdno nadzorni{tvo), ki temelji na certi-ficiranju posameznih obratov oz. posesti . Slovenska gozdna posest je {e posebej razdrobljena (preglednica 2). Ocenjeno {tevilo zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji je med 250.000 in 300.000. Lastnik ima v povpre~ju 2,9 parcele, od katerih sta 2,2 prostorsko lo~eni. Lastni{ka struktura slovenskih gozdov: 31 % dr‘avni 31%, 68 % zasebni, 1% drugi. Glede na izjemno posestno razdrobljenost v Sloveniji, je regijska certifikacija {e posebej primerna. Odlo~iti se bo treba, ali se bo celotna Slovenija obravnavala kot enotna regija ali pa bo razdeljena na ve~ regij, ki bi bile usklajene z obstoje~o administrativno infrastrukturo. Predlog organizacije certificiranja gozdov po na~elih PEFC v Sloveniji Nacionalni forum Nacionalno shemo certificiranja gozdov oceni Svet vseevropske certi- Preglednica 2. Velikost gozdne posesti 1994) v Sloveniji (vir: MKGP Velikost gozdne posesti (ha) [tevilo posestnikov (%) Povr{ina (%) Do 0,99 54,7 10,0 1 do 2,99 25,6 88,6 20,1 44,0 3 do 4,99 8,3 13,9 5 do 9,99 7,2 22,2 10 do 19,99 3,1 11,4 18,6 56,0 Nad 20 1,1 15,2 Skupaj 100 100 fikacije gozdov (Pan-European Forest Certification Council , PEFCC). Vsaka ~lanica PEFC na ravni dr‘ave ustanovi nacionalno upravno telo PEFC. Pred tem mora strokovno-interesni Forum (“platforma”, delovna skupina) oceniti ustreznost elementov (zlasti vseevropskih meril in smernic) trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in jih interpretirati v nacionalnih razmerah. Klju~na naloga Foruma je uskladitev in priprava nacionalnih meril in smernic trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki v bistvu predstavljajo nacionalna merila za certifikacijo gozdov (certi-fikacijski standard). Iniciativo za oblikovanje tak{nega Foruma naj bi imeli zlasti predstavniki lastnikov gozdov, ki bi vanj povabili vse zainteresirane skupine. Skladno z usmeritvami PEFC naj bi tak{en nacionalni Forum sestavljali predstavniki interesnih skupin (stakeholders), ki so kakorkoli povezane z gozdnim prostorom, gospodarjenjem z gozdom in lesom. Slovenski Forum naj bi sestavljali predstavniki naslednjih institucij in organizacij: • Kmetijsko gozdarska zbornica (gozdarski del), • Gospodarska zbornica Slovenije (gozdarski, lesarski, papirni{ki del), • Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov (gozdarski del), • predstavniki (organizacij) zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji, • Gospodarsko interesno zdru‘enje gozdarstva, • sindikati s podro~ja gozdarstva, • Lovska zveza Slovenije, • predstavniki nevladnih organizacij (gozdovi, okolje, narava), • Zveza za varstvo potro{nikov, • Zavod za gozdove Slovenije, Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj • Zavod za ohranjanje narave Republike Slovenije, • Gozdarski in{titut Slovenije • Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V primeru, da bi {lo za delovno skupino, katere naloga bi bila usklajevanje in priprava vladnih meril (kazalnikov in smernic trajnostnega gospodarjenja z gozdovi), bi bilo lahko {tevilo predlaganih, interesnih (nevladnih) predstavnikov v Forumu manj{e, v primeru priprave nevladnih certifikacijskih meril (kazalnikov in smernic, ki bi rabili le certifikaciji gozdov) pa ve~je. V vsakem primeru pa naj bi - zaradi vsebine nalog -prevladovali predstavniki “gozdnih” interesov (prevladujejo strokovne vsebine, povezane z gozdovi). “Tretja stranka” (angl. third party, nem. dritte Stelle) “Tretja stranka” je oseba ali organ, ki je glede na udele`ene stranke neodvisen. Opomba: Udele`ene stranke so praviloma dobavitelj (prva stranka) in kupec (druga stranka) (ISO/IEC-2). Tretja stranka potrjuje ali zavra~a skladnost ravnanja z gozdom s kriteriji nacionalne certi-fikacijske sheme PEFC (slika 3). Na~elno v procesu certificiranja nastopajo trije udele‘enci: prvi izdela standard, drugi je prosilec, ki zaprosi za izdajo certifikata o izpolnjevanju zahtev standarda, in tretji, “tretja stranka” ali certifikacijski organ, ki je akreditiran za izdajo certifikata o izpolnjevanju zahtev dolo~enega standarda. Neodvisna organizacija, ki izvaja cer-tificiranje gozdov, mora izpolnjevati naslednje pogoje: Slika 4. Vloga “tretje stranke” v certifikacijski shemi • imeti mora nacionalno (slovensko) akreditacijo za standarde EN 45012 in ISO 14001, • imeti mora reference s podro~ja gozdarstva in gospodarjenja z gozdom, • presojevalci morajo imeti najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnja) in najmanj petletne