KLADIVAR GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN PRECIZNO MEHA NIKO-KLADI VAR- ŽIRI mmsm SEMiSčSSŠS LETO : 73 ŠTEVILKA: 1 POVEZOVANJE SLOVENSKE STROJNE INDUSTRIJE Namesto besede povezovanje bi lahko uporabil tudi kako drugo primernejšo besedo od -poslovnega sodelovanja,integracije ali združenja. Uporabimo lahko tudi katerikoli izraz,kajti vedeti moramo, da v današnjem času ne more biti nobena oblika povezanosti podjetij nekaj statičnega ali dokončnega. Vsaka vrsta poslovanja postavlja podjetja v določeno soodvisnost, ki je lahko večja ali manjša in tudi kratkotrajna ali vezana na daljši čas. Vsak izmed partnerjev zasleduje svoje cilje,ki pa so ponavadi pogojeni z mnogimi skupnimi ali splošnimi pogoji. Integracija ali povezovanje določenih interesov se prične že pri navadnih pogodbenih poslih in se lahko razvije do najvišje oblike integracije. Pri vsakem združevanju je vedno pomemben interes in cilj posameznih podjetij. - Kaj so torej osnovni cilji in interesi povezovanja slovenske strojne industrije? Upoštevati moramo,da je v Sloveniji prav strojegradnja in kovinsko predelovalna industrija zelo razdrobljena tako glede kapacitet in kadrov kakor tudi v pogledu finančnih sredstev,zlasti pa še v nesmotrnosti proizvodnih programov. Prav področje proizvodnega programa je eno od zelo pomembnih interesov vsakega podjetja. Pri nas je opaziti na eni strani razdrobljene,po nekod pa duplirane proizvodne programe,po drugi strani-pa nekompletnost proi-zvodnjih programov. Večkrat se ugotavlja revnost proizvodnih programov naših proizvajalcev,ker le—ti pokrivajo le majhen del sestavnih elementov in ozko področje raznih komponent za procesno industrijo,katero je treba obogatiti z razvojem novih vrst tehnoloških komponent in organizirati takoimenovano spremljajočo industrijo. Na ta način bi bilo možno vnesti proces diverzifikacije proizvodnega asortimana celotne nacionalne industrije,kar se smatra kot osnovni indeks stopnje razvitosti nekega gospodarskega sistema. Torej: eden od glavnih in pomembnih ciljev pri povezovanju slovenske strojne industrije je prav gotovo delitev in razporeditev asortimana posameznih podjetij,kakor tudi celotne grupacije. Drugi pomemben faktor pa je enotno nastopanje na tržišču. Pri večjih poslih je možno že v začetku preprečiti nerentabilno st trošenja projektivnih in komercialnih sil za izdelavo ponudb po več tirih. Pri nastopu na tujih tržiščih je zelo pomembna enotnost tako v pogledu cen,kakor v pogledu prodajnih pogojev in eventuelnih kreditov. Tretji pomembni interes,ki pa delno izhaja že iz prvih dveh,pa je program investiranja in perspektivna vzgoja kadrov na osnovi jasnejših planov in programov razvoja za več let naprej. To je nekaj pomembnih faktorjev,ki sami po sebi zahtevajo tesnejše in bolj disciplinirano sodelovanje vseh zainteresiranih udeležencev,ki pa tvorijo le generalno sliko in o-snovno težnjo po sodelovanju in povezovanju. Na iniciativo Gospodarske zbornice Slovenije so bili v krog podjetij iz področja slovenske strojegradnje vključena sledeča podjetja: Litostroj »Ljubljana, Strojne tovarne Trbovlje, Gostol Nova Gorica, Indos Ljubljana, "Kladivar" Žiri,"Kostnoj" Slovenske Konjice,"Ikcs" Kranj, "Stroj" Radlje,"Mlinostroj" Domžale,"Hidrometal" Mengeš, "Monter" Dravograd,"Kovino servis " Unec in "SKIF" Ljubljana. Na osnovi dosedanjih razgovor rov so bila izoblikovana sledeča načela: za vsako podjetje mora biti zagotovljena samostojnost na področju finančnega poslovanja,na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, na področju kadrovske politike,samostojnost programov in asortimana,ki ni vezan na interese celotne grupacij e, samostojnost nastopanja na tržišču,uporaba dosedanjega imena in naziva firme, odpadejo kakršnikoli prispevki za vzdrževanje skupnih služb in podobno. Združenje naj predvsem temelji na smotrni razporeditvi in strokovnem ter perspektivnem dopolnjevanju asortimana v enotnem nastopu na tržišču in prenašanju kvalitet in izkušenj na področju razvoja znanosti, tehnologije in socialnih ter samoupravnih principov. Naše podjetje ima pravzaprav