PR
vrriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	....	..
Abb. postale 1 gruppo (.jCIJil 41 H) ||F
Leto XXXVIII. Št. 87 (11.215)
TRST, sreda, 28. aprila 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mala 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 8. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ DOPOLDNE V NEAPLJU OB PRVI OBLETNICI CIRILLOVE UGRABITVE
Rdeče brigade ubile odbornika za javna dela
Kampanije Delcogliana in njegovega šoferja v vrstah krščanske demokracije
V NEDELJO SE V RIMU ZAČNE 15. KONGRES KD
Zadnji predkongresni manevri
Blindirani avtomobil ni preprečil krvavega atentata - Z vojaškim orožjem sta v odbornika in šoferja streljali dve ženski - Teroristom je uspelo zbežati - Ogorčenje vseli političnih strank
NEAPELJ — Pod streli rdečih brigadistov sta včeraj v Neaplju padla odbornik za javna dela kampanjske dežele Raffaele Delcogliano in njegov šofer Aldo Iermano. Italija se je dramatično prebudila iz zatišja, ki je vladalo po osvoboditvi ameriškega generala Doziera. Vse politične sile so takoj obsodile podli atentat, pozivom k budnosti so se odzvali tudi sindikati, ki so za danes v Kampaniji oklicali triurno splošno stavko.
Točno eno Icio po ugrabitvi Čira Cirilla so se torej včeraj v Neaplju rdeče brigade oglasile, da bi na krvav način praznovale obletnico umorov Cirillovega šoferja Cancella in agenta Carboneja. 38 letni demok 1-
■stjanski odlmrnik je bil s svojim šo ferjem namenjen prav na žalno svečanost v cerkev S. Lucia a Marc, ko je padel v zasedo v Ul. Krištofa Kolumba nedaleč od glavnega vhoda v neapeljsko pristanišče, kjer gosti neapeljski promet poslane kaotičen in sc avtomobili po polževo prebijajo skozi zastoje.
, Blindirani odbornikovi alfetti je po rekonstrukciji policije nekaj minut po deseti uri prekrižal pot avtomobil s teroristi. Iz njega sta planili dve ženski in iz neposredne bližine streljali v bočna stekla odbornikovega avtomobila. Krogel NATO kalibra 7,62 in težkih 9-knlibrskih krogel posebna neprobojna stekla niso zaustavila, žrtvi sta bili v hipu ubiti. Napadalci, Iraie so bili štirje so se oddaljili s svojim avtomobilom,
ltaffaele Delcogliano (telefoto AP)
ki so ga preiskovalci kasnejfe odkrili kakih 500 metrov od zasede v bližini neapeljske kvesture. Kritje napadalcem pa je po trditvah policije nudilo najmanj deset teroristov, ki so se s kraja zasede razbežali z motorji, eden baje celo peš in ranjen od kake krogle, ki se je odbila od odbornikovega avtomobila.
Glede samega orožja prevladuje mnenje, da so teroristi uporabili avtomatske ali polavtomatske puške, ki so jih izmaknili v napadu na vojašnico Pica di Santa Maria Ca-pua Vetere. Dokončen odgovor bodo morali seveda dati balistični izvedenci, ki bodo mot ali obenem tudi potrditi ali zanikati govorice, da so teroristi uporabili posebne prebojne krogle.
Ob pol dvanajstih pa je v neapeljski redakciji rimskega dnevnika «Paese sera* zabrnel telefon. Neznanec je sporočil, da so umor izvedli rdeči brigadisti pripadniki «o-borozenega oddelka gverilske stranke*. Medli dvomi glede odgovornosti za atentat so se razblinili, umor so zagrešili prav pripadniki Sen-zanijeve skupine, ki so včeraj na procesu Moro v Rimu v svojem do kumentu omenili «gverilsko stran; kov. Dobro uro kasneje so si rdeči brigadisti s telefonskim pozivom v redakcijo nekega neapeljskega dnevnika ponovno prevzeli odgovornost za atentat in dodali, da so se rdeče brigade obnovile, da so močnejše kot prej in da ne bo več ncskesan-cev».
Kot je v svojem posegu v senatu poudaril notranji minister Rognoni, je v uspehih boja proti terorizmu izostala Kampanija, predvsem pa Neapelj, kjer so bili uspehi preiskovalcev borni. Razlogi za tak neuspeh pa niso po trditvah notranjega ministra y pomanjkanju varnostnih sil. saj je trenutno v Neaplju kar 990 agentov več. kot pred meseci. Notranje rriinistrstvo pa je po sedanjem dogodku takoj mobilizira lo ys razpoložljive sile vključno s tajno varnostno službo, da bi odkrili storilce.
Trenutno pa vsa preiskava ni o-brodila Večjih sadov. Cestne zapo re ob vseh neapeljskih vpadnicah
so bile zaman: teroristi so se potuhnili. Preiskovalci imajo baje že dovolj podatkov, da lahko ugotovijo imena obeh žensk, ki sta streljali, njuna domnevna imena pa iz logičnih preiskovalnih razlogov skrivajo.	<
Medtem ko varnostne sile skušajo izslediti napadalce, se Italija le počasi privaja na novo stvarnost. Upi, da so terorizmu z Dozierovo osvoboditvijo zadali smrtni udarec, so splavali po vodi. Krščanska demokracija je včeraj prejemala izraze solidarnosti in sožalja od vseh političnih sil. Oglasili so se Ber-linguer, Craxi, Longo. Zanone, vsi so odločno obsodili novo podlo de janje in zahtevali čimprejšnjo izsleditev krivcev. Sožalne brzojavke so poslali predsednik republike Pertini in vlade Spadolini, v vsem državnem aparatu so se poklonili spominu nad padlimi, isto so storili tudi v številnih deželnih in ob činskih svetih širom po državi.
V teh trenutkih zaprepadenosti za vso državo pa je politični tajnik KD Piccoli izrabil priliko, da je poudaril, kako je prav njegova stranka glavna tarča terorističnih napadov, kar po njegovem mnenju najbolj zgovorno spodbiva trditve raznih krogov, da se je KD pogajala z brigadisti za osvoboditev Čira Cirilla.
Bolj umesten, a zato še bolj od ločen je bil odgovor sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, ki je za danes napovedala triurno splošno stavko v vsej Kampaniji. V svo jem komunikeju sindikalna federa cija poudarja po izrazih sožalja svojcem padlih; da poskuša terorizem po političnem neuspehu poiskati izhod s stopnjevanjem krvoločnosti in krutosti svojih atentatov.
Preiskava o zadevi Cirillo-rdm brigade
RIM — Namestnik javnega tožilca Antonio Marini, ki vodi preiskavo o zadevi Cirillo, se je mudil včeraj v Ascoli Pieenu, kjer je zaslišal nekaj jetniških paznikov in podoficirjev tamkajšnje Superjetniš-nice, da bi zbral še nadaljnje podatke o domnevnih povezavah med vodjo neapeljske rnove camorres Cutolom in rdečimi brigadisti.
Napovedujejo izvolitev Forlanija za tajnika stranke in Andreottija za predsednika
Trupli šoferja lermana in odbornika Delcogliana v blindirani alfetti
(telefoto AP)
RIM — Le še pet dni je do 15. kongresa Krščanske demokracije in, tako vsaj trdijo v rimskih političnih krogih, kaže, da je že vse sklenjeno: Andreotti naj bi bil izvoljen za predsednika stranke, Forlani za novega tajnika. De Mita naj bi bil edini namestnik tajnika, Piccoli ju pa je baje namenjeno prihodnje predsedstvo vlade, medtem ko je Panfani še vedno trdno odločen potegovati se za predsedstvo republike.
Grganigram sicer ni uraden, saj je doslej uradno znano ime le enega kandidata in sicer Roberta Maz-zolte, vodje majhne struje «proposta*. Pojutrišnjem se bo sestala demokristjanska levica, da bi na splošnem zasedanju razpravljala o kongresni platformi in določila svojega kandidata za tajništvo: morda pa skupščine tudi ne bo prav zato, da bi olajšali predkongresna pogajanja mimo delegatov, ki bodo od nedelje napolnili rimsko športno palačo.