izku{nje v gozdarski stroki ter reference s podro~ja gospodarjenja z gozdom in s podro~ja certificiranja gozdov. Poleg tretje stranke se v procesu cer-tificiranja pojavijo {e svetovalci, ki pri- ijaLeS 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj pravijo vso potrebno dokumentacijo in izdelajo audit poro~ilo (presoja). Svetovalci so lahko poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, njihovi sodelavci pa imajo najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnja) in najmanj petletne izku{nje v gozdarski stroki ter reference s pod-ro~ja gospodarjenja z gozdom in s pod-ro~ja certificiranja gozdov (slika 4). Predlog sheme PEFC certificiranja trajnost-nega gospodarjenja z gozdovi za Slovenijo Shema delovanja PEFC za Slovenijo je oblikovana na principu racionalne organiziranosti (~im ni‘ji dodatni stro{ki ob ~im ve~jem u~inku) in teritorialne pokritosti celotne dr‘ave. Pri tem se je upo{tevalo, da cer-tificiranje temelji na zasebni iniciativi. Zato ga ne smejo izvajati dr‘avne institucije. Predlog organizacijske sheme, razen zelo skromnega sekretariata, ne predvideva dodatnih stro- kovnih delavcev, ampak se naslanja na obstoje~o organizacijo Kmetijsko -gozdarske zbornice (KGZ) in Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov (SK-ZG). Oba naj bi (zlasti KGZ) z obsto-je~imi delavci – v interesu lastnikov gozdov - opravljala tudi dolo~ene naloge za potrebe PEFC Slovenija. Sekretariat bi opravljal vse teko~e naloge, ki mu jih nalo‘i upravni organ (odbor), poleg tega pa bi skrbel za usmerjanje in spremljanje postopkov certificiranja. Njegova naloga bi lahko bila tudi upravljanje blagovne znamke PEFC in podeljevanje sub-licenc (slika 5). Za potrebe PEFC certifikacije lesnih izdelkov oziroma proizvodne verige CoC bi bilo potrebno organizacijsko shemo certificiranja gozdov ustrezno raz{iriti, in sicer na Gospodarsko zbornico, v kateri so zastopani tovrstni interesi. ^e bi se (Sekretariat) PEFC lahko oprl tudi na predstav-nika(e) predelovalne verige, bi lahko Slika 5. Predlog organiziranosti PEFC za Slovenijo za certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi usmerjal in spremljal tudi certifi-ciranje CoC, vklju~no s podeljevanjem sub-licenc. Prakti~na izvedba certificiranja gozdov V slovenskem sistemu certificiranja po shemi PEFC predvidevamo regijsko certificiranje. Predstavniki vseh lastni{kih kategorij gozdov regije zaprosijo za certi-ficiranje. Poobla{~ena oseba vseh lastnikov jasno izjavlja, da lastniki gozdov prostovoljno pristopajo k cer-tificiranju. Zabele‘ijo se potrebni podatki o udele‘encih certificiranja. Poobla{~eni predstavnik lastnikov gozdov pri akreditacijskem telesu zaprosi za certificiranje gozdov. Pro-{nji prilo‘i: a) opis regije, b) poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in c) listo lastnikov gozdov, ki ne sodelujejo v regionalni certifikaciji gozdov. Poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi Poro~ilo je ob{irno delo, ki ga lahko izdelajo samo uveljavljeni visokokvalificirani gozdarski strokovnjaki - svetovalci, ki imajo prakti~ne izku{-nje in reference s podro~ja trajnost-nega gospodarjenja z gozdom, zlasti gozdnogospodarskega na~rtovanja in certificiranja gozdov. S cilji je potrebno lastnike gozdov, ki sodelujejo v certificiranju, ustrezno seznaniti. Seznam lastnikov gozdov, ki sodelujejo v sistemu certi-ficiranja Sodelovanje lastnikov gozdov je popolnoma prostovoljno. V fazi pro{nje za izdajo certifikata ta seznam predstavlja pasivno listo udele‘encev. Ko so udele‘enci vklju~eni v sistem sled- Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj ljivosti (chain of custody), postane to seznam aktivnih udele‘encev certi-ficiranja. Tako zagotovimo, da vsi udele‘enci izpolnijo zahteve certi-ficiranja. Lista pasivnih udele‘encev Lastnike gozdov (~lane Kmetijsko gozdarske zbornice) je potrebno pisno obvestiti, da se regija poteguje za PEFC certifikat. Lastniki gozdov se lahko v mesecu dni odre~ejo sodelovanju v programu certificiranja. Mo‘nost izstopa imajo tudi pozneje. ^e se lastnik gozda odre~e tudi posameznemu ali skupinskemu certifi-ciranju, gozd in les iz njegovih gozdov ni certificiran, zato tudi ne more nositi za{~itnega znaka PEFC. Ob-mo~ne izpostave v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov, ki so v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice, vzdr-‘ujejo in a‘urirajo seznam lastnikov gozdov, ki ne sodelujejo v programu certificiranja. Seznam lastnikov gozdov, ki v programu sodelujejo, zajema