^>v% kl*V>V< PVW°W^N lelavska enot Q p ^«5cP’^ a. /- i- 3, ?r Kosovo: Igranje s potrpljenjem obubožanega delavstva Tudi gospodarstvo naj poklekne Skopa poročila, ki prihajajo iz Kosova v javnost po razpustitvi kosovske skupščine, pričajo, da ravna Srbija s Kosovom kot s svojo kolonijo. Pred aretacijami niso vami ne zakonito izvoljeni delegati albanske narodnosti, ki so sprejeli novo ustavo Kosova (bilo naj bi jih 125), niti organizatorji in udeleženci tamkajšnjih letošnjih političnih in socialnih nemirov. Nove oblasti so odpustile na stotine strokovnjakov, delavske knjižice je dobilo več tisoč delavcev. Kosovu je obrnil hrbet tudi Zvezni izvršni svet s sporočilom, da je »tajni sestanek državljanov albanske narodnosti v Kačaniku še eno protiustavno dejanje in neposreden napad na ozemljsko celovitost Srbije in Jugoslavije«. Priložnost, da bi podobno reagiral, je imel ZIS že ob razpustitvi legalne Skupščine SAP Kosova in ob policijskem zavzetju zgradbe prištinske televizije in Rilindje, pa ni. Zakaj ni? ZIS poudarja, da »vodijo takšne in podobne aktivnosti kjerkoli v državi k nadaljnjim konfrontacijam in zaostrovanju mednacionalnih odnosov«, ne razmišlja pa o tem, da so šli ti odnosi po znameniti 8. seji, preko Gazi-Mestana in, če hočete, Knina, po svoji, za srbske oblasti logični poti in da se na vse to naša vlada ni odzvala - kot da se sploh ni nič zgodilo. Mar niso reform do sedaj ustavljali prav tanki, vojska in policija na Kosovu!? Licemersko zveni tudi fra-zersko sporočilo ZIS, da »je treba probleme na Kosovu reševati samo z nadaljnjo realizacijo programa reform, demokratizacijo družbenih odnosov, večstrankarskim pluralizmom in večstrankarskimi volitvami« - medtem ko v kosovskih vaseh posebne enote RSNZ Srbije - pod pretvezo, da iščejo orožje - streljajo po nedolžnih državljanih. Se bolj licemerska je ponovna preučitev registracije Demokratične zveze Kosova samo zaradi izjave (besed) njenega vodje. Ali je ZIS tako reagiral tudi na izjavo (in kasneje dejanj) Slobodana Miloševiča na Gazi-Mestanu? Vse to je mogoče samo v državi, v kateri je vlada, ki se je doslej ukvarjala samo »z velikimi ekonomskimi problemi«, dolgo zatiskala oči pred političnimi dogajanji. Tako tudi trdna obljuba, da bo vlada »ukrenila vse, kar je potrebno za zagotovitev enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v državi«, prihaja v javnost dokaj pozno, vsaj za Albance. To pa tudi ni nič čudnega, če ZIS v času svojega mandata legalno izvoljeno skupščino neustavno odpravljene pokrajine še vedno imenuje le »zbor državljanov«. In tako se ob takšnih razmerah lahko nemoteno nadaljuje tudi ekonomski pritisk na kosovsko gospodarstvo kot edino stvarno podlago kosovske avtonomije. Srbski tisk s poudarjenimi naslovi že lep čas poroča o domnevnih številnih finančnih mahinacijah, zlorabah, nezakonitih ravnanjih in neregularnih poteh denarja, za katerim da se pogosto izgublja sleherna sled v poslovnih knjigah kosovskih bank. Mahinacij z denarjem na Kosovu pa da ni bilo mogoče več skrivati, ko je skupščina Srbije 7. avgusta letos na podlagi republiškega pravobranilca samoupravljanja sklenila, da se v Kosovski banki d. d. uvedejo začasni ukrepi. Kot ključni argument za to odločitev je navedla nenamensko uporabo sredstev iz sklada federacije za razvoj manj razvitih republik in Kosova. Kosovska banka d. d. naj bi jemala devize iz deviznega trga, jih nakazovala v tujino, za nakup teh deviz pa ni položila ustrezne vsote v dinarjih. Na to pa da nista reagirala niti NB Kosova niti SDK. Skoraj vedno da je banka obveznosti ne samo do tujih upnikov, temveč tudi do primarne emisije NBJ, poravnavala z veliko zamudo. Nezakonito je menda uporabljala tudi sredstva obveznih rezerv. Računi Kosovske banke so bili skoraj vedno v minusu, iz primarne emisije NBJ pa da je pogosto izplačevala hranilne vloge, čeprav je imela na bančnem računu dovolj denarja. Te trditve so opremljene z vrsto retoričnih vprašanj: kako je mogoče, da kljub številnim opozorilom, da se v Kosovski banki dogajajo čudne stvari, NBJ vse do prejšnjega meseca sploh ni reagirala? Če se je vedelo, da Kosovska banka miži pred temi nezakonitostmi in malverzacijami, zakaj NBJ kosovskega bančništva ni direktno kontrolirala? Ali je takšno početje možno tudi v drugih delih države? Ali s toleriranjem tako očitnih primerov spodkopavanja finančnega sistema države reformo sploh lahko uresničimo? Ali ni ohranitev kosovske banke pri življenju premišljen poskus za vsako ceno ohraniti pomembno fi-^ nančno trdnjavo na Kosovu in tako preprečiti državi Srbiji, da bi svoje pristojnosti razširila tudi na to področje? Na čigavo priporočilo in intervencijo je bila Kosovska banka sploh organizirana po novih predpisih, čeprav se že več let ve, da ne posluje zakonito in da se ukvarja z malvar-zacijami? In tako se je zgodilo, kar je bilo v načrtu: Kosovsko banko je obiskala mešana komisija NBJ Jugoslavije in Srbije, ki naj bi v NB Kosova izvedla kontrolo. NB Kosova je edina pokrajinska denarna usta- nekdanjo avtonomno pokrajino Kosovo in s tem dokončen konec vseh virov prihodkov albanskega prebivalstva v tej pokrajini. Srbsko skrbništvo pa ne grozi le tej edini Kosovski nova, ki še ni pod nadzorom Srbije, zato uslužbenci NB Kosova ta nepričakovani obisk pojasnjujejo kot začetek konca samostojenga dela NB Kosova. Če bi se te napovedi o zaprtju Kosovske banke uresničile, bi to pomenilo, da je Srbija tudi materialno razlastila banki, marveč tudi vsemu kosovskemu gospodarstvu. Tako srbske oblasti »svojim« obljubljajo, da bodo tudi kosovski rudniki premoga in elektrarne kmalu pod republiškim nadzorom - zaradi pogostih okvar in nenormalno nizke proizvodnje. Tudi začasno zaprtje Belačevca, največjega premogovnika na Kosovu, je »normalna posledica« tistega, kar se že dobro desetletje, zlasti pa zadnje leto, dogaja v Elektrogospodarstvu Kosova. Na Kosovu centrale v glavnem delajo s tretjino zmogljivosti zaradi česar mora Srbija pogosto dobavljati elektriko kosovskim potrošnikom. Proizvodnja na Kosovu pa je še bolj padla, okvare so postale še bolj pogoste, ko se je Srbija odločila, da bo svoje elektroenergetske-vire in zmogljivosti združila pod »streho« enega podjetja - na podlagi sprememb zakona o elektrogospodarstvu, ki bodo sprejete v skladu z novo srbsko ustavo. Elektrogospodarstvo Srbije je »v celoti pripravljeno prevzeti upravljanje kosovskih central in rudnikov«. Takrat bo HE Kosovo B zanesljivo delovala tako kot podobne zmogljivosti v Obre-novcu, izjavljajo srbske oblasti. Isto velja tudi za oba bloka Kosova in za druge. Kakorkoli že: iz teh skopih informacij s Kosova je razvidno, kam Slobodan Miloševič vodi Kosovo, kam Jugoslavijo. Doklej misli Slobodan Miloševič preizkušati potrpljenje kosovskega prebivalstva?! Ce ga bodo zaradi represije Albanci izgubili, bi lahko čez leto ali dve - ko naj bi albanski režim v Tirani doživel zlom - Albanci, ki zdaj želijo le republiko v Jugoslaviji, pristali na ustanovitev Velike Albanije. V tem primeru bi v kaotični Jugoslaviji lahko prišlo do državljanske vojne, kar pa bi bil tudi izziv Grčiji kot članici zveze NATO, ki tudi meji na obe državi, da si »popravi« meje. In še komu od naših mejašev. Vinko Blatnik n ie u a a e o e ti a o ti :i a š e i, č i- a i a B D D a ) i i Reforma Moč lakonskega odgovora Kaj je naš osamljeni predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič lahko pomembnega Povedal o naši gospodarski reformi na dan, ko je mesto - gostitelj neke svetovne gospodarske Prireditve »reformiralo« imena svojih ulic in namesto družbene lastnine »razveljavilo« žrtve fašizma (okrog 50 milijonov mrtvih na svetu, mogoče