Do 15. kongresa krščanske demo kracije prihaja v enem najbolj temnih in zapletenih trenutkov stranke. Krščanska demokracija se mora spopasti z dvema perečima vprašanjema: političnim, oziroma z vpraša
....iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......iiiliiiiimiiti.imiMiiiiiiiiiiiiiiiinimiii-iiiinmiiiiiiiiiii....
FALKLANDSKA KRIZA PLUJE V VEDNO BOU RAZBURKANE VODE
V Londonu pripravljeni na spopad Vedno manj možnosti za pogajanja
Times trdi, da se je skupina britanskih marincev že izkrcala na Falklandskih otokih in da je poveljnik brodovja prejel povelje za napad - Prizadevanja ZDA za odpravo nevarnosti vojne
njem odnosov s socialisti in njihovo napadalno konkurenco, ki se izraža v neprikritih željah po socialističnem predsedniku vlade: drugo vpra šanje pa je notranja preosnova. ki se je deloma začela z novembrsko vsedržavno skupščino, se pravi vpra šanje zamenjave vodilne skupine. Krščanska demokracija je v škripcih glede obeh vprašanj, kar zadeva izbiro svojih morebitnih zaveznikov so demokristjani, odkar so komunisti dosledno v opoziciji, prisiljeni računati samo na sociabste. Stara vodilna skupina (Fanfani. Andreotti, Piccoli in Forlani) je odločno proti vsaki možnosti, da bi 'zročili oblast naslednji generaciji, se pravi generaciji petdesetletnikov.
Gotovo je, da nekdanjega ravno ves ja, ki je izšlo iz prejšnjega kongresa in sicer Zaccagninijeva levi-
LONDON, BUENOS AIRES WA SHINGTON — Falklandska kriza še vedno dopušča najrazličnejše rešitve. vendar še iz ure v uro veča nevarnost oboroženega spopada med argentinsko in britansko vojsko. Po nedeljski britanski zasedbi Južne Georgije so se namreč možnosti za miroljubno rešitev krize še zrahljale in obe državi vedno bolj trdovratno vztrajata pri svojih zahtevali.
Britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher je včeraj v spodnjem domu britanskega parla menta ponovila, da bo njena vla da poklicala nazaj mornarico samo v primeru, da b: se Argentinci umaknili z zasedenih Falklandskih
otokov. Na ostre obtožbe opozicije da je premalo napravila za miro ljubno fešitev zapleta je odgovorila. da je imela Argentina dovolj časa za pogajanja, vendar jih je namerno zavlačevala. Mctereološke razmere na območju Falklandskih otokov se namreč postopoma slabšajo. Hud mraz in močni vetrovi, ki zmanjšu.jejo operativno sposobnost britanske mornarice, se bodo v naslednjih tednih še okrepili in čez nekaj časa bodo mogoče prisilili Britance celo k umiku. Tega pa si Velika Britanija ne more pri voščiti je dejala Thatcherjeva, za to je pričakovati, da bo prav kmalu poskušala zasesti tudi Falklandske otoke.
...................im.mm..............mmmmm.Mm
RAZPRAVO BODO NADALJEVALI PO PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH
Nesoglasja v zboru republik glede poslovanja z devizami
BEOGRAD — Ponedeljkova seja zbora republik in pokrajin zbora skupščine SFRJ je bila sicer napovedana kot zadnja v sedanjem delegatskem obdobju, vendar temu ne bo tako. Predvideno je namreč, da bodo v prvi polovici maja sejo nadaljevali. Razlog je v nesoglasju republik in pokrajin glede predloga zakona o pogojih in načinu razpo'aganja ter izkoriščanja konvertibilnih deviz ori plačevanju v tujini in o zadolževanju v tujini v letu 1982.
Predvideno je bilo da bo zbor v ponedeljek sprejel ta zakou po uskladitvi v odboru za ekonomske stike s tinino. Vendar pa delegati niso usreli doseči soglasja glede vseh določil novega zakonskega besedila in so se zato dogovorili, da bodo usklajevanje nadaljevali 5. ma'-a.
Ker mora zakon sprejeti zbor republik in pokrajin, je pričakovati, da se bo ta skupščinski dom sešel
še enkrat, najverjetneje okoli 10. maja Mandat sedanjim delegatom zbora republik in pokrajin bo potekel 14.'maja. (dd)
Pertini odlikoval
jugoslovanskega
znanstvenika
Izole' so predsedniku Pertiniju poklonili posebno plaketo z motivom istrskega mesta.
na
je
fH H
Prizorišče krvave zasede v Ulici Krištof« Kolumb« v Neaplju
SARAJEVO — Na slovesnosti filozofski fakulteti v Sarajevu svetnica italijanskega veleposlaništva v Beogradu Carla Maria Bur-ril v ponedeljek izročila visoko odlikovanje predsednika italijanske republike «commendatore della re-pubblica» profesorju te fakultete dr. Radu Petroviču kot priznanje za večletni prispevek pri krepitvi znanstvenega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo na področju zgodovine. Profesor Rade Petrovič je predsednik jugoslovanskega dela jugoslovansko-italijan-ske komisije za zgodovino, (dd)
Petdeset dijakov italijanske manjšine pri Pertiniju
RIM - Italijanski predsednik Sandro Pertini je na Quirinalu včeraj sprejel skupino približno pet desetih dijakov šol z italijanskim učnim jezikom iz Kopra, Izole, Pirana in Buj. Gre za skupino maturantov, ki je v okviru sodelovanja med Unijo Italijanov za Istro in Reko ter Tržaško ljudsko univerzo obiskala Firence in Rim. Na srečanju s Pcrtinijem so spregovorili o položaju italijanske narod nostne skupnosti v Jugoslaviji in še posebej o delovanju na šolah. Dijaki italijanske ekonomske šole iz
BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je včeraj uradno predstavil spremembe v svoji vladi, ki bodo stopile v veljavo z zaprisego treh novih ministrov in treh novih tajnikov. Bivši podtajnik v sekretariatu ministrskega predsednika Manfred Lahnstein bo prevzel finančno ministrstvo, ki ga bo zapustil Hans Matthoefer, Ta bo iz zdravstvenih razlogov presedlal na manj zahtevno ministrstvo za pošto. Heinz Westphal bo zamenjal Herberta Ehrenberga na ministrstvu za delo. Vse te zamenjave so povzročile negodovanje v okvirih same vladne koalicije. Edino imenovanje, ki ni vzbudilo prote stov, se nanaša na ministrstvo za mladino, družino in zdravstvo, kjer bo štiridesetletna Anke Fuchs zamenjala Antjo Huberjevo.
Londonski Times je včeraj celo poročal, da se je na Falklandskih otokih že izkrcala skupina marincev. ki naj bi podobno kot na Juz ni Georgiji, pripravila pogoje za zasedbo otoka. Isti časopis tudi trdi, da .je poveljnik britanskega brodovja prejel povelje za začetek operacije, ki naj bi vsebovalo tudi navodilo, naj ne napade Port Stan-ley. kjer je nameščena večina argentinskih vojakov. Da imaio te vesti določeno osnovo bi se dalo sklepati iz dejstva, da ,iih .je britansko obrambno ministrstvo nič kaj preveč odločno zavrnilo.
V Argentini so se tudi včeraj nadaljevale protestne manifestacije proti britanski zasedbi Južne Georgije. Vendar tokrat so Plaza de mavo pred predsedniško palačo zasedli delavci, ki so poleg umika britanskega brodovja zahtevali tudi večje sindikalne pravice in konec vojaške diktature. Kljub številnim protirežimskim geslom in zahtevam policija ni razpršila demonstrantov. Argentinska javnost je sicer z večjim zanimanjem sle dila zasedanju Organizacije ameriških držav v Washingtonu, kjer so predstavniki vseh držav s ploskanjem sprejeli govor argentinskega zunanjega ministra Costa Mendeza, ki je zahteval umik britanskih sil z Južne Georgije in konec britanskih vojaških operacij na območju Falklandskih otgkov.