podatke o imenu, naslovu in po-vr{ini gozda ter je javno dostopen. Lista aktivnih udele‘encev Listo sestavljajo vsi lastniki gozdov, ki se niso odrekli sodelovanju v cer-tificiranju gozdov, in tisti, ki jim s kasnej{imi kontrolami ni bila odvzeta pravica uporabe za{~itnega znaka PEFC. Lista aktivnih udele‘encev v sistemu certificiranja je namenjena prodaji lesa iz certificiranih gozdov. Na~in prodaje dolo~a posebna pogodba med prodajalcem (lastnikom gozda) in kupcem lesa. Pogodba je uniformna, v njej se posebej opredeli, da les, ki je predmet prodaje, izvira iz gozda, ki je certificiran po sistemu PEFC Slovenija. Prodajalec lesa (lastnik gozda, zakupnik, koncesio-nar) s svojim podpisom na pogodbi zagotavlja, da sodeluje v PEFC cer-tifikacijski shemi, izpolnjuje zahteve certifikata, sprejema pravila obna{anja (Code of practice) in jih izvaja v skladu z mo‘nostmi svojega gozdnega obrata. Pravila obna{anja lahko lastnik gozda v pisni obliki tudi posreduje kupcu lesa. Kupec lesa s svojim podpisom v pogodbi potrdi prejem pravil obna{anja. S tem se za~ne spremljanje sledljivosti lesa (Chain of custody). V pravilih obna{anja je izpostavljena dolo~ba, da lahko v njegovem gozdu certifikacijska telesa in poobla{~eni predstavniki preverjajo skladnost gospodarjenja z gozdom s kriteriji PEFC Predhodna presoja (Pre-auditJ Na zahtevo regije se lahko izvede predhodna presoja. Gre za postopek med prosilcem in certifikacijskim telesom, s katerim ugotovimo ali je dokumentacija popolna.. Po potrebi jo dopolnimo in spremenimo. Presoja regije Certifikacijsko telo izdela plan presoje (audit) skladnosti gospodarjenja in ravnanja z gozdom s kriteriji in indikatorji PEFC Slovenija. Certifikacijsko telo dolo~i skupino presojevalcev, ki preveri pravilnost in kompletnost dokumentacije, pri ~emer izpostavi zlasti: • ali je nacionalno poro~ilo, ki ga preverjamo, v skladu s formalnimi zahtevami, • ali so postopki v skladu z nacionalnim sistemom certificiranja, • ali so podatki o trajnostnem gospodarjenju z gozdom pravilni in ~e vsebujejo cilje, ki jih ‘elimo dose~i. Rezultati preverjanja dokumentacije se zapi{ejo v poro~ilo o presoji, na podlagi katerega bo certifikacijsko telo izdalo certifikat ali ga zavrnilo. Slu~ajnostno preverjanje Kot dopolnilo k preverjanju dokumentov sodi tudi slu~ajnostno preverjanje certifikacijskih kriterijev v praksi, ki jo opravi certifikacijsko telo. Obseg in poudarke tega preverjanja dolo~ita skupaj certifikacijsko telo in poobla{~ena oseba vseh lastnikov gozdov. ^e slu~ajnostno preverjanje ugotovi resno odstopanje od zahtev certifikata, lahko certifikacijsko telo odvzame pravice do uporabe certifikata. Preverjanje lahko opravi tudi od certifikacijskega telesa dolo~en presojevalec (auditor), ki ima enake pristojnosti. Lastnik gozda tako iz aktivne liste preide na pasivno listo udele‘encev v certifikacijski shemi. Pri tem mu moramo dati mo‘nost, da svoje ravnanje z gozdom izbolj{a v skladu s kriteriji PEFC. Presoja in izdaja certifikata Na podlagi poro~ila presojevalcev certifikacijsko telo odlo~i ali bo izdalo certifikat ali ne. Listina o certifikatu vsebuje enoto certificira-nja, pravila, certifikacijski sistem in ~as veljavnosti. Izpolnjevanje kriterijev oziroma preverjanje skladnosti gospodarjenja s certifikacijskimi standardi za certificirane gozdove kot celoto, certifikacijsko telo celovito preverja vsakih 10 let (prek traj-nostnega poro~ila), teko~e pa letno (na podlagi ustreznih evidenc in poro~il dr‘avnih organov in javnih slu‘b) in/ali slu~ajnostno. Certifika– cijsko telo lahko sprejme pozitivno, pogojno ali negativno odlo~itev o podelitvi certifikata. Veljavnost certifikata je najve~ 10 let. • Nadaljevanje članka boste lahko prebrali v naslednji številki Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj pregledni strokovni ~lanek (A Professional Review) Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (2.del) avtorji: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana doc. dr. Darij KRAJČIČ, BF - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, mag. Franc FERLIN, Gozdarski inštitut Slovenije, Mitja PIŠKUR, univ. dipl. inž. gozd. , Gozdarski inštitut Slovenije Robert KRAJNC, Gozdarski inštitut Slovenije V prvem delu ~lanka ste lahko prebrali naslednja poglavja: • Uvod • Prizadevanje za trajnostni razvoj • Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (Pan European Forest certification, PEFC) • Slovenija - gozdna in lesna de`ela • Posestna struktura gozdov v Sloveniji • Predog