podobne odnose prav s podjetjem LITOSTROJ na osnovi dolgoročne pogodbe že nekaj let. To se nanaša v glavnem le na skupino izdelkov iz področja hidravlike. S povezovanjem z ostalimi omenjenimi podjetji se nam odpirajo nove možnosti zlasti na področju vibracijske tehnike in komponent za procesno tehnologijo* Naš dosedanji program v celotni grupaciji zavzema zavidljivo mesto prav zaradi svoje specialnosti in tehnične zahtevnosti izdelkov. Skoraj vse izdelke z našega proizvodnega programa so ostala podjetja morala uvažati. Pričakovati bi bilo,da se bo tržišče teh izdelkov prav na osnovi združevanja še bolj razširilo v prvi fazi na področju Slovenije. Odpirajo pa se nam tudi boljše možnosti za prodor na tuja tržišča. Do sedaj so v glavnem naštete le prednosti in pozitivne strani takega povezovanja. To je ra-» zumljivo,kajti brez predvidenih prednosti ne bi imelo smisla razmišljati o kakršnikoli obliki sodelovanja. Prav gotovo je treba pričakovati tudi težave, ki bodo s tem nastopile,vendar se te ponavadi pokažejo šele kasneje. Gotovo pa je,da bomo morali v bodoče neglede na kakršnokoli združevanje postati bolj elastični in bolj efektni pri osvajanju novih nalog,pri doseganju rokov in kvalitete. Naši proizvodni prostori dejanske situacije,vendar pa s smelim in progresivnim pogledom v bodočnost. Ambrožič Venče POGOVOR Z DELIVCI V PROIZVODNJI 0 KVALITETI IN IZMETU POLIZDELKOV IN IZDELKOV Že nekajkrat smo v našem glasilu pisali o kvaliteti proizvodov,kontrolni službi v našem podjetju in njenih problemih. Ko govorimo o kvaliteti vemo,da s to besedo zajemamo funkcionalnost izdelka, Vključevanje v tako vrsto povezovanja je zahtevna in odgovorna odločitev. Zaradi tega je potrebno, da je o vsem natančno in pravočasno informiran vsak član kolektiva. Ti razgovori so do sedaj šele v začetnih fazah in je pričakovati še spremembe in dopolnitve. Prav zaradi tega ni pričakovati v kratkem dokončnih odločitev,vendar pa smatram,da bo v letošnjem letu že moralo biti izoblikovano dokončno stališče v vsakem podjetju,seveda šele na osnovi konkretnih in natančnejših predlogov in analiz, kar pa zahteva določen čas in nemalo truda ter realnih ocen njegovo življensko dobo ter zunanji videz.Vemo pa tudi, da redno nekateri artikli ne zadovoljujejo, popolnoma zgoraj naštetim zahtevam. Vsak dan se srečujemo s problemi kvalitete,mnogokrat delamo tudi z visokim procentom izmeta. To so dejstva,preko katerih ne moremo,zato je v letošnjem naša naloga,da se s tem resno spoprimemo. Za akcijo,da bomo delali vedno kvalitetno in s čim manjšim izmetom smo zadolženi prav vsi člani podjetja. Načelo kvalitete pa nam naj ,bi prišlo v navado in v "kri". Jasno je,da ima pri odklanjanju nekvalitet in izmeta največji delež stroj in tisti delavec,kateri stroj upravlja,saj delavec je prvi,ki napako ugotovi in jo lahko tudi odkloni. Seveda dostikrat tega sam ne more storiti in mora izkati pomoč pri strokovnih službah. Mislim,da je tema,o kateri bi se pogovarjal v današnji številki glasila z nekaterimi delavci iz proizvodnje, v sedanjem času,ko iščemo notranje rezerve in ko je celotno gospodarstvo v stabilizacijskem vrvežu,še toliko bolj važna in zanimiva. Nam vsem je znano,da je dober renomš, podjetja kvalitetna izdelava in doseganje dogovorjenih rokov ter delati s čim manjšim izmetom. Ne bi sedaj razglabljal vzroke in napake za prejšnjo ne-kvaliteto in prejšenj izmet. Včasih se najdejo za to opravičeni in neopravičeni razlogi. Vemo pa vsi,da veliko tega lahko in moramo sami odkloniti. Kaj mislijo o vsem tem tudi drugi člani naše delovne skupnosti, lahko preberemo v naslednjih odgovorih na zastavljena vprašanja iz tega področja. Pri odgovorih sode-lujejp trije delavci iz naše proizvodnje. Postavljena so bila naslednja vprašanja: 1. Ali je kvaliteta polizdelkov in izdelkov po vašem mišljenju zadovoljiva* 2. Kako vi gledate na velik procent izmeta,ki se pojavlja pri sami obdelavi in pozneje pri montaži, Kaj bi bilo treba storiti za zvišanje nivoja kvalitete in kakšen delež vaših osebnih naporov bi bil pri tem potreben - 3 - 5.Kako vpliva dobro izbrano orodje in merilno orodje pri izdelavi kvalitetnih polizdelkov in ali mislite,da je merilnega orodja premalo? Ali je od strani vodstvenih delavcev dovolj pojasnjen postopek obdelave in zahtevane kvalitete posameznega polizdelka? 