Argentinski zunanji minister se je sicer omejil na obsodbe Velike Britanije, ni pa zahteval, naj sprejmejo članice omenjene organizacije konkretne ukrepe, s katerimi bi tudi vojaško podprle Argentino, kar je sicer predvideno v primeru iz-vencelinskega napada. Ameriški državni sekretar Haig .je na istem zasedanju poudaril, da se je Organizacija ameriških držav vedno borila proti nasilju in da ie tokrat Argentina z zasedbo Falklandskih otokov samo sprožila britanske reakcije. Dejal je tudi, da se bodo ZDA še naprej prizadevale za mi roljubno rešitev spora in da bodo vložile kar največje napore, da bosta Argentina in Velika Britanija našli zadovoljivo rešitev za Falklandsko krizo.
Amandmaji radikalcev ne bodo zamajali Spadolinijevc vlade
. RIM — Vse kaže, da bo parlament do predvidenega roka 30. a-prila le odobril državni proračun za letošnje leto, in to kljub številnim amandmajem, ki so jih pred stavili radikalci, da bi onemogočili sprejetje dokumenta. Parlamen tarči večine — vsaj tako trdijo litični opazovalci — bodo enotno onemogočili obstrukcijo Pannellovih privržencev.
Proces Moro: govori Savasta
RIM — Proces o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora in o delovanju rimskega voda rdečih brigad bo prešel danes — o štirih zgolj formalnih obravnavah — v živo z začetkom zasliševanj obtoženih brigadistov. Prvi bo v sodni dvorani v Foro Italico pred sodniki pričal 27-letni Antonio Savasta, «skesanec», ki so ga policisti ulovili ob osvoboditvi ugrabljenega ameriškega generala Doziera v Padovi 28. januarja letos. Savasta je skupno s prvim velikim skesanim brigadistom Patriziom Pecijem s svojimi priznanji odločilno pripomogel k uspehu protiterorističnih akcij v zadnjih mesecih, podal pa je tudi izčrpno sliko o celotnem ustroju in delovanju rimskega voda rdečih brigad v letih od 1977 do lani.
Zasliševanje Antonia Savaste bo trajalo predvidoma nekaj dni. Še pred tem bo sodni zbor odločil o '.potnem vprašanju namestitve brigadistov v kletke.
ima svoje oporišče samo v Turinu, nekdanji dorotejci kot so podpredsednica poslanske zbornice Maria Eletta Martini, Luigi Gui in Mino Martinazzoli, ki so vsi zelo ugledni predstavniki, v bistvu imajo zelo malo pristašev. Tukaj je še skupina, ki jo v<xji nekdanji minister Gulotti ter nazadnje pravi dorotejci. ki lahko računajo na kakih 23 odstotkov; ki pa so nespravljivo sprti med pristaši Piccoli ja in Bi-saglie. V okviru dorotejcev imata tudi Colombo in Rumor svoje majhne podstruje.
Andreotti, ki se poteguje za predsedstvo Krščanske demokracije j« v zadnjih letih okrepil svojo strujo, ki sedaj dosega 16 ali 18 odstotkov, medtem ko se je število pristašev predsednika senata Fanfanija skrčile in zlezlo pod 14 odstotkov. Skrajno desnico vodi Dofiat Cattin, njegova struja pa niha med 8 in 10 odstotkov.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je vprašanje notranjih odnosov v Krščanski demokraciji izredno zapleteno je pa zelo težko, da bo do novega ravnovesja prišlo prav na kongresu stranke.
R. G.
ca in pristaši Andreottija na eni strarl ter večina tako imenovane preambule na drugi ne obstaja že dalj časa. številke dokazujejo, da imajo struje v okviru stranke še vedno mnogo vpliva in da jih še niso razpustili kot si mnogi želijo. Levica ima danes približno 30 odstotkov; kar je precej, vendar pa je treba upoštevati, da je razklana v mnoge podskupine. V njej so De Mi-tova, Galionijeva, in Marcorova base, njeni trije voditelji pa so
Gospodarska politika: v pc.ck srečanje med vlado in sindikati
RIM — Ministrski svet je na včerajšnjem sestanku izdelal lastno platformo o investicijah in zaposlovanju, ki .jo bo v petek ministrski predsednik Spadolini predstavil enotni sindikalni federaciji CGIL, CISL, UIL. Problema investicij in obrambe delovnih mest sta v tem trenutku ključnega pomena za italijansko sindikalno gibanje.
Medtem je bilo včeraj v palači Chigi -tehnično* srečanje ministrov ra delo in proračun Di Giesija in La Malfe s sindikalno federacijo. Govorili so o tržišču dela- in o reformi namestitev. Sindikalisti so srečanje ocenili kot negativno.
SAN SALVADOR — Demokrščan-ski poslanci in člani vojaškega režima so včeraj bojkotirali prvo zasedanje ustavodajne skupščine, ki je bila izvoljena na «voUtvah» 28. marca.
MADRID — Javni tožilec madridskega vojaškega sodišča je včeraj zahteval obsodbo na 30 let ječe za tri glavne obtožence spodletelega poskusa državnega udara v Španiji. 23. februarja lani, generala Mila nsa Del Boscha in Armado ter
vseprej kot enotni: Guido Bodrato j podpolkovnika Antonia Tejero.
. ...........................MII..
Zadnje slovo od žrtev požara

Todi se je včeraj poslovil od žrtev nedeljskega požara v razstavni palači Vignola
(telefoto AP)
mmiiiiiiiiiiiiiiiNmiiiimitiiiiNimoiintiiMUMttiniiiiMaiaiiiiuniHiiiiiiiiMMMHiiiiMiiHiiiniiimmii

AGENCIJA NOVA KITAJSKA JE VEST SPOROČILA SELE VČERAJ
Letalska nesreča na Kitajskem: 112 mrtvih
Trident zadel v goro malo pred pristankom v mestu Guilin - Nobenega preživelega
PEKING — Stodvanajst oseb je izgubilo življenje v hudi letalski nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek na južnem Kitajskem nedaleč od mesta Guilin. Vest je šele včeraj potrdila kitajska uradna agencija Nova Kitajska, potem ko so jo razširile že nekatere tuje tiskovne agencije. V nesreči so umrli vsi potniki in člani posadke. Med pot niki naj bi bila polovica tujih turistov, večinoma iz Hong Konga.
Letalo, trireaktivec trident britanske izdelave, je vzletelo iz Kantona s 104 potniki
in osmimi člani posadke na krovu, hame njeno pa je bilo v mesto Guilin na jugu Kitajske, ki je oddaljeno 1600 kilometrov od Pekinga. Proga Kanton - Guilin je ena od najbolj nasičenih v celotnem kitajskem zračnem prometu, saj se je poslužujejo večinoma turisti, ki si hočejo ogledati zanimivosti južnega predela države.
Polet se je odvijal normalno vse do približno 100 kilometrov od Guilina. Tedaj je pilot zadnjič vzpostavil zvezo s kontrolnim stolpom tamkajšnjega letališča, nakar se je
zveza nenadoma prekinila. Kmalu zatem je letalo zadelo v pobočje bližnje gore in strmoglavilo. Nesreče ni preživel nihče od potnikov in članov posadke.
Kot je sporočil dopisniku francoske tiskovne agencije France presse vodja letalskega kontrolnega stolpa v Guilinu, je razsajal v ponedeljek na področju nesreče močan vihar, ki je tudi oviral reševalce pri njihovem požrtvovalnem delu. Morda gre prav v slabih vremenskih pogojili iskati krivdo za nesrečo,
Begin: Ne bomo več . rušili naselij
JERUZALEM — Na predvečer 34. obletnice ustanovitve izraelske države je ministrski predsednik Begin ob komemoraciji žrtev štirih arabsko - izraelskih vojn napovedal, da bo v kratkem predstavil resolucijo, s katero se bo izraelska država obvezala, da ne bo več rušila svojih naselij na zasedenih arabskih ozemljih. Telavivska vlada namerava kmalu tudi napovedati gradnjo novih 20 židovskih naselij na območju Cisjordanije in Gaze.