organizacije certificiranja gozdov po na~elih PEFC v Sloveniji • Predlog sheme PEFC certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za Slovenijo • Prakti~na izvedba certificiranja gozdov • Poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi • Seznam lastnikov gozdov, ki sodelujejo v sistemu certificiranja • Lista pasivnih udele`encev • Lista aktivnih udele`encev • Predhodna presoja (Pre-audit) • Presoja regije • Slu~ajnostno preverjanje • Presoja in izdaja certifikata Pozitivna odlo~itev Certifikacijsko telo tedaj izda certifikat za obdobje 10 let. V primeru manj{ih odstopanj, certifikacijsko telo zahteva njihovo odpravo v naj-ve~ petih letih. O odpravi pomanjkljivosti je potrebno certifikacijsko telo obvestiti. Pogojna odlo~itev Pri nekaj ve~jih odstopanjih od zahtev certifikata certifikacijsko telo zahteva odpravo pomanjkljivosti v {estih mesecih oziroma izdelavo plana sanacije stanja. Po odpravi pomanjkljivosti certifikacijsko telo izda certifikat. Negativna odlo~itev ^e je odlo~itev negativna, se certifikat ne izda. Pred ponovno pro{njo za izdajo certifikata mora prosilec predstaviti konkretne ukrepe in koncept odprave resnih pomanjkljivosti. Ponovna presoja (re-audit) Ponovna presoja (re-audit) se opravi vsakih 10 let po enakem postopku kot prva. Objava rezultatov presoje Rezultate presoje, posebno {e cilje gospodarjenja z gozdom, je treba na primeren na~in predstaviti lastnikom gozdov. Povzetki se objavijo v strokovnem in krajevnem tisku. Uporaba certifikata Regijski predstavnik lastnikov gozdov je nosilec certifikata celotne regije. Sledenje certificiranega lesa od gozda do kupca - CoC Certifikacija predvideva tudi nadzor oz. preverjanje porekla lesa in lesnih proizvodov v predelovalni verigi -sledenje ali s tujko “’Chain of Custody’’ (v nadaljevanju CoC). Ko so gozdovi certificirani (v skladu z zahtevami certifikacijskih standardov), sledi gospodarjenje s certificiranimi izdelki/materiali in promocija izdelkov, ki izvirajo iz certificiranih gozdov. Nadgradnjo certifikacije gospodarjenja predstavlja CoC, ki je klju~-ni element celotnega sistema, saj povezuje certificiran les iz certifi-ciranih trajnostno gospodarjenih gozdov s potro{nikom. ijaLeS 54(2002) 9 raziskave in razvoj CoC ozna~uje proces nadzora proizvodnih in distribucijskih tokov od gozda do kon~nega izdelka. CoC je v osnovi sledenje gozdnih proizvodov, ki izvirajo iz certificiranega gozda, skozi vse faze lastni{tva, transporta in preoblikovanja od certificiranega gozda do kon~nega uporabnika. V principu CoC zajema certificirane gozdne proizvode od to~ke, kjer do-lo~ena organizacija prevzame last-ni{tvo ali kontrolo nad temi proizvodi, do naslednjega ~lena v produkcijski verigi lesa ali pa do kon~nega uporabnika. Certificiranje CoC je prvi pogoj za rabo logotipa certifi-kacijskih sistemov (npr. FSC, PE-FC). Izdelek z logotipom certifika-cijske sheme kon~nemu porabniku (kupcu) zagotavlja, da v celoti ali delno izvira iz certificiranih gozdov. Stanje Na podro~ju certificiranja CoC in podeljevanja licenc za uporabo logotipa PEFC je v Evropi certificiranih 142 lesnopredelovalnih obratov ([vedska, Norve{ka, Nem~ija, Finska, Avstrija, Latvija – stanje junij 2002). Sistem CoC PEFC od podjetij zahteva sistem verifikacije porekla lesa in/ali proizvoda (certificirano gospodarjenje z gozdovi, cerifikat CoC ali drug dokaz o izvoru lesa). Pred vsako naslednjo stopnjo predelave mora biti zagotovljen izvor lesa in/ali proizvoda. Lesni izdelki z logotipom PEFC ne smejo vsebovati lesa, ki je bil pridobljen nelegalno. CoC je nujno potreben, ker potrjuje, da les prihaja iz gozdov, ki so certifi-cirani v skladu s standardi PEFC, hkrati pa omogo~a uporabo PEFC logotipa na (kon~nih) izdelkih. Sistem zagotavlja prilagodljivost za industrijo ter kredibilnost za kupca. Za industrijo ima tako opredeljen sistem stalnega sledenja tokov lesa lah- ko finan~ne in logisti~ne posledice, predvsem pri sestavljenih izdelkih (vezan les, iverne plo{~e, papir, celuloza). Z uvajanjem ~rtnih kod je omogo~eno la‘je sledenje lesa in zunanja kontrola kjerkoli v logisti~ni verigi, hkrati pa je omogo~ena elektronska izmenjava podatkov med udele‘enci CoC. Verifikacijo opravlja neodvisni cer-tifikacijski organ, ki je akreditiran s strani nacionalnega akreditacijskega telesa. Zahteve CoC se lahko nana{ajo na razli~ne faze proizvodnih procesov in za razli~ne vrste predelave lesa. Certifikat CoC velja, dokler je izdelek v embala‘i, ob prepakiranjih je potreben nov certifikat