5.Kakšen bi bil po vašem mnenju nadzor nad kvaliteto učinkovitejši (sortiranje komadov na dobre in slabe,predno le-ti gredo v skladišče polizdelkov ali montažo,organizacija kon- Pri izdelavi zahtevnejših komadov in kadar se taki izdelujejo na večih stroj.h iz-točasno,uporabijamo merila (merilno uro) kar trije hkrati, 1’osebno se to opaža pri neril-nih orodjih - instrumentih,katere je predhodno treba nastavljati na imensko mero. Opažamo, da je zlasti mikrometrov posameznih območij premalo. Dostikrat se zgodi,da bi morali v komadu luknjo obdelati s povr-talom,ampak le-tega ni na razpolago, zato je tudi ne moremo kvalitetno obdelati (samo s str- trolne službe na obeh izmenah)? en jem) . Zelo pogrešamo in bi radi imeli predpis -standardizacijo uporabe stružnih ploščic za posamezne materiale, h.Dogaja se,da imamo včasih premalo informacij,kar se tiče izdelave posameznega polizdelka. Opažam,da se vrši premalo nadzora med delom na novo zaposlenih delavcev. Mnenja sem,da bi vodstveni delavci (predvsem v Popoldanskem času) morali vršiti nadzor nad delom vsakega posameznika in nad kvaliteto kosov,ki jih izdeluje. Tudi dežurni bi po mojem mnenju morali posvetiti več pozornosti kvaliteti izdelanih komadov po strojih. 5.Potrebna bi bila večja pozornost in pazljivost nas samih delavcev na strojih,da izločimo >labe komade,posebno če med merjenjem slabega opazimo. Mislim P&,da bi P° končani serijl,pre-der gredo v montažo ali skladi-Š5e polizdelkov,morala služba kontrole vršiti loo% pregled istih,da bi delo v montaži potekalo res nemoteno. Potemta-m bi bila zagotovljena tudi boljša kvaliteta finalnih Proizvodov. Potrebe kažejo,da bi bilo potrebno organizirati službo tehnične kontrole tudi V Popoldanskem času (kontrolor V Pr°izvodnji za ves delovni cas na tej izmeni), kar je pogojeno zopet z odprtjem enega režijskega delovnega mesta. Za dober uspeh našega podjetja Odgovori na zgoraj zastavljena vprašanja: -delavec v obratu obdelovalnih strojev : 1. Razumljivo je,da kvaliteta polizdekov in izdelkov še ni zadovoljiva. To pa predvsem zato,ker imamo stroje,katerih nekateri deli so že precej obrabljeni!vodila,sanke) in zato pri nekaterih zahtevnej-oib artiklih ne moremo doseči predpisane kvalitete. 2. Vzrokov,da pridemo do izmeta je več in so naslednji, včasih dobimo pomanjkljiv dokumentacijo,zgodi se tuui, da risbo ali tehnološki pos-.-,_ pek popravljamo v času,ko serija teče,nekaj pa je tudi površnosti pri nas delavcih samih,ki delamo na strojih. Za preprečevanje izdelave slabih komadov je potrebno dobro znanje brušenja rezilnega orodja,izbiranje odgovarjajočega pomika in rezalne hitrosti itd. Pri izdelavi komadov bi mirali paziti na dosledno upocabo obstoječe dokumentaciji morali bi večkrat in natančneje meriti komade med obe slavo,mislim pa,da bi morala biti sama služba tehnične kontrole strožja. 3. Merilnega orodja le prav gotovo premalo. morajo skrbeti prav vsi člani kolektiva in nam ne sme biti vseeno,kadar pride do precejšnjega izmeta. -montažni delavec: 1.Kvaliteta polizdelkov,ki jih dobimo v montažo še zdaleč ni zadovoljiva. Na polizdelkoh se opaža veliko površnosti (vrtanje luj enj,posnemanj e robov,odstopanje od toleranc. To pa . privede do prilagajanja delov med seboj»dodatnega merjenja, dodatnega popravi la:, montaža izdelka pa ne poteka normalno, kar pa tudi povzroča delno nedoseganje rokov. 2. Velik procent izmeta vpliva predvsem na podražitev in podaljšanje proizvodnega ciklusa, serije niso kompletne,potem so višji materialni stroški enkratne serije,ponovna dobava materiala za izdelavo novih komadov itd. 3. Mislim,da z obstoječim merilnim orodjem,ki ga imamo na razpolago, lahko največkrat dovolj uspešno kontroliramo kvaliteto izdelanega komada.Vemo pa,da z nepravilnim ravnanjem z merilnimi orodji pride do netočnosti le-tega in do manj kvalitetnega • merjenja izdelkov. Kar se tiče rezilnega orodja mislim,da ga je premalo. Nabaviti bi morali ustrezno rezilno orodje za določene materiale. 