še vedno ostaja odprto vprašanj« izraelsko - egiptovske meje na Sinajskem polotoku, o katerem je baja včeraj razpravljala posebna egiptovska - izraelska komisija.
NA SINOČNJI IZREDNI SEJ!
Devinsko-nabrežinski občinski svet izglasoval proračun za tekoče leto
Za dokument so glasovali predstavniki KPI, PSI in Slovenske skupnosti ter predstavnik Liste za Devin-Nabreiino, proti pa svetovalci KD. MS! in Liste za Trst
Devinsko - nabrežinski občinski svet je sinoči na izredni seji. ki se je tokrat prvič odvijala v obnovljeni dvorani občinske skupščine, izglasoval proračun za finančno leto 1982. Za dokument so glasovali izvoljeni predstavniki KPI, PSI in Slovenske skupnosti, ki neposredno sodelujejo v občinskem odboru in, kar vsekakor ni bilo pričakovati, tudi svetovalec Liste za Devin - Nabrežino Udoviči. Ta poteza torej ponovno jasno priča o nesoglasjih, kj že nekaj časa vladajo med svetovalcema te politične skupine, zlasti odkar se je Udoviči javno oddaljil od stališč Liste za Trst. Proti proračunu pa so glasovali svetovalci KD, MSI in drugi svetovalec Liste za Devin - Nabrežino Bari.
Po šestih letih je včeraj devinsko - nabrežinski občinski svet lahko izglasoval proračun, ki odraža trdno politično večino, sad političnega sporazuma med komunisti, socialisti in Slovensko skupnostjo. Program, ki zagotavlja upravi te
najzapadnejše občine v tržaški pokrajini, da resno in temeljito o-pravlja svoje dolžnosti. Kot smo že v našem dnevniku obširno poročali in kot so včeraj poudarili tudi pristojni občinski odborniki, se v proračunu za tekoče leto jasno zrcali finančna stiska, ki danes spremlja delovanje skoraj vseh občinskih uprav, zlasti manjših in ki je posledica strogih omejitev in krčenja državnih izdatkov s strani Spadolinijeve vlade. Kljub tem objektivnim težavam, pa je iz dokumenta jasno razvidno, da je občinski odbor pokazal veliko mero odgovornosti pri njegovi sestavi in to z namenom, da bodo večkrat tudi precej strogi omejitveni ukrepi čim manj prizadeli dejavnost občinskih služb ter tako neposredne potrebe občanov. Pri tem naj o-menimo, da je o proračunu izreklo soglasno pozitivno mnenje pet od šestih rajonskih konzult v občini, dokument pa je sad tudi širših posvetovanj, ki jih je imela uprava
■HiiimiiuifiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiimiMiiiimmiiHiiiiiMimMiKiMiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiMiiiiiMiiiMiiiiimiiiiiiiiiii
LIBERO POLOJAZ SEDEMDESETLETNIK
r-'
Gospod Libero Polojaz praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Če ne bi bilo v njegovem, rojstnem listu zapisano, da se je rodil 28. aprila 1912 v Boljunu pod Učko v srednji Istri, prav gotovo ne bi verjeli, kajti ravna in prožna postava in vedrost duha razkrivata njegov mladostni značaj, ki mu tudi dovoljuje živahno poklicno aktivnost in uspešnost.
Libero Polojaz je v teh povojnih letih uveljavljena, priznana in spoštovana osebnost v tržaškem gospodarskem podjetništvu, eden največjih uvoznikov in distributerjev kave po italijanskem in širšem evropskem tržišču ne le v Trstu pač pa tudi v vsej Italiji. Poleg tega aktivno deluje tudi pri slovenskih dena: .ih zavodih in že vrsto let je agilen in dinamičen predsednik upravnega sveta naše slovenske Tržaške kreditne banke, kateri je s svojim podjetniškim u-gledom zagotovil zaupanje ne le v slovenskih, marveč tudi v italijanskih poslovnih krogih. Toda pot, ki ja je moral prehoditi do današnjega položaja in ugleda v tržaškem gospodarstvu, tudi zanj ni bila lahka, saj se je začela pri trgovskem vajeništvu — kot sam pravi — z metlo v roki. P, opravljeni mali maturi v Pazinu je moral šolanje zaradi težkih gmotnih razmer doma opustiti in stopiti v trgovinsko prakso. Imel je priložnost naučiti se stroke pri dobrem in iz rednem učitelju - veletrgovcu in se globlje spoznati z raznovrstnimi sektorji tega poklica od obrtništva do manufakture, od lesa do kože, od jestvin do petroleja in kolonialij in prav tem poslednjim je ostal zvest do danes. Sam pra vi, da ga je aroma kave vedno mamila in da je prav v tem bila vzmet, ki ga je silila k specializaciji v tem blagovnem sektorju.
Ko je po odsluženju vojaškega roka v «posebnih bataljonih» skupaj z mnogimi slovenskimi vrstniki, med katerim je okusil še zapor in raznovrstno trpljenje, tudi zanj pri šla s padcem fašizma in nacizma zaželena svoboda, se je takoj spet oprijel dela v trgovini in seveda s kolonialnimi artikli. Po dolgih prizadevanjih, saj je bilo treba začeti praktično znova v novih raz merah, se mu je končno le odprla pot, nekak kanal. Sprva z malimi količinami je njegovo poslova nje kaj kmalu zadobivalo vse večji in večji obseg vse do razmerij, ki ga danes — kot že rečeno — uvrščajo med največje uvoznike in distributerje kave iz prekomorstva po Italiji in Evropi.
Danes, po petdesetih letih pošlo vanja od tiste začetniške vajeniške metle, lahko gospod Libero Polojaz z zadovoljstvom, zadoščenjem in ponosom zre na dosežke svojega dela, pa tudi na spoštovanje, ki si ga je pridobil na italijanskem in tujem tržišču. Na predlog trža-
Predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke
gospod LIBERO POLOJAZ praznuje 20. rojstni dan.
Ob pomembnem prazniku mu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše upravni svet, ravnateljstvo in delovni kolektiv zavoda.
ške trgovinske zbornice je bil za svoje zasluge v gospodarskem u veljavljanju Trsta kot osrednjega središča za uvoz in distribucijo kave, imenovan s častnim naslovom iVitez republike* (Cavaliere della Repubblica), ki pa mu — to je treba v današnjem času tudi podčrtati — zasluženo pritiče tudi kot poštenemu in visokemu davkoplačevalcu v našem tržaškem svetu, kar mu je lahko samo v ponos. Sam se namreč drži načela, da je največje bogastvo človelca v delu in poštenju, s Čimer lahko dosežeš vsak cilj in so ti odprla vrata v svet.
Tak je naš današnji jubilant kot poslovni človek, toda poudariti je treba tudi njegovo globoko narodno zavest, njegov poudarjen interes za uspešnost slovenskega gospodarstva nič manj kot za napredek in afirmacijo slovenske kulture v našem narodnostno mešanem tržaškem mestu. Ob obiskovanju italijanskih šol je proste večere izkoriščal za poglabljanje v svojo materinščino - hrvaščino in obenem za učenje književne slovenščine. V časih, ko so fašisti najbolj divjali po Istri, .se je sestajal z mladimi hrvaškimi vrstniki, z njimi v intimnih krogih gojil. slovenska . glasbo in pesem čeprav so tvegali zapor in kaznovanje. Tudi danes zvesto podpira in obiskuje naše glasbene in gledališke prireditve v Kulturnem domu in v preteklih dneh, ko so mu dolinski pevci ob neki posrečeni priložnosti zapeli istrsko pesem, si ni mogel kaj, da ne bi dal duška svojemu zadovoljstvu z besedami, ki so bile iskrena spod buda h gojenju narodne pesmi in jezika in s tem narodne zavesti in narodne kulture.