CoC. Certificiran je lahko celoten proizvodi obrat, posamezna proizvodna enota ali pa le del proizvodnje. Podjetje, ki nastopa na proizvodni ali distribucijski ”poti” lesa od gozda do kupca, si lahko s certifikatom ISO (seriji 9000 (QMS) in 14000 (EMS)) skraj{a postopke pridobivanja (in stro{ke) certificiranja CoC. Kredibilnost sistema se zagotavlja s kontrolo certifikacijskih teles. Uporaba logotipa certifikacijskega sistema je podrejena zahtevam o dele‘ih certificiranega lesa v izdelku. Lesni materiali so razdeljeni v ve~ skupin, ki imajo razli~no vlogo pri izpolnjevanju pogojev. Razlikovalni elementi za materiale v izdelkih so: certificiranost /necertificiranost, faza predelave in uporabljenost izdelkov in materialov. Certifikacijski organ, pogoji in pristojnosti Certifikacijski organ mora biti akreditiran s strani nacionalne akredi-tacije. Zahteve so enake kot za akre-ditacijo za okoljske standarde serije ISO 14001 ali EMAS. Zahteva se tudi specialisti~no znanje na obravnavanem podro~ju Certifikacijski Les 54(2002) 9 raziskave in razvoj organ v obratu presoja in certificira CoC na vseh fazah v skladu s kriteriji certifikacije CoC sheme PEFC Neodvisna tretja stranka (certifi-kacijski organ) mora imeti potrebno tehnično znanje in razvite procedure certificiranja. Potrebna znanja obsegajo vse faze predelave lesa na vseh nivojih CoC in certifikacijske kriterije za certificiranje CoC. Presojevalci (eksperti) morajo imeti za omenjena znanja ustrezna dokazila in izkušnje. Naloge neodvisnih certifikacijskih organov zajemajo: • neodvisno izvajanje procesa certificiranja, • izdajanje in preklic certifikatov CoC sheme PEFC, • kontrolo uporabe certifikatov. Verifikacija certifikata CoC lahko poteka prek PEFC ter prek certifikatov standardov ISO-9000/ISO-14000/EMAS, ki vključujejo verifikacijo CoC ter so v skladu s principi PEFC. V zadnjem primeru integracije zahtev PEFC do CoC v okoljske in kakovostne standarde ni potrebno lo~eno preverjanje. ^e se v procesu certificiranja CoC z verifikacijo ugotovi skladnost z zahtevami standarda PEFC-CoC, certifikacijsko telo ude-le‘encu v proizvodni verigi podeli certifikat, ki velja najve~ 5 let. Cer-tifikacjski organ izvaja kontrolo celotne verige CoC po fazah. Presoja tudi rabo deklaracij in logotipa (slika 7). Tehni~ne zahteve PEFC-CoC Podjetje mora imeti sistem, ki verificira izvor lesa in proizvodov, ki gredo v nadaljnjo predelavo. Zahteve do dobaviteljev: veljaven “gozdni” certifikat, veljaven CoC certifikat, druga dokazila o izvoru (izvor mora biti preverljiv). Kontrolni sistem podjetja mora definirati odgovorno osebo, ki je poobla{~ena za kontrolo, postopke za obdelavo in shranjevanje informacij ter potrebne dokumente (obrazce). Na tak na~in je omogo~en vpogled v: koli~ine in dele`e certifi-ciranega/necertificiranega lesa in lesnih izdelkov, dobave na skladi{~ih ter inpute v proizvodnji in v primeru uporabe sistema ozna~evanja lesa s ~rtnimi kodami enostavno kontrolo. V primeru uporabe metod, ki temeljijo na dele`u certificiranega lesa v proizvodu, se za ugotavljanje odstotkov uporablja bodisi volumen ali pa suha masa lesa. Izbor primerjalne enote dolo~i proizvajalec, verifikacijo pa opravlja certifikacijsko telo. Pri kalkulacijah se upo{tevajo drevesna vrsta in dimenzije. Na ta na~in ne more priti do primera, da bi npr. kupec drobnega lesa iglavcev iz red~enj v certificiranem gozdu kasneje prodajal podobno koli~ino hrastovih desk. CoC zajema vse operacije, ki so med potjo od gozda do kon~nega izdelka: pridobivanje lesa, primarna obdelava, sekundarna predelava in distribucija, ki vklju~uje tudi vsa vmesna skladi{~enja. Shema PEFC lo~i dva na~ina CoC: a) Inventurna kontrola in sledenje tokov lesa. – Poudarek je dan dokumentiranemu izvoru lesa pred transportom in po njem ter med predelavo in izdelavo proizvodov. Vedno mora biti na voljo pregled dele‘a certifici-ranega lesa. Dele‘i se ugotavljajo v ~asovnem obdobju (do enega leta), uporablja se princip drse~ih sredin. b) Fizi~na lo~itev in/ali markiranje osnovne surovine. – Certificiran les mora biti ozna~en ali kako druga~e razpoznaven, da izhaja iz certificiranih gozdov. Certifi-cirani vhodi morajo ostati sledljivi v vseh fazah nadaljnje predelave. Mo‘nosti so: lo~ena primarna obdelava in proizvodne linije, ~asovno lo~ena primarna in nadaljnja predelava na istih predelovalnih objektih, ozna~evanje lesa in proizvodov v vseh fazah primarne in nadaljnje predelave. ijaLeS 54(2002) 9 raziskave in razvoj Standard PEFC-CoC lo~i