4.Največkrat je premalo ob-jasnjen način izdelave in zahtevne kvalitete izdelka in to predvsem nekvalificiranim in polkvalificiranim delavcem. Še bolj pa se to opaža pri vajencih in na novo zaposlenih delavcih. eiA-cbi 'Vi ■ ’ m ■, nk m ’ : „4^ ■. m# #r 4 - Mislim,da bi bilo potrebno izvajati večji nadzor nad delom vsakega delavca. 5-Nadzor nad kvaliteto polizdelkov bi bil po mo-jem mnenju z organizacijo kontrolne službe v popoldan-skem času, v loo% kontroli polizdelkov,predno le-ti zapustijo obdelovalnico.kar pa iztočasno zahteva poja-čanje kontrolne službe. Potrebna pa bi bila tudi večja natančnost pri izdelavi komadov na strojih in malo več pozornosti in odgovornosti delavcev,da že sami na stroju izločijo slab komad,posebno pa v primeru, ko le-tega opazijo in vidijo pri merjenju. -delavec v obratu obdelovalnih strojev: Nekateri stroji so že precej izrabijeni.Kar se pa tiče tehnoloških postopkov, morajo biti temeljito predelani in postavljeni,mi pa bi se jih morali strogo drezati in jih upoštevati. Seveda ni dovolj,da je tehnološki postopek samo napisan,zaželeno bi bilo,da bi s tehnološkim postopkom dobili tudi operacijske risbe. Ne zdi se mi prav,da se norma postavlja takrat,ko delo najbolje teče,vemo pa,da so obdobja,v katerih imamo veliko problemov z rezilnim orodjem,nastavo itd. Ne smemo pozabiti tudi na to,da je za dosego dobre kvalitete izdelka potrebna tudi visoka zavest in odgovornost delavca do dela (delovna disciplina) . biti organizirana služba tehnične kontrole. Na ta način bi imel vsak kontrolor več časa za ugotavljanje kvalitete in meritev na posameznih strojih.Predno pa komadi zapustijo obdelovalnico,bi pa serije,manjše od loo komadov morali pregledati loo%,večjih serij pa po mojem mnenju ni potrebno. Pripomnim naj še to,da bi delavec z risbo,delovnim nalogom in materialom dobil tudi še najosnovnejše orodje in.to do časa. To se nanaša predvsem na popoldanske- izme-ne,ko moramo ob 14.uri pričeti prestavljati stroje iz ene na drugo operacijo ali začeti s prvo operacijo nove serije. Kot najosnovnejše orodje mislim predvsem na rezilno orodje. Omenim naj še to, da za nekatere izdelke ni orodja na trgu,nakar ga moramo izdelati sami in tudi to pogojuje nekaj slabšo kvaliteto. 1. Kvaliteta še ni zadovol-jlva- Mislim,da postopki, oziroma priprava dela ni pravočasna in tudi delavec ne more temeljito in natančno pripraviti stroj in delovno me sto, s'.' je vajen na čim hitrejšo izC~’,Vo doti-čnega artikla. Logič-- tem je to,da nimamo časa razmišljati,kako bi nastavili stroj,kar pa pogojuje tudi slabšo kvaliteto izdelkov, ker se v prvi plan daje le izdelovalni rok. 2. Kader na strojih je zelo mlad in še neizkušen,opažam pa tudi zelo hitro menjavo delovne sile v obratu obdelovalnih strojev. To je tudi eden od vzrokov za pojav nekvalitete izdelkov,ker se mora vsak na novo zaposlen delavec priučiti in navaditi na izdelavo naših artiklov.Razumljivo je,da se tako kvaliteta le počasi dosega .Opažam pa tudi,da imamo zelo razdrobljene (majhne) serije pri tem pa širok izbor izdelkov z izdelavo zelo zahtevnih sestavnih delov. 5. Za nekatere izdelke ga je Ob koncu tega članka,ki je malo dru-res premalo in ne moremo iz- gačne oblike,kot smo je bili vajeni meriti ali pomeriti določenih do sedaj,pa pozivam vse člane našega mer (konus,utori,oplet,oval- kolektiva,posebno še vse delavce nost). Merilno orodje in in- pri strojih,naj s svojimi član- strumenti pa so nam potrebni ki,opažanji ter predlogi sodelu- , zato,da lahko vidimo,kako de- jejo v našem glasilu. Obenem se lamo. zahvaljujem sodelavcem,ki so odgo- 4. Mnenja sem,da je včasih res premalo pojasnjeno. Izkušen delavec se že zna sam pripraviti k obdelavi posameznega polizdelka,če ima pripravljeno vse potrebno (ust-re-no orodje,risbe,tehnološki costopek,nalog). Kot pa vidimo,je med nami še veliko mladih,ki se šele učijo,na drugi strani pa imamo veliko zelo zahtevnih izdelkov,tako da velikokrat res ne moremo doseči predpisane kvalitete, take,kot bi si jo vsi želeli. Mislim pa,da je pri vsem tem najvažnejše to,da delavcu njegov vodja natančno obrazloži delo posamezne operacije in da mu to tudi pokaže. 