Pa tudi kot uveljavljen poslovni človek ima gospod Libero Polojaz vedno v mislih gospodarsko prihodnost slovenske mladine v Trstu. Skozi njegovo šolo je vstopilo z uspehom v poslovni svet veliko mladih uslužbencev. Pri srcu mu je rast slovenskega gospodarstva in prodor slovenske mladine v podjetništvu, trgovini, obrtništvu in drugih gospodarskih dejavnostih. Zato pogosto poudarja, da je možnosti za uveljavljanje mnogo, da je v Trstu še mnogo prostora za gospodarsko dejavnost mladih moči. cTrst ima veliko bodočnost v razvijanju svetovne trgovine in zlasti na tržišču s kavo je še veliko prostora. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo lahko marsikdo dobro u-spe* — meni naš jubilant.
Ko danes v krogu svoje simpatične družine praznuje, dvigamo tudi mi čašo na njegovo še dolgo zdravje, na poslovno uspešnost in zvestobo svojemu rodu.
Jože Koren
Jutri stavka ladjcdclskih delavcev
Za jutri je napovedana stavka vseh delavcev v naši deželi, ki so zaposleni na področju kovinoprede-lovalne industrije in v ladjedelstvu. Poleg delavcev tovarne Velikih motorjev, Tržaškega arzenala - Sv. Marka, družbe Italcantieri iz Trsta in Tržiča, se bodo stavke udeležili tudi delavci malih in srednjih obratov, ki jih kriza v ladjedelstvu neposredno prizadeva. Tovarniški svet TVM je v tej zvezi sinoči izdal poročilo, v katerem med drugim poziva tudi delavce v dopolnilni blagajni, naj se udeležijo protestne manifestacije, ki bo med stavko, In naj se zberejo ob 9. uri na Trgu Sv. Jakoba, kjer se bo začela manifestacija. S stavko hočejo delavci opozoriti pristojne oblasti in prebivalstvo na postopno zaostrovanje krize v ladjedelskih in sorodnih o-bratih, medtem ko večkrat obljubljene državne pomoči ni od nikoder.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel podpredsednika komisije Kolegija združenega sveta Besseja in predsednika Kolegija na Jadranu Belcija, ki ju je Spremljal odbornik za šolstvo Barnaba. Na srečanju so vzeli v pretres nekatera organizacijska vprašanja v zvezi s skorajšnjim od prtjem sedeža kolegija v Devinu. Sedež bodo kakor napovedano odprli oktobra letos.
z raznimi družbenimi in sindikalnimi dejavniki.
Osrednje poročilo o vsebini tega finančnega dokumenta je sinoči podal odbornik za proračun Depan-gher, po razpravi in glasovalnih izjavah načelnikov svetovalskih skupin, pa so spregovorili še odborniki Vocci, Brezigar in Caldi. Podrobneje o včerajšnji seji bomo še poročali.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
«Zamrznjen» zakon o osebju trgovinskih zbornic v F-JK
V	začetku včerajšnje seje deželnega sveta sta svetovalec Casula (MSI) in predsednik skupščine Colli kratko počastila spomin preminulega svetovalca V. Boschija, ki je zastopal v tem organu misovce v prvih treh mandatnih dobah. Sledila je vrsta odgovorov pristojnih odbornikov na razna vprašanja svetovalcev. Problemi, ki so jih obravnavali odborniki Biasutti, Renzulli in Coloni, so se nanašali na onesnaženje rečice Cormor, na geološki položaj v zaselku Chievolis, na povračilo škode, ki so jo utrpeli zasebniki ob eksploziji smodnišnice v Taurianu leta 1979, na nedavno smrtno nesrečo v tovarni »Safica* v Gradežu in na nekatera druga vprašanja.
V	drugem delu seje je skupščina vzela v pretres tri nove zakone. Prvi, ki je bil sprejet soglasno, praktično «zamrzuje» izvajanje deželnega zakona o osebju trgovinskih zbornic, ki je bil izglasovan pred šestimi leti in nato poslan v odobritev v Rim. V Rimu se je zadeva zapletla okrog vprašanja, kdo je pristojen za to materijo. Ustavno sodišče je zdaj razsodilo, da .je pristojna dežela in bi torej zakon moral stopiti v veljavo. Ker pa je norma v teh šestih letih močno za-
SINOČI NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Občni zbor tržaške delegacije ital.-jug. trgovinske zbornice
Ugoden razvoj prometa po avtonomnih računih - Petrucco in Bole potrjena za predsednika oz. podpredsednika
V rdeči dvorani trgovinske zbornice so se sinoči zbrali na rednem letnem občnem zboru člani tržaške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Predsednik G. Petrucco je podal uvodno poročilo, v katerem je pregledal delovanje delegacije v pretekli poslovni dobi in razvoj tržaškega in goriškega avtonomnega računa, čez katera se kakor znano odvija maloobmejna blagovna menjava med sosednimi območji Italije in Jugoslavije. V tej zvezi je predsednik poudaril, da je skupna vrednost opravljenega prometa po tržaškem računu v lanskem letu dosegla 131 milijard lir ter v primeri z letom 1980 narastla kar za 71 odst., medtem ko se je splošna blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo povečala le za 14,6 odst. Pri tem pa nastaja na jugoslovanski strani prebitek — je še dodal govornik — ki je do konca marca letos dosegel že 22 milijard lir.
Poročilu je sledila razprava, med katero so prisotni obravnavali razna vprašanja v zvezi z delovanjem delegacije. Podpredsednik Bole je med
drugim naglasil potrebo po nadaljnjem poglabljanju stikov z gospodarskimi organizacijami SRS in SRH in po povečanju prizadevanj za sprotno reševanje problemov, ki nastajajo v gospodarskem sodelovanju med sosednima državama (tako na primer kar zadeva sporazum o ribolovu). Ob koncu svojega posega je Bole izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju med tržaško in novo ustanovljeno furlansko delegacijo mešane zbornice.
Ob koncu so bile na vrsti volitve za delno obnovo vodilnega odbora delegacije. V odbor sta bila na novo izvoljena S. Tavčar za ZTT in E. Geppi za »Friulgiulio*, drugi odborniki so bili — razen dveh — potrjeni za nadaljnjo mandatno dobo. Obnovljeni odbor je nato na posebni seji izvolil iz svo.je srede predsednika in podpredsednika: za predsednika je bil potrjen G. Petrucco, za podpredsednika pa S. Bole. Občni zbor mešane zbornice bo 4. maja na sedežu zavoda Banca Nazionale del Lavoro v Milanu.
OB SINOČNJI PREMIERI SSG V KULTURNEM DOMU
«ODPIRAČ» VICTORJA LANOUXA IGRA GROTESKNEGA HUMORJA IN ŽIVLJENJA
V režiji Maria Uršiča sta igrala Anton Petje in Adr'jan Rnstja . Zanimiva postavitev v nevsakdanje okolje - Scena je delo Marjana Kravosa
tOdpirač* Victorja Lanouza pomeni vsekakor svojevrsten dogodek v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča, ki skuša odpirati v našem prostoru tudi drugačno gledanje na gledališko ustvarjalnost. rOdpirač» je igra za mali oder in temu ustrezno je tudi ambientiran. Sinočnja premiera je bila namreč postavljena v pododerje Kulturnega doma, v svojevrstno in sugestivno okolje, ki je ustrezno dopolnjevalo vsebino groteske mlajšega francoskega avtorja in igralca.