malo manj ali malo več)? Na koga naj bi se na tradicionalnem srečanju jugoslovanskih gospodarstvenikov obrnil predsednik »zveznega kreatorja«, ko še niti večina zbranih direktorjev ni dojela, kdo so pravzaprav pravi nasprotniki njihovih idej in interesov in kdo so pravi gospodarji njihove neučinkovitosti? In do koga je karkoli od Markovičevih besed sploh prišlo, ko je hrvaška televizija »sesekala« njegove politične analize, televizija Beograd pa ponovno »prepovedala«, da bi jim njegov nasmeh kvaril narod. Vendar se ni smejal, ker je vse vzel, hudič. Če bi bili odgovori jasni, bi bilo mogoče celo analizo trenutnega položaja Anteja Markoviča, njegove vlade, reforme in Jugoslavije napraviti s pomočjo vprašanj. Se lahko vlada vrne k uspešni antiinflacijski politiki, ko pa jo je letos opustila s tiskanjem 21 milijard dinarjev v dveh mesecih brez vidnega pokritja, medtem ko je šest mesecev pred z velikimi napori Uspela »uničiti« 16 milijard presežka? Lahko ta vlada do konca leta mesečno plača zaposlene s 24,5 milijarde dinarjev, ko pa je bilo to ljudstvo v avgustu plačano s približno 30 milijardami dinarjev (antiinflacijski scenarij pa je računal z manj kot 20 milijardami)? Je realno pričakovati, da bo ta vlada zmanjšala javno porabo v republikah in pokrajinah, ko pa se je le-ta v teku manjše »razvnetosti« republiške državnosti in s predvolilnim slikanjem stvarnosti samo v dveh republikah v prvem polletju realno povečala za 12 odstotkov (nominalno 2,462 odstotka)? Ali lahko pred jesenskimi zasedanji svetovnih finančnih Central vlada še lahko računa na popolno konvertibilnost dinarja, ko pa ne more več obvladati razmajanih izvoznikov in jih mora javno miriti z olajšavami v znesku približno 3,5 milijarde dinarjev? Bo vlada v letošnjem letu zares lahko dosegla plačilni suficit s tujino v znesku 800 milijonov dolarjev, ko pa si to jesen pod pritiskom dviga cen in v strahu pred večjo devalvacijo vsi ljudje in vse gospodarstvo dela zaloge blaga - iz tujine? Ne bo vezanost kurza dinarja na marko - tega je lažje vpeljati kot opustiti - ves devizni sistem vrnil daleč nazaj s kroničnim prelivanjem zaslužka z izvozom v standard ljudstva, ki bo moral spet plačati z jutrišnjo revščino? Vsi ti problemi bi bili manjši, veliko jih sploh ne bi grozilo, če bi se zvezni izvršni svet prej odločil za odprt politični spopad s privatizacijo, ki je, preprosto rečeno, metafora za nujno prerazpodelitev oblasti. To metaforo je Ante Markovič sedaj prevedel v direkten jezik, s tem ko je pojasnil opcije o dominaciji družbene, državne in privatne lastnine, s pozivom direktorjem, naj izberejo - ali želijo za gospodarja politiko, državo ali kapital. Menda smo vsi dojeli, kam nas je in kdo nas je vodil na čelu »politične lastnine«. Spominjamo se tudi ne- moči »integrativne državne lastnine«, zato nam preostane pot za, neutrudnim razlagalcem gospodarskih interesov in nepristranskim organizatorjem proizvodnje - kapitalom. Markovič pravi: »Zato smo se opredelili, da bi - končno, če želite, povem naravnost, vsaj preprečili še na-prejšnje ohranjanje (razširjanje) družbene lastnine ali njeno statizacijo s spreminjanjem v državno lastnino, da bi začeli proces, v katerem bomo s stimuliranjem lastniške demokracije delavcem, prebivalcem - ponudili, naj kupijo del tega lastništva, pa četudi na kredit, pa četudi v določenem razdobju, da bi začeli spreminjati družbeno strukturo v celoti.« Vse dokler udeležba tituliranega »privatnega« kapitala ne bo presegla 50 odstotkov, meni Ante Markovič, ne bo upravljanja na podlagi kapitala. Ko se bo to uresničilo, »tedaj se boste lahko tudi vi drugače pogovarjali z nami, z državo in s politiko, ker to avtonomno pozicijo potrebujete, brez nje boste zmeraj Ko se bodo Srbi združili s Slovenci, bodo Markoviča poskušali odriniti od pogajalske mize o novi organizaciji Jugoslavije v funkciji nekoga drugega, ne pa v funkciji podjetij, v katerih ste, in ne v funkciji kapitala in uresničitve njegovih učinkov.« To je pravzaprav ta »politični odgovor« Anteja Markoviča na izziv naše krize, ki je mnogim v napoto, ki ga pa njegovi »srbski nasprotniki« iz nejasnega vzroka imenujejo »lakoniski odgovor«. Pustimo pri tem ob strani, da je tem piscem ušla tudi porazna ugotovitev, »da ni prave možnosti za privatizacijo« (kar bi lahko pomenilo, da je nemogoča). Tako kot ti pisci zanemarimo »tveganje z lahkotnim opredeljevanjem za privatizacijo, ki je v tem, da sploh ni gotovo, da bomo po privatizaciji šli po poti Daljnega vzhoda, ne pa po južnoameriški poti«. Zanemarimo naposled vse ugovore. O »delavskem delničarstvu« v domeni socialnih pravic in o njih lahko razpredemo do ne- skončnosti; ostaja upravičena bojazen, da bi takšen sistem zares bil zasnovan na »lastniškem integralnem samoupravljanju«, to je samoupravljanju vseh zaposlenih o vsem, toda sedaj ne več na podlagi živega dela, kot v neuspešnem utopičnem konceptu »svobodnega združenega dela«, ampak na lastninski podlagi (Program reforme in razvoja Srbije). Če preskočimo hudobna ugibanja, kaj bolj izziva to »upravičeno bojazen« - ali samoupravljanje ali lastnina ali eno in drugo »o vsem« - ugovor lahko relativiziramo z okoliščino, da Markovič trenutno komaj vsako peto podjetje žene v privatizacijo z delavskimi delnicami, in to v procesu, ki bo trajal deset let, zato lahko ves vik in krik o delavskih plačah razlagamo na drug - predvolilni ali ideološki način. Na taktično naravo vse te gonje kaže tudi eksplicitna opredelitev tega dokumenta, ki ga je v imenu republiškega izvršnega sveta podpisal Stanko Radmilovič, da bi »bilo fatalno, če ne bi, zaradi očitnih slabosti, sprejeli koncepta privatizacije družbene lastnine in hkrati ne storili vsega, kar je nujno (četudi bi to bilo čisto na meji mogočega), da bi se povečala učinkovitost družbenih podjetij.« V naslednjih pojasnilih se kaže »iskrena konfuznost« o krepitvi direktorske pozicije, kar bi moralo že »čisto na meji možnega« in tudi pred lastninsko reformo izboljšati učinkovitost. Kot refren se skozi ta papir ponavlja vprašanje, »kdo ali kaj mora biti direktorju opora v njegovem položaju.« Iskanje učinkovitosti, že preden se je začela lastninska transformacija, je Markoviča že pokopalo (lahko pa bodo sledile tudi glave srbskih socialistov). Roko na srce, Markovič preprosto ni imel dovolj časa in moči, da bi svoji vladi hitreje formiral »podjetniško in privatni-ško bazo« in tudi bodoči »koaliciji za reformo in Jugoslavijo«. Ko se bodo Srbi združili z vse bolj nervoznimi Slovenci, bodo Markoviča celo poskušali odriniti od pogajalske mize za novo organizacijo Jugoslavije. Dobivamo celo napačen vtis, da se Markovič nikoli z nikomer ne pogovarja, ker so Hrvati vedno v Ljubljani in tam nekaj prepisujejo. Dimitrije Boarov (Danas) Dolgoletna razprava o usodi LTH - Orodjarne in livarne še nekaj časa ne bo našla dokončne rešitve »Samo tega, prosim, nikar!