5. Kar se tiče večje učinkovitosti ugotavljanja kvalitete sem mnenja,da bi morala tudi na popoldanski izmeni vorili na zastavljena vprašanja. Erznožnik Bogdan KOLIKO SMO NAPRAVILI IN PRODALI V LETU 1972 Odgovor na zastavljeno vprašanje najdemo v eni sami številki,ki nam pove,za koliko veš smo izdelali v letu 1972 kot v letu 1971: ta številka je 56,6%. Procent je izračunan iz vrednostne postavke prometa in ne količinsko. Če bi hotei to številko tolmačiti po domače,lahko trdim,da v zadnjih dveh letih postajamo večji za 56,6%. Za takšen % rasti je delno tudi zasluga v povečanju cen indikator jem, tako da fizični obseg povečanja prometa ni enak,vrednostnemu povečanju prometa. - 5 - Zanimivo si bo ogledati posamezne skupine izdelkov. I.Šestila: teh je bilo izde-lanih in prodanih v letu 1972 samo 4-5,1%. Torej več kot polovica manj kot v letu 1971. Seveda pa je to razumljivo, saj se je proizvodnja šestil v tem letu opustila. XI-Elektromagneti: vrednostni porast prodaje se je dvignil v primerjavi s prejšnjim letom na 187%,količinski pa nekoliko zaostaja,zato znaša 166,2%. Kje so vzroki,da je količinska prodaja nekoliko nižja od vrednostne ? Uo razlik pride zaradi višje kvalitete izdelkov,ki se odraža v raznih specialnih izvedbah,cene takšnih zahtevnejših elektromagnetov so razumljivo tudi višje. V preteklem letu je bilo proizvedenih precej specialnih elektromagnetov,ki so potem vplivali na ugoden porast v vrednostnem delu prometa. III.Hidravlične komponente: tu naj omenim le,da so v primerjavi z 71-letom porasle na 16o,2 %.Uspeh proizvodnje pri tej skupini je bil vsekakor velik,saj nam je uspelo blago dobavljati v dogovorjenih rokih. Kvaliteta je bila na zadovoljivi višini. Da smo blago dobavljali do roka,je vsekakor pripomogel Litostroj, ki je že novembra 1971 dal potrebe za leto 1972. Verjetno se s tem v letošnjem letu ne bomo mogli pohvaliti,ker dokončnih potreb kljub večkratnim urgencam še nismo prejeli. IV- Vibratorji: količinski porast prodaje je bil malenkostno večji v primerjavi z letom 1971» Napravili smo samo dva vibratorja več kot v letu 1971 ali lol,9% nasproti omenjenemu letu. Prodanih je bilo nekaj več,ki pa zaradi "zahtevnosti"izdelave niso bili izgotovljeni. Zanimiv je tudi podatek,da pri vibratorjih kasn.imo dobavne roke v povprečju 35 do 4o dni,kar v nobenem slučaju ne bi smelo bili opravičljivo. Kupec zaradi naše kasnitve v rokih izdelave zahteva od nas,da se pogodbeno zavežemo s plačevanjem penalov (kazni) za vsak zamujeni dan. K sreči še ni veliko takšnih kupcev,ki bi do nas izpolnjevali vse svoje obveznosti. Vrednostni porast pri vibratorjih je znašal 14o,31%« kar je zasluga v ugodnih prodajnih cenah. V.Naprave: so v tem letu občutno porasle v primerjavi z letom 1971. Procent vrednostnega porasta znaša 172,4o %. Struktura te skupine je zelo raznolika,saj prištevamo med naprave vse orientacije,komandne pulte in tabloje,earžirne naprave itd. Veliko je bilo proizvedenih komandnih pultov in tablojev,ki so pripomogli k ugodni sliki skupine naprav v celotnem prometu. Vibracijski dodajalnik cen indikatorjem. Prodaja bi bila lahko nekoliko večja,saj smo imeli ob koncu leta naročenih še za okoli 19.ooo kosov raznih indikatorjev, kar se je izdobavilo šele januarja letos. K uspehu prodaje indikatorjev je v precejšnji meri pripomogla reklama po televiziji in raznih revijah. VII, Čepi: ta skupina je v celoti odkazala,vzrokov za to pa je več. Največji je ta,da so bile potrebe po tem blagu na jugoslovanskem trgu previsoko ocenjene. Kar se potreb tiče,je še danes težko re-» či,kolikšne so dejanske potrebe po teh izdelkih.na našem trgu, ker so poleg naših v prodaji še uvoženi in tudi od nekaterih domačih podjetij. V primerjavi z letom 1971 je bilo prodano vsega samo v višini 14,8 % VIII. Ostalo : sem uvrščamo sesalno cev,gumb za kratek stik,drsne letvice,razne vijake itd. Ta skupina je doživela manjši vzpon od ostalih izdelkov,vendar je tudi tu slika zadovoljiva. Vrednostni