Dogaja se v nekem kletnem prostoru, kjer sta ujeta Jean (Anton Petje) in Jacgues (Adrijan Rustja), ki sta se v zatohlo okolje zatekla zaradi nekakšne atomske katastrofe,
V nedeljo sta se poročila
GORJANA in* KARLO ŽERJAL
Vse najboljše na skupni življenjski poti jima želi
Mladinski odbor SKGZ
iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiMiiiiititiiiiMiniiiiiiuiiiiimiiiuiniiiiiiiMiiiiiiiiN
SINOČI ZAČETEK RAZPRAVE 0 PRORAČUNU KRAJEVNE ZDRAVSTVENE ENOTE
Nekatere politične sile hočejo preprečiti zdravstveno reformo
Upravni svet Krajevne zdravstvene enote je sinoči začel proračunsko razpravo. K besedi so se priglasili svetovalci Sossi (PLI), Malutta (PSI), Sai in Frommel (KD), odbornika Pessato (KPI) in Erario (LpT) ter še drugi, ki pa jih zaradi pozne ure nismo utegnili poslušati Razprava se bo nadaljevala jutri in, če treba, še 30. aprila.
Kot je znano, ne gre za dokončen proračun, ker državni finančni
zakon ni še bil odobren, zaradi če-starela, so jo zdaj zamrznili ter bo- sar. ministrstvo za zdravstvo ni
do namesto nje pripravili novo. Ostala dva zakona — prvi daje na razpolago konzorciju »Friulcarne* 900 milijonov lir za razvoj živinoreje, drugi pa pooblašča deželno u-pravo, da prevzame nase razlike pri finančnem kritju nekaterih javnih del, začetih » finančno pomočjo EGS — je deželni svet obravnaval skupaj. Obe normi sta bili sprejeti z večino glasov.
prejelo zadostne finančne dotacije, ki bi' deželni upravi FJK omogo čila kriti potrebe KZE. Proračun bi moral dejansko znašati 194 milijard lir, a v tem primeru bi dežela imenovala komisarja ad aeta, ki bi odobril. fiktivni proračun, 155. milijard, kar pa' bi povzročilo : za-i stoj v delovanju KZE (čeprav niti tako ni mogoče govoriti o kaki posebni konkretni dejavnosti-)': tako'
lllllllliaillllfllllllllUIIIIIIIIIMMIIinilllllMIIIIIIIIIinnatlllllllltMlltlllllllMIIIIIMIMIIIIIMIIIIIIIMmUlllllllllllll
SESTANEK V DOMU ALRERTA SIRKA
Prebivalci zahodnega Krasa zahtevajo dvojezične table
Postavitev in tudi takojšnja odstranitev dvojezičnih napisov na pokrajinski cesti ob dohodih v vasi Kontovel, Prosek in Križ sta imeli med slovenskim prebivalstvom za-hodnokraškega predela tržaške občine velik odmev. Ljudje so namreč upravičeno ogorčeni in se vpra šuje.jo, zakaj več kot 40 let po pad cu fašizma oblasti niso še izpol nile osnovne zahteve naše narod nostne skupnosti in pravic vašča nov, da se imenom vasi tudi uradno prizna izvirno slovensko obliko Vprašanje se namreč tako rekoč vleče precej let in to še iz časa delovanja rajonskih konzult zade va na je, kljub obljubam in obvezam takratnih uprav, ostala brez rešitve. Tudi rajonski svet za Zahodni Kras je vedno postavljal v ospredje potrebo po postavitvi dvo jezičnih tabel, vsi posegi tako pri Cecovini.ievi upravi, kot pri izrednem vladnem komisarju, pa so naleteli na gluha ušesa.
Ob tem aktualnem problemu so v ponedeljek zvečer v Domu Al
berjji Sirka v Križu razpravljali zastopniki vseh organizacij športnih in kulturnih društev, mladinskih krožkov in političnih strank, ki delujejo na Proseku, Kontovelu in v Križu. Na srečanju so med drugim izrazili nujnost, da se zahteva slo venskega prebivalstva Zahodnega Krasa takoj iznese na pristojne krajevne oblasti in v kasnejši fazi tudi na vodstva političnih strank. V ta namen so v ponedeljek sestavili enotno delegacijo treh vasi, ki se bo baje že v začetku prihodnjega tedna srečala z izrednima vladnima komisarjema, ki upravljata občino in pokrajino. Zastop stvo bo vodil predsednik rajonskega csveta za Zahodni Kras Slavko Štoka.
Na srečanju v Križu so tudi sklenili, da se na vseh kulturnih in političnih manifestacijah ob delavskem prazniku v treh vaseh postavi v ospredje to važno vprašanje, okrog katerega se morajo strniti in mobilizirati vse naše organizacije.
.je bila predložena vsota 155 milijard. ki naj velja nekje tja do .jeseni, ko bi dežela morala prispevati preostala sredstva.
Sinoči smo prisostvovali bistvenemu soglasju glede dejstva, da so razpoložljiva finančna sredstva zdaleč preskromna, pa tudi glede okoliščine, po kateri naj bi deželna u-prava bila na stališču, da so stroški za zdravstvo v Furlaniji - Julijski krajini že itak previsoki, zato jih kar dajmo okrniti v korist drugih dežel. Sicer pa je vsakdo iz
Štafeta mladosti danes v Sežani
Danes bo štafeta mladosti prispela na Primorsko. V jutranjih urah jo bodo mlsttjinci ponesli po Tolminskem, v popoldanskih urah bo štafeta prispela v Novo Gorico, nato pa jo bodo nesli do Sežane, kjer bo letos »prenočila*. Jutri bo štafeta nadaljevala svojo pot preko Kopra in ostalih obalnih občin, dokler je ne bodo slovenski mladinci predali hrvaškim sovrstnikom.
V vseh večjih krajih bodo štafeto mladosti sprejeli z manifestacijami in z bogatim kulturnim sporedom, ki bo privabil veliko število ljudi; mladih in ne samo mladih.
Večje prireditve v čast štafeti mladosti se bodo tako vršile v Tolminu, v Novi Gorici (ob 15.30 po jugoslovanskem času), v Sežani (ob 17.30, prav tako po jugoslovanskem času), jutri pa v Kopru. Naj k temu dodamo, da bodo ob prihodu štafete mladosti sodelovali tudi mladi iz zamejstva, tako v Novi Gorici, kot v Sežani. Ponekod bodo zamejski mladinci celo nosili štafeto, v Sežani pa bodo opravili častno stražo.
svojega zornega kota ocenil proračun, kakor ga je bil predstavil predsednik Pangher, tako da so posamezna politična gledišča ostala slej ko prej nespremenjena, četudi popravljena s kritičnimi pripombami, pa tudi tvornimi predlogi. Spričo tega je bila zares emblematična trditev odbornika Pessata, da hočejo določeni krogi pokopati zdravstveno reformo.
' Odbornik je neizpodbitno dokazal, da se zadnja leta izdatki za zdrav-
nilllHIIIIIIIIflMIIIIIIIIIIIIIflllllllMUllimilllllMIIIIIIIMHIMtllllllUllllllllllllfmillflUllllillMlliriinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIMIIIIIMlIMIHlIlllliilHiiiiiiiiiuiiiiii
PRETEKLEGA MARCA UBIL ŽENO IN NJENEGA PRIJATELJA
V Genovi aretirali Nicola Confortija
Prijeli so ga v pristanišču, kjer se je hotel ilegalno vkrcati za Kanado - V Trst ga bodo prepeljali prihodnje dni
Nicola Conforti, 27-letni šofer, ki je v Trstu preteklega 12. marca ubil svojo ženo Rosetto Bartolomeo in njenega prijatelja, Grka Geor-glosa Zoniosa, je od včeraj v zaporu. Prijeli so ga agenti pristaniške policije v Genovi, kjer se je naselil pred približno tednom dni. Policiji je prišlo na uho, da se v krogu pomorščakov suka moški, ki bi se rad ilegalno vkrcal na ladjo. Agenti so se zato preoblekli v pomorščake in mu nastavili past, v katero je Conforti, ki je že upal, da se bo lahko v kratkem izselil v Kanado, včeraj popoldne padel. Po aretaciji je policija preiskala hotelček, v katerem je živel, ni pa našla pištole, s katero je Conforti ubil v Ul. San Donato 13 svojo 24-letno ženo in 21-letnega študenta Georgiosa. Sam je med izpraševanjem sinoči zatrjeval, da jo je vrgel v reko. O poteku celotnega izpraševanja pa se bo izvedelo kaj več verjetno še danes.