« »Največji« problem vlade, strank in tudi nekaterih občanov Škofje Loke je ta hip družbeno podjetje LTH - Orodjarna in livarna. Ne morda zato, ker bi v njem slabo gospodarili in bi jim zato celo grozil stečaj. Ne, daleč od tega, saj so uspešni, perspektivni in kar precej konvertibilni izvozniki. Težava je le v tem, da so v Vincarjih, kjer so pred nekako štiridesetimi leti zrasli, danes le dober lučaj od središča mesta, kjer so zrasli bloki, vrtci, šole, hiše. Nobena, ne prejšnja ne sedanja oblast ni našla zanje drugega prostora. Stroka pa je tako mnogokrat nemočna. Za delavce tega podjetja je to sedaj zelo velik problem, ker se jim zamegljujejo načrti, morda pa maje celo nadaljnji obstoj. Obtožba z zelo napihnjenimi argumenti, da so eden poglavitnih, celo smrtno nevarnih onesnaževalcev okolja, pri tem pa jim niti ne dovolijo ekološko sanirati tehnologije, jih spravlja v začarani krog. Kdo bo končno premaknil kretnico in kam? Danes gledamo na okolje bolj zeleno kot včasih. Nekateri bi radi vse zeleno kar čez noč. Kako pa to pametno storiti, morda vsaj v doglednem času, tega ta hip tudi v Škofji Loki očitno nihče ne ve. Še posebej, ker želja in možnosti očitno nihče ne zna ali pa ne more uskladiti. Predvsem pa, ker nihče nikomur več ne verjame. Prav je sicer, da, recimo, v zaprtem prostoru zahtevaš več zraka. Ne boš pa menda za to razbil stene, če z malo iznajdljivosti in strpnosti lahko odpreš, resda zataknjeno, okno. Tak je približno vtis po nedavnem sestanku, okrogli mizi, delnem zboru krajanov ali kakor bi temu lahko rekli, ki ga je sklical predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šk. Loka Vincencij Demšar. Kot pa je dejal v uvodu, ga je sklical zato, da bi izvršni svet dobil čimveč argumentov za oziroma proti ekološko-tehnološki sanaciji podjetja LTH - Orodjarna in livarna v Vincarjih. Ta je že nekaj časa pripravljena. In kresanje mnenj oziroma dogovarjanje med krajani, oblastjo, stroko in tovarno poteka že leto dni. Ves čas je vsem jasno, da sedanja lokacija za livarno in orodjarno iz ekoloških in prometnih razlogov ni primerna. Meritve pooblaščenih institucij so sicer pokazale, da je onesnaževanje zraka in vode ter hrup, ki ga povzroča tovarna, v mejah dovoljenega. Izvedba sanacijskega programa, ki ga je komisija SEPO (skupina za oceno posegov v okolje pri Inštitutu Jožef Stefan, ki je pooblaščen za ocenjevanje ekoloških študij) pozitivno ocenila, pa bi to stanje še izboljšala. Dolgoročna rešitev pa je kljub temu priporočila selitev. S selitvijo se strinjajo tudi v tovarni. Že od nekdaj, le da lokacije ni. Tudi takrat je ni bilo, ko so še imeli sredstva za selitev. Danes bi jim, če bi se le našel prostor, pri selitvi morala pomagati občina. Zeleni, med temi sta bila najbolj glasna mag. Slavko Gaber in Franci Feltrin, so se s sanacijo sicer strinjali, vendar so izrazili bojazen, da potem, ko bo draga rekonstrukcija končana, tovarne lep čas ne bodo preselili. Nikakor pa ne do leta 2000, kot je bilo že davno dogovorjeno. Feltrin je šel celo tako daleč, da se je vprašal, ali tako tovarno v Škofji Loki sploh potrebujejo. Argumenti dr. Štefke Križnar proti tovarni in sedanjem prostoru so bili nenehno povečevanje števila na dihalih obolelih otrok. Pa celo povečanje števila smrtnosti novor-jenčkov v občini. Postregla je s podatki, ki so zares žalostni, vendar bi najbrž težko dokazala, da je za to kriva le livarna in orodjarna. V vzroke bi se morali bolj poglobiti in poiskati dejanske povzročitelje. Mnogi razpravljalci, predvsem občani, ne verjamejo v rezultate meritev, češ, da ne morejo biti realni. Res, težko je, če nihče nikomur več ne verjame. Oglasil se je tudi pater Stanko iz kapucinskega samostana, ki je pravzaprav sosed tovarne. Povedal je, da eni ne nasprotujejo tovarni, da jih ne moti in da ji želijo uspešno poslovanje. Poudaril je, da je industrija kruh za delavce in da je treba najti pametno reši- tev, da tovarne ne bi zaprli. »Samo tega, prosim, nikar,« je še dodal. Bil je eden redkih, ki je razmišljal strpno in ki je tudi v tovarni videl ljudi. Slišali smo tudi mnenja stroke, ki je bila pri iskanju nove lokacije doslej zaradi nasprotovanja krajanov in oblasti nemočna. Nasprotno pa so nekateri menili, da stroka ne zna ali pa noče poiskati pametne rešitve. Kdo bi vedel, kdo ima prav. Na koncu so predlagali nekakšne zaključke, med katerimi so tudi: - da ob ekološki sanaciji LTH ne bo zahtevala nove cestne povezave, - da bosta izvršni svet in skupščina skrbela za stalno Dipl. ing. Mirjam Jan - Blažič Rafael Kavčič izvajanje meritev vode, zraka in hrupa, - da se strinjajo z ekološko-tehnološko sanacijo livarne, - da mora zdravstveni dom napraviti podrobno analizo zdravstvenega stanja v bližnji tovarni, - na kbneu pa še, da bo končni sklep o sanaciji da ali ne prejela skupščina občine. Napisali in prebrali so le zaključke, čeprav ni o njih nihče glasoval. Naslednji dan smo obiskali tovarno in se najprej pogovarjali z njeno direktorico dipl. iž. Mirjam Blažič. Povedala je, da v livarni visokotlačnega litja in v oro-djami^aposlujejo 450 delavcev in da so s svojo kvalitetno proizvodnjo prvi v Jugoslaviji. Cenjeni in poznani pa so tudi v Evropi in po svetu, kar dokazuje to, da delajo odlitke za znane proizvajalce avtomobilov: za Mercedes, BMW, Citroen, Alfo in Audia, in da so med redkimi našimi proizvajalci, ki lahko v izdelek vtisnejo tudi svoj znak. Približno 40 odstotkov proizvodnje izvozijo. Kar pa zadeva načrte: ko se bo ta zanje nemogoč položaj rešil, imajo namen proizvodnjo količinsko zmanjševati na račun kvalitetnih izdelkov in na tujem tržišču dosegati še boljši cenovni razred. Deloma jim to že uspeva. »Že od leta 1979 smo si intenzivno prizadevali, da bi se preselili na novo lokacijo, saj ta prostor tudi nas utesnjuje. Jože Škarabot Občina pa je leta 1985 ugotovila, da novih industrijskih površin v občini ne bo do leta 2000, podjetju naložila, naj v skladu s programskimi zasnovami za prostorske in izvedbene akte izdela ureditveni načrt z ekološko-sana-cijskim programom. Načrt, po katerem naj bi se škodljivi vplivi na okolje zmanjšali na . najmanjšo možno mero, smo izdelali in z njim so se strinjali tudi krajani. Pozitivno mnenje pa je dala tudi komisija SEPO. Današnja lokacija je tudi za nas neugodna, saj nam onemogoča nadaljnji razvoj, ki nam ga obeta povpraševanje po naših izdelkih. Dolgoročno bo selitev nujna, je pa to že družbeno vprašanje.« Za mnenje smo povprašali tudi nekatere delavce v podjetju. Rafael Kavčič, orodjar-spe-cialist in predsednik delavskega sveta, ki v tovarni dela že 25 let, nam je dejal: »Naše delavce je najbolj zrevoltiralo to, da nas najbolj preganjajo tisti, ki problematike sploh ne poznajo in vpijejo kar počez. Našim argumentom pa nočejo niti prisluhniti. Prav je sicer, da se zeleni borijo za boljše okolje, vendar morajo pri tem predlagati tudi pametne rešitve. Očitajo nam celo, da smo krivi za smrt novorojenčkov. Žalostno je, da se število teh povečuje, vendar si ne morem misliti, da bi bili za to krivi mi. Pa za bolezni dihal, da smo krivi. Med nami, ki tu delamo in smo prav gotovo najbolj izpostavljeni, teh bolezni ni. Žalostno je, da nekateri resno govorijo, da bi tovarno kar zaprli. Po drugi strani pa nam niti ne dovolijo, da bi izvedli ekološko-tehnološko sanacijo.« Franc Franko, orodjar: »Že dobrih 24 let stanujem v bloku, ki je dobrih 50 metrov od tovarne. Vsa okna nam gledajo proti tovarni, pa doslej ni bilo nikakršnih problemov. Res je bilo pred časom nekaj hrupa ponoči. Sedaj pa, ko je direktorica nočni izmeni prepovedala vožnje z viličarji, tudi tega ni več. Ja, nekateri radi iz muhe delajo slona. Še moj sin, ki s tovarno nima nič, pravi, da ne razume, zakaj toliko nasprotovanja, če pa nas, ki smo tako blizu tovarne, ta nič ne moti. Zeleni so pač našli nekaj, s čimer lahko mahajo, čeprav se na stvar čisto nič ne razumejo. Ni prav, da se taki tako igrajo z nami delavci in z našo usodo.« Jože Škarabot, tehnolog: »Mislim, da bi ljudje na občini in v strankah morali razmišljati tudi o nas delavcih in ne samo ozko o ekologiji, da ne rečem, o svojih stolčkih. Nismo firma, ki bi se borila za obstanek. Vemo, da imamo perspektivo, tudi zaradi visoko usposobljenih kadrov. Vse kar govorijo, dokazuje, da o nas ne vedo nič in da jih delavci in njihova usoda sploh ne zanima. Naj konec koncev zeleni povedo, kaj naša firma pomeni za Škofjo Loko. Najbrž res mislijo, da nič.