tri metode za verifikcijo CoC: 1. % “in” / % “out” (sistem “input / output”), 2. minimalni povpre~ni dele‘, 3. fizi~na lo~itev (separacija). Vsak udele‘enec lahko izbere metodo, ki mu glede na naravo proizvodnje najbolj ustreza tako, da lahko metodo po potrebi tudi zamenja. Sistem “input/output” Koli~ina in/ali dele‘ certificiranega lesa, ki vstopa v proizvodnjo, je enak koli~ini in/ali dele‘u, ki izstopa iz proizvodnje. Pri tej metodi gre za sledenje tokov lesa in za inventurno kontrolo. Cilj te metode je v promociji proizvodnje certificiranih izdelkov. Podjetje mora imeti sub-licen~no pogodbo o uporabi logotipa z PEFCC. V tem primeru lahko podjetje svoje izdelke ozna~i z logotipom. Dele‘ certificiranega lesa/proizvodov v vhodu v proces predelave je v povpre~ju v skladu z dele‘em certificiranih proizvodov v izhodu. Pri tem na~inu je treba podati dodatno razlago, ki je del vsebine angle{-kega industrijskega standarda zdru-‘enja za lesne izdelke (UKFPA). Metoda je uporabna pri podjetjih, kjer je znan dele‘ certificiranega lesa pri vhodu v proizvodnjo. Po tej metodi je lahko ozna~en z blagovno znamko (labelling) le enak dele‘ proizvodov na izhodu iz proizvodnje. Ta na~in je nedosleden, ker lahko izhodne proizvode ozna~ujemo arbitrarno. Sistem minimalnega povpre~nega dele‘a Vsaka proizvodna enota, pri kateri v proizvodnjo vstopa minimalno 70 % certificiranega lesa, ima lahko vse proizvode certificirane. Ideja te metode je v promoviranju uporabe osnovnih materialov iz lesa (les in vlakna), ki izvirajo iz certifi-ciranih gozdov. Serija produktov je certificirana, če delež certificiranega lesa ustreza minimalnih zahtevam. V sistemu PEFC znaša minimalni delež 70 % (volumen ali teža). Ta sistem pride v poštev predvsem pri proizvodnji celuloze in papirja ter sekan-cih in lesnih vlaknih. Izračun odstotka certificiranega lesa: Pc = (Wc/(Wc+Wnc))*100 Pc - certificirani delež, Wc - kategorija 1, Wnc - kategorija 4 (glej klasifikacijo osnovnih lesnih materialov) Sistem fizične ločitve (separacije) V procesu fizične ločitve certificiranega lesa je pri vhodu v vsako proizvodno enoto možno kadarkoli določiti izvor lesa, iz katerega so proizvedeni izdelki. V vseh fazah transporta, proizvodnje in distribucije je izvor lesa jasno opredeljen. Pri tej metodi lahko govorimo o sled-ljivosti. Pri vseh treh metodah opravlja nadzor certifikacijsko telo, v skladu z načrtom nadzora, ki je rezultat konsenza med podjetjem in certifika-cijskim telesom. Kontrolo opravljajo kvalificirani nadzorniki ali inšpektorji (pod nadzorom nadzornikov), ki so neodvisni. Za metodi 1 in 2 se vodi ažuren register s količinami in deleži kupljenega certificiranega lesa in količinah in deležih prodanih certificiranih izdelkov (polizdelkov). Za metodo 3 se uporabijo nadzorna mesta na vseh proizvodnih enotah in na strateških mestih v proizvodni liniji; to so: • skladišče osnovnih materialov iz lesa, • proizvodna enota kot celota, • skladišče končnih izdelkov, • skladišče ostankov primarne obdelave. Na vseh nadzornih mestih se vodi register o količinah in deležih certificiranega lesa. Certifikati ISO 9000, 14000 ali pa EMAS zmanjšajo stroške nadzora. V primeru, da podjetja nimajo omenjenih certifikatov, se stroški nadzora lahko znižajo tako, da se certificira skupina podjetij. Vse zahteve po najmanjših deležih certificiranega lesa se morajo nanašati na serijo. Časovna dimenzija serije mora biti določena (do 12 mesecev). Za proizvode, ki nosijo PEFC blagovno znamko, delež certificiranega lesa v seriji ne sme nikoli pasti pod minimalno vrednost - v primeru kontinuirane proizvodnje računano kot drseča sredina (npr. mesečnih izhodov). Izdelki v serijah morajo biti enake kakovosti ter iz enakih drevesnih vrst. Klasifikacija lesnih surovin, ki se certificirajo Po PEFC se lesne surovine delijo v štiri skupine. • Kategorija 1: Vključuje certificirane lesne surovine po PEFC ali lesne surovine, ki jih certificirajo drugi certifikacijski sistemi, ki jih priznava PEFC. • Kategorija 2: Reciklirni les in vlakna (že uporabljen les in lesna vlakna /post consumer/) in stranski proizvodi iz proizvodnih procesov (pre-consumer), katerih virov ne moremo slediti. • Kategorija 3: Nelesni materiali (na pr. vlakna iz poljščin, škrob, polnila, pigmenti) in les iz Les 54(2002) 9 raziskave in razvoj zgradb (“urbani” les). Ti materiali veljajo pri izra~unu odstotka kot “nevtralni” in se jih ne upo{teva. • Kategorija 4: Necertificirane surovine. Izdelki na osnovi lesa z logotipom PEFC lahko