Takoj po dvojnem umoru, ki je
močno odjeknil v našem mestu, je Conforti telefonsko sporočil Rosetti-nim bratom, ki imajo v Ul. Udine picerijo, da jo je ubil in da se mi-sU predati policiji y Kalabriji. O
njem pa ni bilo več sledu. Takrat so preiskovalci res mislili, da se je vrnil v Kalabrijo, iz katere se je pred štirimi leti izselil v naše mesto skupaj z ženo. Kot se je po u-moru izvedelo, je bilo Rosettino zakonsko življenje zelo trdo. Conforti, s katerim je imela tri otroke, ki sedaj živijo pri njenih starših v Kalabriji, jo je stalno pretepal, obtoževal, sumničil in ni ji pomagal pri preživljanju družine. Zato se je ločila od njega in navezala odnos z mladim grškim študentom, ki je živel v isti hiši. Conforti se je vrnil na jug. kjer pa je ostal le dva meseca. Mučila ga je «sramota». ki mu jo je Rosetta nakopala. Usodnega 12 marca se je vrnil v Trst. Prišel je s pištolo, s katero je ubil mladi par, pri tem pa zadal usoden udarec tudi sebi in svojim malim otrokom.
Confortija bodo v kratkem pre peljali v Trst, kjer se bo moral braniti obtožbe dvojnega namernega umora.
v kateri so najbrž vsi ljudje pomrli. Ostala sta sama, Jean intelektualec in Jacgues navaden človek, malce čez les (samo navidezno) nagnjena osebnost, ki mora tolerirati nadvlado «višjega uma*, se temu intelektualnemu imperializmu podrejati in se z njim obenem zavezati v boju proti smrti, fizični in intelektualni. Groteska in gledališče absurda, strmo se menjajočih situacij, ki prehajajo v ciničen humor, v humor živalske vrste, ki stopnjuje že itak niču in smrti predano eksistenco. In tako sta smrt in nič zadnja konsekvenca groteske, smrti in niču sta intelektualec in abutec» izročena in predana. Boj za življenje se izenači z bojem za trebuh, za kolače, kot se gledališka igra udinja komercialističnim potrebam, sponsorju, grahu «(o pa žge*, iz katerega igralca črpata denar za svojo eksistenco. Ali je vse skupaj zajedljiv vic, ali pa prekleto resna zadeva? Tudi pred to vprašanje je postavljeno občinstvo, ki lahko uživa in podoživlja svojevrstne dialoge in stanja, svojevrstno «nadvlado» razuma in pokornost in upor manj razvitih možganov.
Anton Petje in Adrijan Rustja sta bila sijajna interpretacija ter stanj. Eden kot intelektualno ciničen tip, drugi kot razorožen in naiven antagonist. Petje kot briljanten predavatelj, ki se ukvarja s filozofijo in indijsko kulturo, Rustja kot človek, ki je nevarno zvit, zlagano prosojen in skuša doseči svoj kolač. Oba pa v svoji različnosti suvereno uglašena, oba v iskanju odpirača, rešitve in življenja.
Na teh antagonizmih in paradoksih je gradil režiser Mario Uršič stvo niso povečali, tako kakor po- predstavo, gradil je zgodbo o Iju-............. deh, ki bi se radi uničili, a ne morejo eni brez drugih. Stopnjeval je grotesknost, ciničnost in sarkastični humor, stopnjeval je igro besed in vrtoglavo menjajočih se situacij, ki tečejo v dobro, «kletno» zasnovani scenografiji Marjana Kravosa. O-tipljivi predmeti in gledališki rekvi žiti igralcema niso bili potrebni: beseda in izraz sta imela glavno besedo, polnili sta prostor, v katerem je bilo občinstvo nekoliko presenečeno, a najbrž polno najrazličnejših občutkov, (mč)
ročajo določena sredstva javnega obveščanja in početje slednjih o-predelil kot jasen manever nekaterih krogov, da zdravstveni aparat v državi spet utesnijo v spone centralizma in takšne ter podobne storitve v prid družbene skupnosti potisnejo v zasebne roke. To je kajpada v popolnem nasprotju s črko in duhom reformnega besedila, ki predvideva decentralizacijo zdravstvenega sistema in soudeležbo najširših ljudskih plasti pri njegovem upravljanju. Vse to se odraža tudi v pomanjkljivostih Pangherjeve proračunske listine.
Večer posvečen gledališki umetnosti
Gosta sinočnjega, torkovega večera v Slovenskem klubu sta bila znana slovenska gledališka ustvarjalca, igralka Štefka Drolčeva in režiser Zvone Šedlbauer iz Ljubljane, ki se delovno mudita v našem gledališču. Srečanje s človekoma, ki danes sodita v vrh slovenskega gledališkega snovanja je bilo seveda doživetje pa ne samo v umetniškem, temveč tudi v človeškem smislu. Razgovor, ki ga je vodil Boris Kobal, je osvetlil njune začetke na odrskih deskah, pot, ki sta jo prehodila do zrele umetniške ustvarjalne faze ter težave in zastoje, ki sta ju neizbežno spremljale. Posebno Štefka Drolčeva, ki jo tržaško občinstvo dobro pozna in visoko ceni, je tržaško obdobje ocenila kot zelo pomembno pri svojem umetniškem dozorevanju. Ko se danes, po mnogih letih, ponovno vrača na naše oderske deske, ugotavlja, da se nahaja pred novo publiko, ki je ne pozna in ki se zelo razlikuje od nekdanje in ki je v gledališče hodila iz resnične potrebe. Režiser Zvone Šedlbauer pa je pripovedoval predvsem o sodobnih slovenskih gledaliških tokovih in iskanjih o osrednji slovenski gledališki hiši in eksperimentalnih gledaliških poiskusih. Beseda je tekla še V razmerju med režiserjem in igralci ob snovanju predstave o občinstvu in mestu ansambla SSG v slovenskem gledališkem prostoru.
Mladinski zbor Glasbene matice v Belsiii
je med tistimi našimi zbori, ki nam jih zavida Judi. Jirša. javnost,,, sp j se je s svojim delom in svojo kvaliteto dvignil daleč nad običajno raven podobnih skupin. Dokaz te-
mu so številna vabila na raznovrstna tekmovanja in koncerte, ki jih zbor skozi dobiva in na katerih se vedno laskavo odreže, če že ne poseže po najvišjih mestih. Trud dirigenta Stojana Kureta, mladih pevcev, staršev in vodstva šole Glasbene matice pa je tokrat poplačan še z enim izjemnim priznanjem: vabilom na najpomembnejši evropski festival mladinskih zborov, ki bo tokrat v Belgiji. Poleg Mladinskega zbora GM je vabilo prejel samo še en zbor z Apeninskega polotoka, in sicer zbor iz Pescare.
cEuropea Musikfestival*. tako je naziv veliki manifestaciji, ki se bo pričela jutri v Neerpeltu v Belgiji, in na katerem bo nastopilo kar 122 zborov iz Evrope in 2 zbora iz ZDA. Naš zbor bo nastopil v nedeljo, 2. maja, ko se bo festival tudi zaključil. Posamezni zbori bodo imeli na razpolago 20 minut programa, v katerega bodo morali vključili tudi obvezno skladbo. Gre za De špiritu saneto Petra Ebna. ki jo bodo izvajali vsi nastopajoči zbori. Sicer pa bo Mladinski zbor GM pod vodstvom Stojana Kureta zapel še drugih sedem skladb, in sicer sledeče: A bomba - B bomba (A. Kumar), Zvončke (M. Kogoj). Ecce Maria (Mihael Praeto-rium), Ne proicias me (Orlando di Lasso), Uspavanko (P. Merku), Kralja Matjaža (M. Gabrijelčič) in Sok (K. Ngstedt).