« Andrej Agnič Nova knjižica iz zbirke Aktualne teme SLOVENSKI USTAVNI MNOGOBOJ Slovenski pisatelj, poslanec in podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine republike Slovenije objavlja svoja razmišljanja, objavljene članke in ocene o smiselnosti samo slovenske ustave kot ustave suverene in samostojne države. Cena: 70 dinarjev Naročila pošljite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 telefon 321-255, 310-033 Naročilnica- ->€- izvodov Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo- knjižice Toneta Peršaka Slovenski UStavni mnogoboj. Naročeno pošljite na naslov-------------------------—--------------- Ulica, poštna št., kraj. Naročeno dne:----- Račun bomo plačali v zakonitem roku. Podpis naročnika Borza dela Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Informacije o objavljenih delovnih mestih dobite v podjetjih oziroma v organizacijah, ki so navedene v časopisu. Prijavitelj vas bo informiral tudi o roku prijave, delovnem času, drugih pogojih za zasedbo in komu pošljite vašo prijavo. Za informacije o objavljenem delovnem mestu odgovarja prijavitelj. Skupnost za zaposlovanje LJUBLJANA Poklic OD Naziv delovne organizacije Poklic OD Naziv delovne organizacije Poklic OD Naziv delovne organizacije Poklic OD Naziv delovne organizacije Skupnost za zaposlovanje Enota Ljubljana Poklic OD Naziv delovne organizacije Skl. trans. del. 3.900 Chemo p. o. Ljubljana, Maistrova 10 Pomožni delavec 2.800 Optim d.o.o. Lj., Cesta na Bokalce 32 Snažilka 3.000 Univerza E. Kardelja, Veterinarska fakulteta Lj., Gerbičeva 60 Lesar šir. prof. 4.000 Avtomontaža - Bus d,o.o. Lj., Celovška 180 Ključavničar 4.000 Avtomontaža - Bus d. o. o. Lj., Celovška 180 Klepar 4.000 Avtomontaža - Bus d. o. o. Lj., Celovška 180 Komercialni referent 4.800 Chemo p.o., Lj., Maistrova 10 Vodja skladišča 7.200 Chemo p.o., Lj., Maistrova 10 Ekonomski tehnik samost, komerc. 6.200 Chemo p.o., Lj., Maistrova 10 Ekonomski tehnik komercialist 5.500 Chemo p.o., Lj., Maistrova 10 Ekonomski tehnik terenski komerc. 6.200 Chemo p.o., Lj., Maistrova 10 Elektrotehnik 4.300 El BULL HN p.o. Niš, posl. enota Lj., Trebinjska 15 Kemijski tehnik 4.500 Univerza E. Kardelja v Lj., Medicinska fakulteta, Lj., Vrazov trg 2 Gradb. tehnik v. g. 11.525 Poslovno združenje prehrane Slovenije, Lj., Miklošičeva 4 Ekonomski tehnik 3.500 Agrokdmerc - Acopromet, predstavništvo Lj., Cankarjeva 4 Komercialist 6.768 ZP Cankarjeva založba Lj., Kopitarjeva 2 Ekonomski tehnik pripravnik 4.000 Kemija lmpex p.o., Lj., Titova 25 Zobotehnik pripravnik 3.651 ZD Lj., tozd Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, Miklošičeva 24 Zobotehnik 5.216 ZD Lj., tozd Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, Miklošičeva 24 Ekon. za anl. plan 6.567 Tehnoimpex izvoz uvoz, Lj., Kersnikova 2 D.i. strojništva 6.458 Agrostroj Lj., Draga 15 D.i. elektrotehnike 8.000 Tegrad Lj., Kamniška 41 D.i tek. tehnolog. 12.000 Kemija impex p.o., Lj., Titova 25 D.eco, za anl. pl. 8.972 Tehnoimpex izvoz uvoz Lj., Kersnikova 2 D.eco. za anl. pl. 6.458 Agrostroj Lj., Draga 41 D. i. matematike (4 mesta) 6.000 Univerza E. Kardelja, Inštitut za mat., fizikoinmehanikoLj.Jadranskal 9 Zdravnik 8.135 ZD Ljubljana Tozd Osnovnega zdravstvenega varstva Miklošičeva 24 Ekon. t. za rač. 5.000 Osnovna šola Osmih talcev Logatec, Notranjska 3 Adm. tehnik 4.000 Lesna industrija Idrija, Spodnja Idrija Lesar šir. prof. 4.000 Posestvo Snežnik, Kočevska Reka 40 El. teh. ind. elk. 5.000 Posestvo Snežnik, Kočevska Reka 40 Prof. sl. jez. 7.500 Dekliško vzgajališče Višnja gora, C. Dolenjskega odreda 19 D. psiholog direktor 7.500 Občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje, Ljubljanska cesta 26 Enota Maribor NK delavec 4.000 Rimljan Ptuj, Spuhlja 101 NK delavec -delo v kuhinji 3.000 Juhart Jožica, Gostilna Jakec, Slov. Bistrica, Leskovarjeva 5 Finomehanik 4.300 Trend Form Maribor, Industrijska 5 t\urjač 5.000 Sava Kranj, Tovarna Gumama Ruj, Ormoška 33a Komercialni tehnik trg. zastopnik za področja Srbije 5.500 Tekstilna tovarna Tabor Maribor Čevljarski tehnik 5.800 Trend Form Maribor, Industrijska 5 Varuhinja ali vzgojiteljica 3.648 VVO Ljuban Vodeb, Maribor, Kosarjeva 41 Referent izvoza 6.903 Paloma Sladkogorska tovarna papirja Sladki vrh Referent uvoza 6.603 Paloma Sladkogorska tovarna papirja Sladki vrh Učit. za duš. prizadeto mladino 8.577 Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava Dip. psiholog 10.213 Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava Dipl. inž. arh. 10.000 IBIS Slovenska Bistrica Na HTV smo zasledili... r SLOVENCI ! r L la, k DR. DIMITRIJ Ruf*EL, DR. RAJKO PlflNAT, JANEZ odprto vsak dan od 16.00 do 19.00 sobota in nadalja zaprto UUBUftNft, Streliška 29, tel:061/328-033 Če še ne veste, pozor! Slovenska demokratična zveza pripravlja trgovsko uvozno in izvozno podjetje, ki ga boste spoznali po imenu Tron. To veselo vest nam je posredoval teletekst hrvaške televizije (!) 27. septembra hkrati s pozivom Slovencem (!), naj se pri nakupovanju zaves, karnis in svetil »poslužujejo nasvetov dr. Dimitrija Rupla in dr. Rajka Pirnata. Če vas zanimajo še kakšne podrobnosti, se obrnite na gornji naslov; odprto imajo vsak delavnik od 16. do 19. ure. Vsaka podobnost s slovenskima ministroma je zgolj naključna? (D. K., slika: Ljubo Stojanovič) PONUDBA ZA BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO 61000 Ljubljana Dalmatinova 4 • telefon: (061) 310-033, 326-982, 322-975 • telex: 313-29 VURESIND • telefax: (061) 317-298 NAROČILNICA SINDIKALNA ORGANIZACIJA Naročamo_____________ malih darilnih kompletov in _____________velikih darilnih kompletov. Prosimo, da nam blago dobavite najkasneje do 20. decembra 1990. Naši točni podatki: SINDIKALNA ORGANIZACIJA (ali drug naročnik): KRAJ, ULICA IN ŠTEVILKA: POŠTA:_______________________TELEFON:________________________ ŠT. NAŠEGA ŽIRO RAČUNA:______________________________________ Račun bomo poravnali najkasneje v 15 dneh po prevzemu blaga. Predsednik Datum: ŽIG (oz. naročnik): Podrobnosti smo objavili v prejšnjih dveh številkah. Vse informacije so vam na voljo na tel. (061) 326-982 in 322-975 od 8. do 16. ure. 1 4 Delavska eHOtVlOSt Ljubljana, 5. oktobra 1990 oddih, šport in rekreacija V novomeški Krki, tovarni zdravil, niso pozabili na rekreacijo Visoka ozaveščenost temelj uspešnega dela Trditvi, da se zgodovina rada ponavlja, nikakor ne gre oporekati. Podobno je tudi z družbeno krizo, ki največje težave naplavlja vedno na isti breg. To je na tistega, na katerem žive delavci, medtem ko se na nasprotnem veselo živi in zapravlja naprej. Tako kot vedno... No, plačniki vseh računov, vseh takšnih in drugačnih zmot in zablod, političnih prepirov in bojev za stolčke, so in bodo zelo verjetno tudi vnaprej tisti spodaj, ki imajo pri vsej stvari najbolj čiste roke. Tako, žal, tudi danes. Vse več poštenih ljudi je brez zaposlitve, pa tudi tisti, ki še prejemajo plačo, so v številnih primerih bolj lačni kot siti. Če je bilo včasih še kaj časa in cvenka za zaslužene počitnice in rekreacijo, je danes teh možnosti bolj malo. Razumljivo, prav ničesar ne gre posploševati. Izjeme so povsod. Tudi ko gre za zadovoljevanje potreb zaposlenih. Cena dela je očitno zelo različna. Priljubljena korektivna gimnastika V novomeški Krki, tovarni zdravil, ki ima pod svojo veliko streho 4000 ljudi, ima oddelek za oddih in rekreacijo še vedno polne roke dela. Kljub težkim časom se tu niso odrekli potrebni skrbi za svojega človeka. Prav dobro namreč vedo, kdo je lahko uspešen na delovnem mestu in kdo ne, pa tudi kaj človek potrebuje, da je razpoložen in kos številnim nalogam. V Krki, ki se ne ukvarja le s proizvodnjo, temveč tudi z zdraviliškim turizmom in gostinstvom, imajo poseben oddelek za oddih in rekreacijo. Ta skrbi za počitnikovanje svojih delavcev in njihovih družin, športno dejavnost, organizacijo izletov, pa tudi preventivno zdravstveno rekreacijo. Dela čez glavo, kot pravimo... »Športnorekreativna dejavnost ima v našem podjetju že lepo tradicijo, zato poteka dejavnost v glavnem po vlečenem programu,« pripoveduje Darja Colarič, vodja oddelka za oddih in rekreacijo. »Možnosti, ki jih imajo naši prijatelji aktivnega oddiha so razmeroma pestre. Med tednom imamo na urniku najrazličnejše dejavnosti, potem pa so tu še tekmovanja, delavske športne igre, izleti, tečaji in najrazličnejše akcije...