vsebujejo nevtralne materiale iz kategorije 3. Ta kategorija se ne upo{teva pri sistemu minimalnega dele‘a. PEFC ne postavlja nobenih omejitev za to kategorijo. Sem sodijo npr. vlakna iz kmetijstva. Recikliranje je pomemben element trajnostnega razvoja, zato PEFC za to kategorijo materialov (kategorija 2) ne postavlja nobenih omejitev. Kot pri kategoriji 3 se tudi kategorija 2 ne upo{teva pri sistemu minimalnega dele‘a. Za recikliran les in vlakna se {tejejo le tisti proizvodi, ki so ‘e bili uporabljeni. V to skupino ne sodijo ostanki pri proizvodnji izdelka. V primeru, da je bil izdelek certi-ficiran, gre recikliran pod certifici-rane vire, v nasprotnem primeru pa pod nevtralne in se ne upo{teva pri sistemih dele‘a. CoC v majhnih in srednjih obratih PEFCC dopu{~a mo‘nost modifikacije CoC certifikacije za majhna in srednja lesnopredelovalna podjetja. Ustrezno re{itev predstavlja skupinsko certificiranje. Pristopi v evropskih dr‘avah Na [vedskem se izdajajo posamezni CoC certifikati, izjemoma tudi CoC certifikati za krovno organizacijo podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino lesa. V zadnjem primeru je naloga krovne organizacije tudi opravljanje notranje kontrole. Imetniki CoC certifikata se s sprejemom certifikata obve‘ejo, da bodo spo{tovali nacionalno zakonodajo, omogo~ili verifi- ijaLeS 54(2002) 9 kacijo s strani krovnih organizacij in neodvisnih teles, verificirajo, da les z oznako PEFC izvira iz gozdov, ki so certificirani v skladu s shemo PEFC, upo{tevajo priporo~ila PEFC o okoljskem gospodarjenju (eko-management, npr. ISO 14 000) ter upo{tevajo zahteve PEFC za CoC in uporabo logotipa. V Latviji predvideva sistem poleg posameznih (Direct certificate) tudi krovne organizacije za cerificiranje CoC (Umbrella organizations). Krovne organizacije lahko pokrivajo skupine predelovalcev lesa, prodaje lesa ... Postopke certificiranja in izdajanje certifikatov opravlja neodvisno tretje mesto, ki je akreditirano s strani dr‘avnega akreditacijskega organa. Odgovornosti udele‘encev v CoC so podobne kot na [vedskem. Primer sistemske organiziranosti certificiranja skupin obratov primarne obdelave v Avstriji Izvor lesa in lesnih izdelkov mora biti verificiran. Certifikacijsko telo, ki je odgovorno za kontrolo, zagotavlja podjetju kredibilnost. V principu je verifikacija CoC individualna. Zaradi specifi~nih razmer – velikega {tevila manj{ih predelovalnih obratov – je znotraj sistema mo‘en speci-fi~en na~in skupinskega certifici-ranja, ki omogo~a manj{im in srednje velikim obratom u~inkovito in cenovno ugodno sodelovanje v CoC certifikaciji. Strnjen opis modela: Procedura zajema izpolnitev pristopne izjave prosilca. Z njo prosilec zagotavlja, da se bo dr‘al pravil sistema PEFC in jih tudi implementiral. Prav tako sprejema pogoje za preklic certifikata ter legalnost poslovanja glede na zahteve o nediskriminatorni konkurenci (WTO, GATT). Prosilec v pristopni izjavi dolo~i, kateri deli proizvodnega podjetja so predmet certificiranja. Individualni prosilci naslovijo pristopno izjavo direktno na certifi-kacijsko telo, v primeru skupinskega certificiranja pa to opravi njihov poobla{~enec. Poobla{~eni vlagatelj je lahko organiziran na nacionalni ravni (Association of the Austrian Sawmilling Industries) ali pa na regionalni ravni. V obeh primerih mora certifikacijskemu telesu predlo‘iti listo ~lanov zdru‘enja, poleg tega pa prevzame tudi administrativne dejavnosti. V Avstriji je za podjetja, ki letno raz‘agajo nad 250 000 m3 hlodovine, v uporabi individualno certificiranje. Skupinsko certificiranje zni‘uje stro{ke kontrole, ker se opravljajo le naklju~ne kontrole. Princip kontrole je zasnovan na mo‘ni povzro~eni {kodi v primeru zlorabe certifikata, zato se v ve~jih podjetjih kontrola opravlja pogosteje. Pogostnost kontrol glede na letni obseg raz‘agane hlodovine: • nad 250 000 m3: individualna certifikacija, letne kontrole, • 10 000-250 000 m3: skupinsko certificiranje, kontrola 10 % ~lanov skupine, mo‘nost individualnega certificiranja, • pod 10 000 m3: skupinsko certificiranje, kontrola 1 % ~lanov skupine, mo‘nost individualnega certificiranja. Vse stro{ke certifikacije in kontrol krijejo v primeru individualne certifikacije podjetja, v primeru skupinske certifikacije pa skupine proizvodnih podjetij. PEFC in FSC Na~ela PEFC v smislu “Helsin{kih” kriterijev obsegajo zbolj{anje kvalitete sestojev, zbolj{anje in ohranjanje raziskave in razvoj biolo{ke pestrosti (biodiverzitete), ohranjanje dinamike in strukture