porast zr.dša 132,36%. Če vzamemo ,da je letni promet loo% in teh loo% razdelimo na posamezne skupine,dobimo sledečo sliko: elektromagneti so udeleženi z 15,15 %, dš g ®' X' VI.Indikatorji: so v letu 1972 poželi lep uspeh,saj je vrednostni porast prodaje znašal 372,75 %,količinski pa 218,9 %. V uvodu sem že navedel,da je razliki med vrednostnim in količinskim procentom botrovalo povišanje Hidravlične komponenze z 2o,ol%, vibratorji a 6,85%,naprave z 9,31% indikatorji z 31,96 %,čepi s 3,1°% in ostalo s 15,63 %• V prihodnji številki glasila bom podal problematiko prodaje na domačem trgu in. probleme pri poizkusih izvota naših izdelkov. Kopač Jože 6 1971 1972 indeks FINANČNO POROČILO ZA PRETEKLO LETO poslovni sklad sklad sk.porabe 329,ooo 16o,o27 218,916 066 253,816 198 l)ne 28.2.1973 smo v smislu predpisov zakona o knjigovodstvu izročili SDK zaključni račun za leto 1972. Dolžnost računovodstva je,da prikaže organom samoupravljanja in delovnim ljudem TOZD stanje in gibanje sredstev ter uspeh poslovanja v preteklem letu. Sledeč temu zakonskemu določilu sporočamo,da je bilo: Iz gornjega je razviden ugoden rezultat z ozirom na leto 1971, bil bi pa lahko še ugodnejši,če bi bile zamude na tržišču naših izdelkov urejene. V letu 1972 so bile prodajne cene zamrznjene. Naši kipci se niso držali discipline v rednem plačevanju,tako,da je stanje kupcev ob koncu leta din 3.ooo.ooo,fco je 4o kletne realizacije. Zaželjen, bi bilo le 8,5 %,to je enomesečna prodaja. Na drugi strani pa smo našim dobaviteljem dolžni 1.55°,654. To je 36% letnega prometa,tudi teh naj bi bilo le za lo%. Tako stanje in pa stanje naših kreditov dela ekstremno težke probleme v celotnem našem poslovanju. Ne moremo redno plačevati anuitet zapadlih kreditov,zapadlih obresti,zapadlih ob- 31.12.1971 31.12.1972 razlika aktiva + pasiv. 7.058,Slo 10.115,553 3.156,743 od tega obr.sn 5.214,569 6.556,663 1.342,o94 oseb.doh. 1.619.562 , 3.244,481 1.624,919 rezervna sred. 4.568,000 4.568,ooo - sr.sk.porabe 141,841 175,498 33.657 viri sredstev: kratkoročni 3.214,30I 4.832,330 1.618,029 dolgoročni 3.489,699 4.7oo,79o 1.211,o91 v dolgor.virih: poslovni sklad 1.378,680 1.572,o92 .193,412 viri rezer.sred.: rezervni sklad 99.996 167,315 67,319 viri sr.sk.p. 254.815 415,119 16o.3o4 Gibanje v letu 1972 je prikazano v razlikah teh podatkov, iz tega je razvidno v vseh pokazateljih povečano stanje. indeks celotni dohodek 5.649,39o 7.418,412 131 stroški le-tega 3.150.463 3.949,128 127 dohodek 2.543,927 3.469,284 136 raz.zač.zalog 26.329 83.751 - dohodek v faktu- riraii. realizac. 2.033,853 2.9ol,o71 142 dobiček 510.073 568.213 111 Ustvaruvni dohodek se je razdelil: pogodb. ot>ve z. 128.459 2o5.4ol 16o zakon.obvvz. 112,663 155.939 139 Oseb.doh. 1.792,731 2.539,728 141 Dobiček je \zdeljen: 1 rezervni skl.-.,. 21.000 69-386 33o za družbene s.v,be 15,o67 26,o96 173 veznosti do dobaviteljev. Vse to nam je povzročilo dodatna stroške: zamudne obresti,ki so znesle 168.252,tožbeni stroški 31.6o2, skupno 199.854 din. Dalje smo v smislu stabilizacijskih predpisov morali odpisati 12,5% od dolžnikov,starejših od 9o dni,kateri znašajo 9o.928 od osnove 727.429« Skupno torej znašajo v breme našega dohodka nepredvideni izdatki 290.782. Če bi tega ne bile,bi se za zgoraj navedeni znesek dobiček povečal. Dolžnost naše organizacije v letu 1973 je,da vpelje strogo disciplino pri izterjevanju kupcev,da začne redno odplačevati zapadle obveznosti, da prejme toliko novih kreditov in da si tako finančno stanje uredi Štrliš Edvard POTOVANJE V DOLOMITE Na svojih potovanjih križem po svetu sem doživel že marsikaj lepega.Sprva sem potoval s staro Fri-mo in nemalokrat sem jo privlekel domov za roge. Enkrat celo iz Zmin ca.Seveda si z njo nisem upal potovati daleč,prišel sem le do Splita. Potem sem kupil nov moped in vožnja je postala sigurnejša. Spravil sem se na večdnevna potovanja po Avstriji in ker moped nima strehe^ sem bil nemalokrat moker. Zadnja leta pa sem zlezel v avto in vreme mi ne more do živega. Iz teh zadnjih izletov bom opisal pot v Dolomite. Eno prosto soboto zjutraj sem naložil družino in