« Za »tedensko športno vadbo« pravijo v Krki, da predstavlja najpomembnejši del rekreativne dejavnosti. Zato, ker je redna in zato tudi učinkovita. V 15 različnih skupinah sodeluje vsak teden povprečno 225 delavcev. Vadba oziroma delo poteka v glavnem na najrazličnejših osnovnih šolah, delno pa tudi v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah ter v Domu JLA. »Za dobro organizacijo in ustrezno strokovno raven športnorekreativne dejavnosti se v precejšnji meri lahko zahvalimo našim požrtvovalnim sodelavcem - amaterjem, ki jim za to pomembno delo ni žal dragocenega časa. Težko bi šlo brez teh ljudi...,« ugotavlja Darja Colarič. »Sicer pa je med našimi delavci presenetljivo velik interes za korektivno gimnastiko, kar seveda ni naključje. Staramo se, URNIK REKREACIJE 90/91 PANOGA DNEVI URE VODJA, TELEFON SPLOŠNA REKREACIJA(ž) torek 19.30-21.00 OŠ Dragotin Kette Sonja Hanjšek 677 sploSna rekreacija torek 19.30-21.00 OŠ Vavta vas Vida Kulovec SPLOŠNA REKREACIJA!!) sredo 19.30-21.00 OŠ Katja Rupena Ksenija Novak 22-331 SPLOŠNA REKREACIJA četrtek 20.00-21.30 OŠ Šmarjeta Ivan Petrinič 28-000 NOGOMET poned. 19.00-21.00 OŠ Dragotin Kette Cveto Moro 330 ODBOJKA torek 19.30-21.30 OŠ Grm Rudi Lindič 330 AEROBIKA poned. 19.30-20.30 OŠ Katja Rupena Urška Papež KOREKTIVNA GIMNASTIKA sreda 18.00-19.00 OŠ Katja Rupena Nina Vidiček KOREK.GIMN.-SAVNA poned. 18.00-20.00 Dol. Toplice Miran Matkovič 65-23U KOREK.GIMN.-SAVNA četrtek 16.30-18.30 Šmarješke Toplice Boro Erak 73-230 KEGLjANJE(Ž) torek 15.00-17.00 Dom JLA Karlina Tratar 265 KEGUANJE(m) četrtek 19.00-21.00 Dom JLA Brane Bambič 22-331 STREUANJE torek 19.00-21.00 strelišče Marof Janez Berlan 330 BADMINGTON sreda 19.00-21.00 Gimnazija Franci Les 26-120 KOŠAR KA(m) četrtek 19.30-21.30 OŠ Dragotin Kette Franci Les 26-120 SMUČANJE objava akcij v Biltenu Jože Ravbar 241 PLANINSTVO objava akcij v Biltenu Zora Torbica 465 Darja Colarič na svoji koži spoznavajo, da pri korektivni gimnastiki ne gre za »modno muho«, temveč za zares učinkovito preventivo in kurativo hkrati. Od tod tudi tolikšno zanimanje...« Poleg korektivne gimnastike imajo zaposleni v Krki na svojem rekreacijskem urniku še splošno vadbo, posebej za moške in posebej za ženske, pa kegljanje, aerobiko, odbojko, badminton, košarko, nogomet, streljanje..., lahko se sprostijo v savni ali drugod. Možnosti za športno dejavnost je zares veliko. Glede na letni čas organizirajo v Krki tudi najrazličnejše akcije, tekmovanja, planinske, smučarske in kolesarske izlete, ki se jih je lani udeležilo le malo manj kot 1500 ljudi. Veliko prijateljev planin »Razmeroma precej ljudi kolesari. Samo letos smo v Krki prodali več kot sto gorskih koles,« pove Darja Colarič. »Priljubljeni sta tudi tradicionalni tekmovanji naših delavcev v nogometu in košarki, pa tudi na drugih podobnih srečanjih beležimo dober obisk. Ob tem naj povem, da se tradicionalnim delavskim športnim igram še nismo odpovedali. Zakaj bi prijatelje rekreacije prikrajšali za pri- Proti koncu leta imajo delavci Krke svoj velik športni dan. Opravijo še zaključna tekmovanja in potlej na posebni prireditvi podelijo zaslužena priznanja. Tako vsako leto... kolektiv ni več tako mlad, kot je še bil pred leti. Z leti pa se mora človek hočeš nočeš spoprijeti s posledicami nezdravega načina življenja in enostranskih obremenitev. Ljudje jetno in obenem tudi koristno razvedrilo?« Zaradi zelene zime lani ni bilo smučarskih izletov - izjema je ena sam s sto udeleženci - zato pa so prišli na svoj račun drugi. Planinci, "na primer, so se podali v gorski svet kar desetkrat. Sicer pa z udeležbo na podobnih izletih ni posebnih težav, če le animatorji malce zavihajo rokave. Ja, brez teh ne gre... Za začetnike, starejše, mlajše in najmlajše v Krki že od nekdaj prirejajo tečaje. Predvsem za najbolj priljubljene športne panoge, kot so smučanje, plavanje, tenis... Razumljivo je ta oblika pomoči mnogim dobrodošla, saj predstavlja najzanesljivejšo pot do potrebnega začetnega znanja. »Med drugim vsako leto poskrbimo za posebno tekmovanje, to je »tekmovanje za najboljšo temeljno organizacijo« v športni rekreaciji. Trikrat zapored je to lovoriko osvojila ekipa Izolacij in s tem tudi prehodni pokal v trajno last. Kljub dobremu namenu organizatorja in velikemu veselju do športnih srečanj pa nam pri iskanju najboljše temeljne organizacije v rekreaciji ne gre v račun, da prihajajo ljudje na tekmovanja slabo pripravljeni. To ni v redu,« poudarja Darja Colarič.« »Zato bomo malce spremenili sistem. V točkovanje bomo vključili tudi udeležbo na redni tedenski vadbi in na delavskih športnih igrah. Za tekme morajo biti ljudje dobro pripravljeni, da ni škoda večja od koristi.« Pa aktivni odmori med delom? Imajo jih v proizvodnji tablet, zdi pa se, da bo prav kmalu nekaj posnemalcev. Med drugimi si tudi tisti, ki delajo v pisarnah, žele vsak dan nekaj minut za zdravje. Spoznali so pač, da človeku ni ničesar podarjenega. Za vse, tudi za dobro počutje in zdravje, se je treba malce potruditi. Saj poznate tisto - brez muje se še čevelj... Vprašanje, ali je v Krki med vodilnimi ljudmi, pri vodstvu svobodnih sindikatov in drugimi dovolj razumevanja in posluha za delo oddelka, ki ima na skrbi oddih in rekreacijo, je pravzaprav odveč. Ozaveščenost je temelj uspešnega dela. Ta pa je v Krki, v primerjavi z mnogimi drugimi delovnimi organizacijami, kar na visoki ravni. Andrej Ulaga Ob rob 21. poletnim igram kovačev Slovenije Vsi si želijo boljši kos pogače »Vsak je svoje sreče - in iger kovač!« To bi bila le ena izmed simboličnih misli, ki so spremljale 21. poletne igre kovačev Slovenije, v soboto, 29. septembra 1990 na Muti. Sicer je bilo simbolike na pretek! Že ob otvoritvi iger, ki so privabile na Muto okrog 400 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 8 kovaških podjetih Slovenije, je Albert Vodovnik, predsednik odbora svobodnih sindikatov kovinsko predelovalne in elektroindustrije Slovenije, povedal, da si dovoljuje nekaj simbolike, in sicer v tem, »da nam sreče ne more dati niti država, niti politična partija, ampak si jo moramo ustvariti sami«! In tako si kovači kujejo tudi svoje igre, ki jim čas niti najmanj ni naklonjen. Toda, ko je Gorenje Muta, njen sindikat in vodstvo podjetja, razpisalo 21. poletne igre, tudi sami v dvomih, so kar v nekaj podjetjih delavci sami začeli zbirati prispevke za udeležbo na igrah. Naposled pa so vodstva le spoznala, da so igre kovačev v dveh desetletjih vendarle pognale dovolj trdne korenine in da je izročilo na strani delavcev - kovačev. In tudi kovači na Muti s svojo več kot 400-letno tradicijo izpričujejo nekakšno trmo, vztrajanje, zagnanost. To so dokazali z dobro organizacijo, nenavsezadnje tudi z ekipno zmago in tudi naj-večjim uspehom v prostoročnem kovanju, osrednji panogi kovaških iger. Sicer pa je prostoročno kovanje privabilo največ domačinov, ki so ob poljskih ognjiščih, nakovalih