naravnih gozdnih zdru`b, pove~anje lesnih zalog, ohranjanje in zbolj{anje za{~itnih funkcij gozdov, formiranje me{anih sestojev z ustrezno bota-ni~no sestavo, dajanje prednosti naravnemu pomlajevanju, ohranjanje stalne poraslosti, vzdr`evanje stale`a divjadi, ki ustreza sonaravnemu gospodarjenju s ciljem biolo{ke pestrosti, gozd brez gensko manipuliranih/modificiranih organizmov, skrb za za{~itene biotope in za{~itena ob-mo~ja in prepoved vnosa biocidov, razen v kriti~nih situacijah. FSC striktno prepoveduje golosek. V tem pogledu je PEFC bolj liberalen in golosek dovoljuje, ~e zanj obstajajo gojitveni razlogi. FSC dovoljuje vnos tujih vrst le posamez ali v skupinah, vendar le v tolik{ni meri, da naravni sestoji niso ogro‘eni. PEFC je v tem pogledu manj restriktiven. PEFC ne predvideva referen~nih ploskev (nad 1000 ha). Velike razlike obstajajo na podro~ju organizacije certificiranja. Bistvene pomanjkljivosti FSC so relativna neodvisnost nacionalnih skupin FSC; zato se pojavljajo nedoslednosti. Manj{i posestniki so diskriminirani (manj{i obrat - vi{ji stro{ki). Ve~ina evropskih posestnikov je prav zato naklonjena PEFC, ki omogo~a poleg posameznega tudi regijsko certificiranje. Resnici na ljubo je treba povedati, da PEFC in FSC nista kompatibilna. PEFC naj ne bi predstavljal kredibilne alternative FSC!! (npr. David Ogg v Forestry&British Timber 2002). Slovenska lesna industrija se sre~uje s te‘avami pri izvozu v Veliko Britanijo. Doslej so se angle{ki kupci zadovoljili z izjavami MKGP in GIS, da les izvira iz gozdov, gospodarjenih po na~elu trajnosti. MKGP se je odlo~il, da izgradi sistem certificiranja po verziji PEFC. V okviru skromnega CRP in specialne naloge je Gozdarski in{titut Slovenije pripravil “Strokovne podlage za vklju~itev Slovenije v vseev-ropsko shemo certificiranja gozdov” (http://www.gov.si/mkgp/1_html). Kot pove naslov, je poudarek na gozdarskem delu, tj. certificiranju traj-nostnega gospodarjenja z gozdovi, sledenje je le povzeto po tehni~nem dokumentu. Na ‘eljo Razvojnega centra za lesarstvo je prvi avtor ~lanka predstavil certifikacijo gozdov in lesa na posvetovanju 23. maja 2002 v prostorih GZS. Omenimo, da je UO GZS Zdru‘enja lesarstva na svoji 11. seji, 5. VII. 2001, na Bledu sprejel sklep, da podpira delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarstvo v zvezi z organizacijo certificiranja lesa po sistemu PEFC v Sloveniji, s tem, da je treba organizacijsko strukturo izvedbe razdeliti na gozdarski in lesarski del. V sklepu je tudi zapisano, naj ministrstvi financirata izdelavo strokovne podlage za vzpostavitev certificiranja lesa v Sloveniji. Opozoriti pa je treba, da gre za privatno iniciativo in da lahko dr‘ava financira le izdelavo strokovnih podlag, oz. v tolik{ni meri, dokler upravljanja procesa ne prevzamejo Kmetijsko-gozdarska zbornica in podjetja. novi diplomanti GOVEKAR, Emil Spletna stran in pospe{evanje tr`enja lesnih proizvodov Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: TRATNIK, Mirko Somentor: OBLAK, Leon Recenzent: BIZJAK, Franc Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII//34, 2002 X, 66 str., 19 sl., 6 pril., 35 vir. sl 11 s, en UDK 004.738.5: 674 Hiter razvoj infotmacijskih tehnologij je v zadnjih 10 letih povzro~il nastanek globalnega trga in s tem pojav mednarodne konkurence. Osnovni del tega novo nastalega trga predstavlja elektronsko poslovanje prek intemeta, zato se morajo podjetja, ki `elijo dandanes na skupnem trgu ostati konkuren~na, ~imprej in na ~im bolj{i na~in priklju~iti elektronskemu poslovanju. Teh dejstev se zavedamo tudi v podjetju ILES Idrija. Odlo~ili smo se, da se tej problematiki posebej posvetimo in podrobneje prou~imo vse mo`nosti, ki nam jih ponuja svetovni informacijski medij - intemet, ter jih nato posku{amo tudi ~im bolje izkoristiti v svoj prid. Posvetili smo se etektronskemu poslovanju s pomo~jo spletnih strani. Pri ustvarjanju spletne predstavitve podjetja, ki bo kos tudi sodobnim konku-ren~nim bojem, smo najprej prou~ili glavne zna~ilnosti spletnih strani ter tr`enjske strategije, ki jih je pri samem konstruiranju in oblikovanju spletne predstavitve treba posebej upo{tevati. Ob tem smo se posvetili tudi elektronski trgovini oziroma trgovanju z lesnimi izdelki prek interneta. Oba dela, splo{no predstavitev in elektronsko trgovino, smo nato zdru`ili v idejni zasnovi spletnih strani podjetja ILES d.o.o. Klju~ne besede: Internet, tr`enje, spletna stran, spletno mesto, poslovanje, nakupovanje ijaLeS 54(2002) 9