odpeljali smo se v smeri proti državni meji Podkoren. Skozi mesta Beljak,Špital in Lienz smo se pripeljali do avstrijsko-italjan-ske meje na Tirolsko. Ker sem Dolomite do tedaj prevozil že v več smereh,sem se odločil za dolino,ki nima tako zvenečega imena kot na primer Val Gardena ali Passo Pordoi. Z glavne ceste smo zavili pri mestu S. Candido in se po prelepi dolini mimo krajev Sexten in Moos,ki spominjajo na naš Martuljk počasi vzdigovali in zgodaj popoldne prišli na prelaz Monte Grose Comelico (1656m). Tu se je odprl čudovit razgled po strmih in ostrih vršacih in sklenili smo malo pešačiti v ta svet mecesnov in rododendrona. Avto sem pahnil za bližnji grm. Zmotili smo se,ker hribi le niso bili tako blizu, kot se nam je popreje zdelo. Za prvim hribčkom je bila dolinica in za njo spet pobočje ,obraščeno z mogočnimi macesni in skalami. Pridno sem filmal in lezel više in više. Po nekako dveh urah smo prišli tja,do koder smo se vsi štirje upali. Naprej so bile le strme skale. Razgled je bil čudovit. Proti jugu smo čez globoko dolino videli mogočen masiv Popera z največjim vrhom Cima Undici (3o92m). Nisem si mogel kaj,da ne bi posnel vrhov,pokritih s snegom z rododendronom v ospredju. Z vrha pa sem tudi z očesom že izbiral prostor,kjer bi zvečer postavili šotor. Pri vrnitvi smo šli čez pobočje, kjer so se pasli biki,ki so kazali precejšnje zanimanje za nas. Sprva je zgledelo vse lepo nedolžno in smo se - 7 - še malo šalili,češ da bike privablja rdeča barva. Ingrid je imela rdečo jopico, zato je bila že malo v strahu. Heca je bilo kmalu konec,ker so se začeli biki hitro približevati.Poizkusil sem v italjanščini,pa v nemščini,pa ni nič pomagalo. Nismo se razumeli. Postavil sem se pred dekle -takrat sem še imel pogum -in prvega bika zgrabil za roge,da bi ga ustavil. Ker je bil bik večji od mene,me je samo otresel na stran, medtem ko je Ingrid v joku hitela slačit jopico. Ukazal sem umik in pobrali smo jo čez robove. Med tekom je Ingrid bolj gledala nazaj,kakor pa naprej in tako se je hitro znašla z nogami v sočnem kravjeku,ki se ji je pocedil skozi sandale med prste. Ni se mogla potolažiti,dokler ni še bratec stopil v isto stvar in se je tudi njemu pocedilo med prste. Bikom smo ušli,noge smo oprali in zopet je bilo dobre volje na pretek. V dolini smo se takoj odpravili v gmajno,kjer sem že prej izbral prostor za naše taborišče. Večerilo se je že,ko smo se odpeljali po stari vojaški poti više v gozd. Ob poti so stale črne table,pa jih nisem hotel prebrati,ker bi lahko na njih pisalo kaj neugodnega, kar bi nam kratilo spanec. Ostali teh tabel še opazili niso. Sele drugo jutro,ko smo se vračali,sem ustavil ob eni tabli. Od tam sem še filmal stare bunkerje in planine. Nazadnje pa sem pogledal še na tablo,kaj neki piše na njej? Bila je napisana prepoved taborjenja, slikanja in na sploh vsega in to v več jezikih. Hitro sem jo potegnil po dolini in še dolgo gledal nazaj,če gre za nami kak finan-car. Tam blizu,kjer smo taborili je bila namreč meja. Sicer pa,saj ni pisalo po naše,jaz pa v takih primerih tujih jezikov ne znam. Ernest Kavčič SAMOUPRAVNI SPORAZUM IN FINANCIRANJE STANOVANJSKE IZGRADNJE Vsem je dobro poznano dejstvo, da je bilo do nedavnega reševanje stanovanjske problematike naloženo v večji ali manjši meri na ramena posameznikov. Dogajalo se je,da občani z nizkimi osebnimi dohodki niso mogli priti do stanovanja,če pa so se že lotili tega problema,jih je to veljalo velikega odrekanja (celo na račun najnujnejše hrane). Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti.društva, SO Škofja Loka in občinski sindikalni svet so sklenili ustvariti pogoje za hitrejše in bolj učinkovito reševanje tega problema. Sklenjen je bil samoupravni sporazum o izločanju ter usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Organizacije,podpisnice tega samoupravnega sporazuma,se na podlagi svojih programov za reševanje stanovanjskih potreb in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini dogovorijo,da stopnja obveznega izločanja sredstev za stanovanja- , ko. izgradnjo ne more biti nižja kot: leta 1975......696 leta 1974......6,5% leta 1975......7 % leta 1976......7»5% od bruto osebnih dohodkov. - 8 - Večina teh sredstev naj se steka v stanovanjski sklad vsakega podjetja,del pa naj se odvaja in sicer: 1,56% v solidarnostni sklad občine. Ta sredstva so namenjena za graditev družbenih stanovanj, ki se bodo delila občanom z nizkimi osebnimi dohodki in socialno ogroženim. S solidarnostnim skladom bo upravljal upravni odbor ( na 5oo zaposlenih pride en odbornik). Prav tako se bo formiral poseben sklad v višini o,84% za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Ti krediti se bodo odobrili največ za dobo 25 let z obrestno mero,ki ne sme biti nižja od 2%. kravico do kredita iz tega sklada imajo: -organizacije,ki združujejo sredstva po tem sporazumu, -delavci,ki so zaposleni pri organizacijah,podpisnicah tega sporazuma. Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi,da upravičenci gradijo ali kupujejo stanovanje v skladu s srednjeročnim programom v občini.' Pri odobritvi kredita je treba upoštevati še prosilcev , socialni položaj,njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, ki je določen z občinskim odlokom. Ta sredstva (o84%) se bodo zbirala v posebni kreditni sklad pri poslovni banki, z njim pa bo upravljal in razpolagal poseben zbor vlagateljev,ki bo štel najmanj 1? članov. Delavski svet našega podjetja je na svoji zadnji seji sklenil,da tudi mi podpišemo samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, čeprav bomo morali odvajati nekaj več skupnega denarja. Naša delovna organizacija, kakor tudi vse ostale,mora v najkrajšem času napraviti plan potreb po stanovanjih za člane kolektiva,osnovni plan pa bo občina vskladila s srednjeročnim planom v občini. Cilj srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje je rskladiti graditev stanovanj s potrebami po stanovanjih v občini. Le organizirana gradnja bo cenejša,uspešna in dovolj hitra. Tudi v Žireh bo treba dati večji povdarek na zidanje družbenih stanovanj. Mislim, da s tem,ko smo dodelili posameznikom manjši stanovanjski kredit,še nismo rešili vsega. Večjo težo bremena smo naložili na ramena posameznika (tudi komunalno ureditev). Dostikrat se dogaja,da gradimo prav tam,kjer so bile nekoč najboljše njive,pusto zemljišče pa ostaja še naprej "pusto!i Za uspešno premagovanje stanovanjskega problema pa bo treba rešiti tudi vprašanje gradbene industrije in industrije gradbenega materiala. To vprašanje je v našem gospodarstvu še precej zanemarjeno. Prav neorganizirana gradnja in slaba ter draga -\ preskrba z gradbenim materialom nam draži že tako drago gradnjo. Dogajalo se je tudi,da smo gradili (predvsem v večjih mestih) draga in razkošna stanovanja z dragimi fasadami,ki so bile v večji ali manjši meri le izživljanje nekaterih arhitektov. Zakaj torej združujemo sredstva? Zato,da bomo lažje in hitreje reševali stanovanjske probleme tistim mladim družinam in ostalim,ki imajo tanjše denarnice. Janez Primožič SESTANEK S ŠTIPENDISTI NAŠEGA PODJETJA V soboto,dne 17.2.1973 smo se predstavniki našega podjetja, to je direktor Ambrožič Venče, Primožič Janez in Kavčič Anka sestali s štipendisti našega podjetja. Pogovorili smo se z njimi o njihovih težavah,željah,seznanili smo jih o povišanju štipendij. Tega so bili seveda najbolj veseli. Pokazali smo jim tudi naše glasilo in jih povabili k sodelovanju z njihovimi prispevki. Da vas še seznanim,koliko štipendistov ima naše podjetje. Imamo 12 štipendistov na srednjih šolah: od teh bo 8 strojnih tehnikov,2 elektro tehnika, 1 kemijski tehnik in en ekonomski tehnik. Od teh so trije v 4.letniku,trije v tretjem,eden v drugem in 5 v prvem letniku. Povprečen uspeh naših štipendij stov je dobe. Kavčič Anka HUMOR Ena cvetka iz domačih logov: Dimitrij:sestanek odbora ne bo popoln,ker dva manjkataI Anka: Ali se prestavi? Dimitrij:Ah,saj bomo trije dovolj,saj ne bomo kakega biroja ustanavljali !? Ni razlike Kakšna je razlika med krompirjem in doktorjem ? ? Nobene! oba imata sadove svojega truda v zemlji. Glasilo tovarne elementov za avtomatizacijo in precizno meh. "Kladivar" Žiri ureja urfedniški odbor.