in zvenu jekla spodbujali ne le tri ekipe mladih kovačev, temveč še preostalih šest med katerimi je bil tudi 58-letni Jože Turščak z Lovrenca na Pohorju. »Bil sem na Muti že leta 1975, ko smo v kovaškle igre prvič uvrstili prostoročno kovanje. Tedaj sem zmagal in doslej sem bil na vseh igrah kovačev, od Mute do Ajdovščine, od Zreč do Raven na Koroškem. Čeprav sem že upokojen, so me poklicali,« je dejal. Tudi v igrah z žogo, malem nogometu in odbojki, ter šahu, namiznem tenisu in kegljanju ter streljanju z zračno puško, so tekmovali mladi delavci, kovinarji. Član sveta ZSSS Ivan Kramer je ocenil, da so prav ti, kovači, med zaposlenimi v Sloveniji med seboj še kako povezani in naj to razpo- Izidi 21. kovaških iger: Prostoročno kovanje: Gorenje Muta III. (Poročnik, Medved) 102 točki, TKS Lovrenc na Pohorju (Turščak, Tinče) 94, Kovačnica TAM Maribor I. (Jeza, Krajnčič) 92, Kegljanje - moški - Kovačnica ŽR Ravne 1244, Kovačnica TAM Maribor 1159, TKS Lovrenc 1154; posamezno: Kape (Ravne) 232, Paradiž (Ravne) 222, Praper (Muta) 217; ženske: Kovačnica ŽR Ravne 694, TKS Lovrenc 660, TVT Boris Kidrič Maribor 531; posamezno: Vavče (Ravne) 188, Lesnik (Ravne) 187, Voler (Ravne) 184. Mali nogomet: TKS Lovrenc, Gorenje Muta, Kovačnica ŽR Ravne. Namizni tenis: Kovačnica TAM Maribor, Gorenje Muta, TVT Boris Kidrič. Odbojka: Kovačnica ŽR Ravne, TVT Boris Kidrič Maribor, Gorenje Muta. Streljanje: TKS Lovarenc 674, TVT Boris Kidrič 663, Gorenje Muta 658. Posamezno: Frangež (TVT) 187, Petelin (TLS) 179, Žigart (Muta) 174. Šah: Gorenje Muta 17, TVT Boris Kidrič Maribor 13,5 Kovačnica TAM Maribor 9. Posamezno Poberžnik (Muta) 4,5, Novak (TVT) 5, Hamik (Muta) 4,5, Indest (Jeklo Ruše) 5. Končna uvrstitev 21. kovaških iger: 1. Gorenje Muta 60 točk, 2. TKS Lovrenc na Pohorju 55, 3. Kovačnica ŽR Ravne 50, 4. TVT Boris Kidrič Maribor 48, 5. Kovačnica TAM Maribor 34, 6. Jeklo Ruše 27, Tovarna poljedelskega orodja Batuje 26 in 7. Gorenje Fe-cro, Slovenj Gradec 4 točke. loženje, tudi tekmovalno, iz prelepe Mute prenesejo v svoja delovna okolja. »Le na enih igrah nisem sodeloval, zavestno, zaradi zidave hiše,« je povedal eden naj starejših tekmovalcev Metod Praper iz Gorenja Mute, in ves ponosen je sprejel diplomo in nagrado za 3. mesto v kegljanju. Letošnje kovaške igre so minile v soncu in lepih doživetjih. Ožarjeni kostanjev drevored je zaživel med lepo okrašenimi izložbami, med zastavami in urejenimi starodavnimi, pa tudi novimi hišami. V muzeju so pripravili delavci Gorenja Mute in tudi drugi, ki so tesno povezani z njo, razstavo likovnih in drugih del. Tudi srečanje ob sklepu iger je doseglo svoj namen. Tako so kovači skovali svoje 21. igre in sklenili, da bodo igre odslej vsako leto. Odpovedali pa so se zimskim igram. Zastavo iger so prevzeli kovači iz Batuj, ki si prav tako kot številni drugi želijo boljši kos pogače. Dovolj je bilo žu-Ijavih rok in z znojem prepojenih časov. Hinko Jerčič LADISLAV ČRNOLOGAR tehnološki presežek rdečelasa lisica in še kaj Ladislav Črnologar je delavec jeseniške železarne in že desetletje znan kot pisatelj povesti ia romanov. Pred prvim majem je pri Književni zadrugi Jesenice izšla knjiga z dolgim in nekoliko nenavadnim naslovom. Ta pa napove, da je knjiga izsek iz žive in za marsikoga krute sedanjosti. Tako kot v prejšnjih knjigah (Na gredi, Na drugem bregu, Razstreljeni bog) najdemo tudi v Tehnološkem presežku prvine ljubezenske zgodbe in kriminalnega romana, tako da bo Povest zanimivo branje tudi za nezahtevne bralce, ki jih zanimajo moralni in socialni problemi, privlačijo pa napete zgodbe. Jeseniški bralci se bodo lahko zabavali z ugibanjem in sklepanjem stav, koga je imel pisec model pri oblikovanju glavnih in stranskih likov. Tri tedne po Janezovem prihodu v Jelje se je Prej mirna vas začela spreminjati v gradbišče. Najprej so prišli elektrikarji z rovokopačem. Od transformatorja so v izkopni jarek začeli Polagati kabel proti gozdu. Nepoučeni vaščani so mislili, da niso čisto pri pravi, saj navzgor proti planini ni bilo ničesar, kar bi potrebovalo elektriko. Niso vedeli, da polagajo kabel za bovo elektrarno, ki je še nikjer ni. Nekaj dni pozneje se je pred barakama ustavil tovornjak, poln brezšivnih cevi. Janez in Peter sta od šoferja zahtevala prevoznico in dobavnico. Imel je oboje. Janezova bojazen, da bodo material dovažali brez dokumentov, je bila odveč. Šofer je pojasnil, da brez vseh papirjev ne more nikamor, ker miličniki pogosto Preverjajo pravilnost tovora po tovornih listih. Janez je pikro pripomnil, da vsaj nekaj še deluje po predpisih. Iz dobavnice je razbral, da so cevi iz tovarne, ki nikoli ni začela obratovati in jih tako ni potrebovala - ena od mnogih zgrešenih investicij. »Torej se je začelo,« je ugotovil Peter, ko je tovornjak odpeljal nazaj v dolino. »Ja, začelo se je,« je zavzdihnil Janez. »Kar prezgodaj,« je ugotovil Peter. »Zakaj?« ni razumel Janez. »Buldožer je usposobljen in ko dobim dovolj nafte, sem s kmeti dogovorjen za delo. Poravnal jim bom nekaj neravnih travnikov.« »Glej, glej, naš pesnik se je začel zanimati za delo in zaslužek! To potrjuje, da so časi resni! Pa sploh znaš voziti?« »Znam, pri vojakih sem bil v strojni četi, pa sem vozil marsikaj,« je pojasnil Peter. »Saj nimaš nič proti?« »Ne, nimam, kaj bi imel. Skoraj sam si pognal tisto kripo in bolje je, da dela, kot pa da rjavi.« »Kar oddahnil sem si. Bal sem se, da boš spet imel kakšne moralne pomisleke, kot pri vsem.« »Tako misliš?'Dobro, samo ne odiraj vaščanov. Če se jim zameriva, ne bo dobro,« je opozoril Janez in še pripomnil, da mora zdaj dobiti še nekoga za čuvanje, ker se nič ne sme izgubiti. »Pa saj sem jaz ves čas tukaj,« je oporekal Peter. Poznalo se mu je že, da živi bolj zdravo. Na prej bledo lice je prišlo že nekaj rdečice in delo ga je začelo zanimati. »Ne, ni dovoljeno delati več kot dvainštirideset ur na teden in poleg še trideset nadur. Še trije bomo komaj zadosti. Za nas veljajo enaka pravila kot za ostale v podjetju. Peter si je mislil svoje, a rekel ni nič več. Nad Jeljem se je tik pod gozdom belila lična hišica, okoli nje pa je bilo vse polno nizkega sadnega drevja. Jasna je Janezu pojasnila, da v tisti hišici, prav nič podobni ostalim vaškim hišam, že kakih pet let prebiva starejši možakar z ženo. Prej je bila to samo počitniška hišica, a pozneje se je možakar za stalno naselil. V vasi nihče nič določenega ne ve o njem. Govorili so vse mogoče: da je bivši funkcionar, ki so ga odstavili, pa da je bil v posebni službi državne varnosti in se tu skriva pred ljudmi, ki jih je spravil v zapor, vse to pa so samo govorice brez dokazov. Verjetno bi rad še kaj zaslužil in bo mogoče pravi človek za čuvaja, je svetovala Jasna. Sicer je še kar prijeten le malce nedostopen. Na Podrekarjevino hodi po mleko, zato ga Jasna pozna. Pravi, da hodi tako daleč zato, da se sprehodi. V vas gre samo v trgovino, drugače se ne druži z nikomer. Janez si je rekel, da velja poskusiti, saj če bi iskal človeka drugje, bi imel kup nevšečnosti. Petru je povedal, kam gre in se odpravil proti hišici. Tja je vodila ozka pot, prej kolovoz. Ko se je približal sadnemu drevju, ga je z ostrim laježem zaustavil lep nemški ovčar. Obstal je, ker ni kazalo, da ga bo pes pustil naprej. Če se je le premaknil, je pes zarenčal in grozeče naježil dlako. Napete trenutke je pretrgal glas iz hiše, ki je poklical psa. Pes je takoj dvignil ušesa, pomahal z repom, povohal Janezove noge in odšel proti hiši, Janez pa za njim. Hišica od blizu ni bila niti tako majhna, kot je bila videti od daleč. Na pragu vhodnih vrat je stal nizek, čokat možakar, kratko pristriženih sivih las - ves nabit z energijo, se je zazdelo Janezu, ki je pozdravil. »Zdravo!« je odzdravil možakar in praskal psa za ušesom. »Torej ti si tisti Janez, ki je dal nekaterim tinte piti, Janez s proslulega gradbišča tam doli,« ga poznal možakar. »Poznate me?« se je začudil Janez. »Z Jasno sva rekla nekaj besed o tebi, pa tudi prebral sem nekaj,« ga je možakar samozavestno tikal. »In kdo si ti?« mu Janez ni hotel ostati dolžan. »Lahko mi rečeš kar Tone. Slišal sem, da potrebuješ pomoč,« ni Tone nič slepomišil. »Ja, začeli so voziti material in bova samo dva za čuvanje premalo. »Aha, čuvanje! Priznam, da potrebujem nekaj denarja za nakup novih sadik, pokojnina zadošča komaj za preživetje.« Tonetova gostoljubnost je Janeza presenetila, saj je pričakoval nepristopnega samot-neža. »Kdo pa ti je vse to povedal?« je Janeza že pošteno zanimalo. »O tem, kar se dogaja v tej naši solzni dolini - mislim tudi ono drugo tam spodaj, pač vem,« je rekel Tone tako, da ni bilo smisla drezati naprej. »Mislil sem, da se ukvarjaš samo s sadjem,« ga je malo zbodel Janez in mu pokazal, da tudi sam nekaj ve o njem. Tone je povabil Janeza v hišo in ob tem pripomnil, da malo koga povabi k sebi v brlog. »Brlog«, je še bolj presenetil kot sam Tone. Večji spodnji del hiše je bil velik dnevni prostor, ves okrašen s panjskimi končnicami, umetniškimi slikami, lovskimi trofejami, med katerimi je bilo kapitalno rogovje jelena. Pod Slovenije rogovjem so visele lovska puška, nemška medvojna brzostrelka in komisarska torbica. Povsod je bilo tudi polno knjig. V enem od kotov je bil velik lesen Kristus, od starosti že ves črviv, a skrbno na novo zaščiten z brezbarvnim lakom. Janez se je hotel sezuti, pa mu Tone ni pustil, češ da je zunaj suho. Povabil ga je, naj si kar ogleda, ko že tako z zanimanjem ogleduje stene. Ker Janez ni mogel odtrgati pogleda od razpetega Kristusa, mu je povedal, da je to edino, kar mu je med vojno uspelo rešiti iz domače hiše, ki so jo požgali Nemci. Samo ta izrezljani pravičnik ni pogorel, zato ima sam od takrat malo drugačno mnenje, kakor pa so mu ga ustvarili nekateri belogardistični kaplani. Janez je ostal brez besed. Ogledoval si je veliko medvedovo kožo na tleh, lično izdelano pohištvo iz rdečega macesna, sedeže, prekrite s kožami mladih ovc. Ob pozornejšem ogledu sten pa je pod Kristusom odkril uokvirjeno spomenico. Tam je črno na belem pisalo, da je gostitelj prvoborec. »Nemogoče!« je ušlo Janezu. Zdaj je vedel, zakaj se mu Tone zdi tako čudno znan. Ta Tone ni bil nihče drug kot tisti vražji Tonček, ki je bil strah in trepet okupatorjev, pozneje pa tudi zaradi svoje neprilagodljivosti trn v peti zmagovalcev. Spominjal se je zgodb o njem. Menda je tudi pozneje ko ni bilo več potrebe, marsikomu rad grozil s pihalnikom. Doma je bil iz čisto drugega kraja. Torej je bilo res nenavadno, da se je zatekel prav bogu za hrbet - v Jelje. Tone je prinesel kavo in iz omare vzel steklenico, v kateri je plavala v žganje namočena hruška. Pohvalil se je, da je žganje domači pridelek. Odprl je steklenico in po vsem prostoru je prijetno zadišalo. Obema je natočil in nazdravil na skupno delo ter vprašal: »Kdaj pa začnem delati?« »Kadar hoče, zaradi mene lahko tudi danes ponoči,« je odvrnil Janez, a mislil si je, da ima Tone kot prvoborec gotovo dovolj pokojnine, da mu ne bi bilo treba delati. »Prav, ob desetih zvečer pridem,« je bil Tone takoj pripravljen. Janez je iz žepa vzel pogodbo in mu jo izročil, češ da naj jo izpolni in mu jo vrne. Tone je pregledal pogodbo in menil, da kar dobro plačajo. Janez mu je pojasnil, da zato, ker je delo honorarno in ne bo potrebno plačevati vseh obveznosti. Sam kot vodja ne dobi toliko. »Kako pa se obnaša pesnik Peter?« je vprašal Tone. »Janeza je začudilo, da pozna celo Petra. »Bral sem nekaj njegovih del. Sam ne ve, kaj bi rad in taki ljudje so vsega zmožni. Potrebno bo popaziti. S pisanjem se vsakdo bolj razkrije, kot si misli, pa če se še tako trudi skriti svoj pravi jaz. Povem ti, da je iz častihlepja zmožen marsikaj zaplesti!« Janez ni odgovoril, misleč, da je Tone tokrat nekoliko pretiraval. Tone je že tretjič nalil kozarček, ko je Janez rekel, da ima dovolj. Nadaljevanje prihodnjič Delavska enotnost ČEBEL)! PROIZVOD PERZIJA ČASTNI NAZIV JUDOVSKIH UČITELJEV AVTOR KRIŽANKE R. NOČ REKA V SZ, PRITOK IL-MENSKEGA JEZERA ANDREJ PAVLOVEC MLEČNI IZDELEK ELEVATOR, TRANSPORTNI TRAK REKA NA TAJSKEM GLEDALIŠKI ŠMINKER TRGOVSKI POPUST KONTAKTI DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNE DARKO BERAVS LETNI GOZDNI POSEK TISOČAK BRANKO IVANDA NOVO MADŽARSKO MESTO VBA- KONJSKEM GOZDU (RJAVI PREMOG) SPODNJI DEL ŽRELA, DEL GOLTANCA DRŽAVNA BLAGAJNA AM. FILM IGRALEC (ROBERT DE. ,) PRAVO FENI- Canski kralj nizo- zemski REŽISER IVENS NATRIJ VRSTA BUČE GLASBENIK S KLARINETOM GRŠKA BOGINJA USODE MEDNAR. KLICNA POMOČ (KRATICA) VULKAN NA ANTARKTIKI PODZEMNI ŽUŽKOJED SPREM- LJEVALEC DIONIZA KESANJE DELAVSKA ENOTNOST ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA URADNI SPISI JAPONSKO MESTO NA OTOKU KIUŠU PAVLOVA NALEPKA TENIŠKI LOPAR ČASOPIS RUDI OMOTA ■NESREČNA- ŠTEVILKA Delavska enotnost ITALI J. FILMSKI REŽISER (DINO, "JAZ ŽENSKA-) Delavska i enotnost KMEČKA GRČA. OČANEC GLASBENIK SOSS NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 41 Rešitev nagradne križanke pošljite do 16. oktobra 1990 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 41. Nagrade so: 500,00, 300,00 din in 100,00 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 39 SPOKANOST, KALK, KONSTANTINOPEL, ARI, RITAR-DANDO, LOK, ALAR, OLEAT, OČA, TARA, LAN, VENLO, INSA, EMS, IVJE, OJE, OCET, TAEGU, ERAR, RR, OL, UKAZ, INKASO, SKOROCELJ, ARAK, TAMARINDA, NADA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 39 1. Janez Ahačič, Senično 32, 64290 Tržič, 2. Betka Škufca, Klek 31, 61420 Trbovlje, 3. Štefka Oražem, Dolenja vas 14, 61331 Dolenja vas Nagrade bomo poslali po pošti. —Delavska enotnost— List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. • Izdaja čZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Začasni poslovodni organ in glavni urednik: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosti), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev) Sonja Seljak (redaktorica - lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Jožica Anžel (tajnica) telefon 311-956, H. c. 310-033 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka Delavske enotnosti 10 dinarjev • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2 • Žiro račun: 50101-603-46834 • Časopisni svet: Aibert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik 16 Delavska enotnost Ljubljana, 5. oktobra 1990 »Janez, kaj še vedno ne razumeš, kaj pomeni 'demilitizirana država Slovenija’?* Slika: Sašo Bernardi Kako v teh težkih časih sindikalnim aktivistom omogočiti prepotrebno usposabljanje? Svobodni sindikati so v minulih letih v svojem izobraževalnem centru v Radovljici usposobili na tisoče sindikalnih aktivistov. Danes, ko se sindikat postavlja kot neljubi partner vladi, nasprotna stran noče deliti bremen. Peter Finžgar iz izobraževalnega centra in Brane Iskra, predsednik medobčinskega sveta Svobodnih sindikatov za Gorenjsko med pogovori v Mariboru. Slika: Lucas Anton Rous, predsednik izvršnega sveta v Mariboru je svojemu stanovskemu kolegu Marjanu Vidmarju v Ljubljani ponudil pomoč, da bi skupaj strla upor ljubljanskih smetarjev. V Ljubljano je kanil poslati delavce svoje Snage. Najverjetneje zato, ker se je sprijaznil s spoznanjem, da je Maribor že tako dovolj posvinjan ...Na posnetku ljubljanski komunalci v pričakovanju odgovorov na svoje zahteve. Slika: Sašo Bernardi ^ Na Trgu svobode v Mariboru že nekaj dni izmenoma stavka po nekaj sto delavcev Konstruktorja. Njihovo nezadovoljstvo temelji na nizkih osebnih dohodkih in ukinitvi terenskega dodatka za plačilo bivanja v samskih domovih. Ko namreč poravnajo stroške bivanja, jim ne ostane niti za lastno preživetje, kaj šele za vzdrževanje družin. Slika: Lucas Nimam pojma! Kot beremo, so anketiranci razmišljali tudi o sindikalnih zaupnikih, pa o tem, da se nekateri držijo ob strani in se ne želijo vključiti v noben sindikat. So se pa tudi potrkali po prsih, kam se bodo takšni zatekli po pomoč, ko jim bo tekla voda v grlo. »Morda pa ta prispevek ne bp ostal brez odmeva,« je zaključila Wiegelejeva. »Morda se bo kdo od bralcev celo ojunačil in napisal kaj v obrambo ali pojasnilo. Morda pa bomo vsi skupaj le začeli razmišljati, kaj vemo o sindikatu, v katerega se (ne) vključujemo in kaj pričakujemo od njega.« Beseda je torej vaša... Delo ie, denarja pa ne Jesenski val stavk v novogoriškem Meblu ne pojenjuje. Na začetku prejšnjega tedna so stavkali v Meblovi firmi Pohištvo-masiva, konec tedna je izbruhnilo v Oblazinjenem pohištvu, Pohištvu in mirenski Vati. Povod za stavke so - kot poročajo Primorske novice - mizeme plače, ki jih povrh vsega izplačujejo z velikimi zamudami. Namesto da bi jih izplačali do 20. septembra, zamujajo toliko, da je do 1. oktobra delavci še niso dobili. Plače, kadar so, znašajo v povprečju 2.000 do 3.000 dinarjev za delavce v proizvodnji, takih pa je v Meblu več kot polovica od skupno 2.400 zaposlenih. Stavkajoči delavci med drugim zahtevajo tudi razjasnitev nekaterih pomembnih ekonomskih in organizacijskih vprašanj vsega Mebla. 170 zaposlenih v Oblazinjenem pohištvu v 19 točkah zahteva razjasnitev odnosov v okviru Meblo Trade; zmanjšanje režije in sploh administracije na vseh ravneh zahtevajo v Pohištvu; 270 tu zaposlenih med drugim kliče na odgovornost vse vodilne, ki so jih pripeljali v takšen položaj... Vsi pa zahtevajo povišanje plač na dostojno raven in v skladu z ekonomskim položajem v firmah. Dejstvo je, da so v glavnem vse zmogljivosti skoraj v celoti zase- Pripravlja: Damjan Križnik Koliko in kaj veš o sindikatu, v katerega se (ne) vključuješ? Kaj pričakuješ od sindikata? To sta bili vprašanji, ki jih je Fanika Wi-egele postavila »naključno izbranim sodelavcem« Pivovarne Laško. »Uspeh je bil ničen,« je potem zapisala v Laškega pivarja, zraven pa takoj dodala, da so anketiranci hoteli ostati anonimni. še vedno nima pojma). Denar je menda nemudoma nakazal, njegovo vabilo Peterletu pa še vedno velja. Trenutno usklajujeta termine... med nami Previdnost je mati modrosti »Torej, o sindikatu vedo zaposleni malo, ker ne berejo informacij, ne poslušajo radia, ker jih ne zanima, ker nimajo časa za branje, ker... Od sindikata pa vsi veliko pričakujejo,« citiramo. »Večina torej sindikata, v katerega se (ne) vključujejo, po vsebini dela še kaj prida ne pozna; tisti pa, ki so z dejavnostjo sindikata na Zahodu že vsaj delno seznanjeni, pa zaradi očitnega posnemanja naših sindikatov pričakujejo, da bo igral podobno vlogo kot tam - torej bo nudil delavcu varstvo, kar je pravzaprav tudi njegova osnovna naloga. Eden od sogovornikov je bil mnenja, da bo moral sindikat v naši družbeni ureditvi še preživeti določeno obdobje prilagajanja. To pomeni, da možnosti za takšno delovanje sindikata, kot je v Zahodnih državah, še niso dozorele ter da še nismo dojeli (in je kmalu tudi ne bomo) vsebine dela...« dene, denarja za plače pa ni. Stavkajoči v Pohištvu in Oblazinjenem pohištvu grozijo s pohodom pred stavbo občinske skupščine v Novi Gorici. Toplo poletje se torej podaljšuje v vročo jesen tudi na severnem Primorskem... Made in Slovenila Med številnimi »materiali«, ki se nam vsak teden naberejo na uredniški mizi, je bila tudi tale pobuda, ki jo je poslanec Slovenske kmečke zveze Janko Halb naslovil vladi in skupščini Republike Slovenije: Halb je še predlagal, naj namesto oznake »Made in Yugoslavia« pri nas uporabljamo »Made in Slovenija« za vse izdelke, ki jih pošiljamo na mednarodno tržišče, na koncu pa dodal, »da so verjetno že zrele razmere za ustanovitev Tiskovno-informativne agencije Slovenije, s katero bomo najbolje uveljavili slovensko državnost«. Ob 29. novembru naj bi torej časopisi normalno izšli; vprašanje je le, ali že brez Tanjugovih vesti. Ampak poslanci očitno »delajo tudi na tem...« Smo ali nismo! »Prihajajoča politična jesen prinaša verjetno končni razplet jugoslovanske federativne krize. Vladi Republike Slovenije in poslancem parlamenta predlagam, da v smislu politične morale v Sloveniji ne bomo praznovali letošnjega 29. novembra kot državni praznik rojstva avnojske SFRJ in kot praktični učinek te geste, da bosta 29. in 30. november normalna delovna dneva. Ekonomske učinke lahko uporabimo za kakršenkoli humanitarni namen. Prihranimo dva praznična dneva za bodoče praznovanje lastne državnosti in suverenosti.« Ko smo že pri »problematiki obveščanja« pa še tale »karies« iz Primorskih novic: V prejšnji številki smo zapisali, da se namerava šef slovenskega novinarskega sindikata Venčeslav Japelj oddolžiti našemu premieru Lojzetu Peterletu za slavnostno večerjo v vili Podrožnik, na katero je bil povabljen s svojo denarnico. Kot beremo v »njegovem« časopisu, se je dolgo praskal po glavi, kako bi to zadevo izpeljal v zadovoljstvo vseh, dokler se končno ni oddahnil: iz republiškega sekretariata za informiranje so mu sporočili, da za večerjo dolguje 150 dinarjev (o čemer strežno osebje V obvestilu, ki sta ga enotam zavodov zal zaposlovanje še poleti poslala republiški sekretariat za delo in republiški zavod za zaposlovanje opozarjajo, da ob bilanci republiškega proračuna za leto 1990 ugotavljajo, da obseg potrebnih sredstev za štipendije presega predvidene prilive iz prispevka za štipendiranje. Tako kot za programe drugih družbenih dejavnosti tudi za štipendiranje ni predvideno nobeno dodatno povečanje. Celo nasprotno, vse večja je težnja po zmanjševanju števila štipendistov. Zato je pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev potrebno dosledno spoštovati merila, zlasti pa jih je treba zaostriti pri prostem presojanju. Čeprav naštevajo med drugim tudi, da učencem kadetske, milič-niške in verske šole, ki imajo v vzgojnoizobraževalni organizaciji vso brezplačno oskrbo, ne pripada štipendija iz združenih sredstev, pa je zanimiva zadnja točka tega obvestila. Tu so namreč zapisali, da vlog prosilcev za štipendije, ki se vpisujejo v verske šole, ne kaže zavračati, ker po pojasnilu pravnika iz RKVITK pripravljajo spremembo zakonodaje tako, da bodo tudi te šole dajale spričevala z javno veljavnostjo. Hudobnež bi celo utegnil dejati, da se nekomu nočejo zameriti in da še vedno velja tista o previdnosti, ki ne bi bila mati, če bi bila previdna. Pravkar izšlo! SPLOŠNA KOLEKTIVNA P0G0D0A ZA GOSPODARSTVO s komentarjem in SINDIKALNO VARSTVO DELAVSKIH PRAVIC vn.vik„ g p °»uza delo sindikalnih zaupnikov Vsebina: • splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo • komentar zasnova celovitega sindikalnega varstva delavskih pravic, pravila in navodila za delo sindikalnih zaupnikov, pregled zakonskih odločb o vlogi sindikata pri uveljavljanju in varstvu delavskih pravic. Cena 25,00 din Naročila pošljite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 310-033. >! NAROČILNICA Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izvodov priročnika SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem in SINDIKALNO VARSTVO DELAVSKIH PRAVIC po ceni 25,00 din. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Naročeno dne: _____ Račun bomo plačali v zakonitem rokii. Podpis naročnika