Mladi pevci so z navdušenjem prejeli vest, da bodo sodelovali na festivalu in so se zaradi tega tudi izjemno vestno pripravljali. Gre jim namreč, da potrdijo dobri vtis, ki so si ga pridobili v dolgih letih dela in da s svojo kakovostjo prikažejo slovensko pevsko tradicijo na dostojni ravni. V Belgijo bo odpotovalo z avtobusom 49 pevcev in pet spremljevalcev, odhod pa bo jutri zjutraj ob 7. uri z Oberdan-kovega trga. Pevci in spremljevalci se bodo vrnili v Trst v torek, 4, maja, v večernih urah.
Tudi Zveza industrijcev iz tržaške pokrajine je te dni nastopila pri ministru za zunanje zadeve z zahtevo, naj bi pristojne oblasti čim prej uredile vprašanje obnovljenih blagovnih spiskov za poslovanje po tržaškem avtonomnem računu v blagovni menjavi s sosedno Jugoslavijo.
Ravnatelj, učno in neučnb osebje srednje šole . F. Levstik izrekajo prof. Aleksandru Kriščjaku Iskrena sožalje ob izgubi dragega očeta.
Dne 27. aprila je preminila naša draga mama
ANTONIJA ZERIAL vd. ZERIAL
Pogreb bo jutri, 29. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sin Ervin, hči Livia, snaha Ada, zet Mi-chele, vnuka Giuliano in Antonella, sestre ter drugi sorodniki.
ttoljunei, 28. aprila 1982
Obsodba oskrumbe spomenika na Proseku
V	soboto je bil v Spščevi hiši na Proseku redni občni zbor krajevne sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije — ANPI, na katerem so med drugim člani te organizacije razpravljali o proslavi, ki naj bi jo priredili letos ob 35-obletnici postavitve spomenika na Kontovelu in 10. obletnici postavitve spomenika na Proseku. Na sobotnem občnem zboru so tudi izglasovali naslednjo resolucijo:
»Partizani, aktivisti OF in antifašisti Proseka in Kontovela, zbrani na občnem zboru ostro obsojajo skrunitev spomenika padlim borcem na Proseku, in ugotavljajo, da je to vandalsko dejanje v okviru fašistične in šovinistične gonje proti Slovencem, še posebno v teh dneh, ko se je začela razprava v parlamentu o zakonih o zaščiti narodnostnih manjšin. Zato zahtevajo, da pristojne oblasti napravijo konec delovanju in izzivanju fašističnih in vseh reakcionarnih sil proti omikanemu sožitju med tu živečima narodoma, sodne oblasti pa, da strogo kaznujejo krivce oskrunitve.*
Nagrajevanje otrok za natečaj SIP
V	Avditoriju bodo danes ob 17. uri podelili nagrade zmagovalcem natečaja, ki ga je razpisala telefonska služba SIP za učence osnovnih šol o pomenu telefona. Natečaja se je udeležilo okrog 700 otrok. Med nagrajenimi bosta tudi učenki V.a razreda openske osnovne šole »France Bevk*, Sonja Guštin in Martina Ozbič.
Kmečka zveza se ob nenadni izgubi svojega prvega predsednika
ANDREJA KRIŠČJAKA
prizadeta klanja njegovemu spominu ter izraža svoje najglo-lje sožalje ženi Suzani in sinu Aleksandru.
28. 4. 1972
28. 4. 1982
Ob deseti obletnici smrti naše drage
VANDE
PERT0T - RAUBER
se je z ijubeznijo spominjajo
mož Miro, hči Zora in sin Aleksander
Nabrežina, Trst, 28. aprila 1982
28. 4. 1972	28. 4. 1982
Draga	VANDA
vedno si v najinih srcih	sestra Sonja in nečaldnja Dora
Trst, 28. aprila 1982	
Zadruga Planinski dom Mangart
vabi vse člane in prijatelje na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v drugem sklicanju z vsakršno številčno prisotnostjo danes, 28. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo nadzornikov, 4. razprava.
Vabljeni — odbor
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
ZGODOVINA ČASNIKARSTVA NA TRŽAŠKEM
ki bo danes, 28. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo prof. dr. Jože Pirjevec
KD Vesna
priredi danes ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu
v počastitev obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda SREČANJE S TREBENCI
Nastopata dramska skupina, ki bo uprizorila recital iz zgodovine NOB ter mešani zbor KD Primorec.
Vabljeni
Razna'obvestila
Zadruga «Naš Kras« sklicuje za dne 30. t.m. redni občni zboč članov zadruge.
Občni zbor bo v Kraški hiši v Repnu št. 31 ob 22. uri, v drugem sklicanju pa dne 12. maja ob 20.30 v istih prostorih.
Vodstvo TPPZ «Pinko Tomažič* po živa pevce in orkester, naj se v pe tek, 30 aprila, zagotovo, polnoštevilno in točno udeležijo vaje za nastop ob 40-letnici slovenskih brigad v Ljubljani. Ob 19. uri vaja za orkester, ob 20.30 skupna vaja za zbor in orkester.
Godba na pihala Vesna iz Križa zbira ob priliki 100 letnice fotografije in dokumentarno gradivo o preteklem delovanju. Gradivo zbiramo v domu Albert Sirk.
ŠK Kras organizira v soboto, 1. maja, s pričetkom ob 16.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah koncert priznanega rock ansambla Boomerang iz Kopra.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan vabi starše danes, 28. aprila, ob 18. uri na sedež šole na pripravljalno sejo za slavnost poimenovanja, ki bo*'v soboter 8. maja.
.Foto krožek Trst 80 sporoča, da bo jutri, 29. aprila, ob 20. uri začetek priprave za rhzslKVo, "kT^tjS' v prostorih Mladinskega krožka na Proseku. Prinesite izdelke.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
IZVEN ABONMAJA
VICTOR LANOUX:
ODPIRAČ
groteska
Režija Mario Uršič
Danes, 28. aprila 1982, ob 21.00 Jutri, 29. aprila 1982, ob 21.00 V petek, 30. aprila 1982, ob 21.00 Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si pravočasno priskrbite rezervacije pri blagajni Kulturnega doma — ob delavnikih od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstav - tel. 734265.
Gledališča
Urnik trgovin ob 1. maju
Zveza trgovcev tržaške pokrajine je sporočila urnik trgovin ob prvomajskih praznikih.
•	Danes 28. aprila: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo lahko odprte tudi popoldne.
•	Petek, 30. aprila: frizerski saloni za gospe bodo odprti nepretrgoma brez opoldanske pavze. Brivnice bodo odprte po normalnem urniku (8.00 - 12.30) - 15.30 - 19.00).
•	Sobota, 1. maja (praznik dela): popolno zaprtje trgovin razen slaščičarn in gastronomskih trgovin.
•	Nedelja, 2. maja: mlekarne, pekarne in cvetličarne bodo lahko odprte dopoldne.
•	Ponedeljek, 3. maja: vse trgovine, ki so ob ponedeljkih zaprte zaradi tedenskega počitka, bodo lahko ta dan delovale z običajnim urnikom.
Nabiralna akcija za ŠD Sokol in SKD Gruden
ŠD Sokol in SKD Igo Gruden se zaradi svojega obširnega delovanja nahajata v precejšnji finančni stiski. Da bi se mogel izpeljati program letošnje športne in pevske sezone do konca ter da bi mogli organizirati poletne priprave za atlete in program telovadbe za osnovnošolsko mladino, se je v teh dneh začela nabiralna akcija po vaseh devinsko-nabrežinske občine. Odbor . poziva vse člane in prijatelje, da društvu priskočijo na pomoč z denarnim prispevkom. Imena darovalcev bodo objavljena v Pri-morškem dnevniku!
Prispevki
VERDI
Danes ob 20. uri (red B/A) bo na sporedu peta predstava baleta Lea Delibesa «Sylvia». Gostuje Balet budimpeštanske opere. Koreografijo je izdelal Laszlo Seregi.
Pri blagajni gledališča (tel. štev. 631-948) prodaja še razpoložljivih vstopnic.
ROSSETTI
Jutri, 29. aprila, gostuje Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z delom Draga Jančarja «Disident Arnož in njegovi*.
Šolske vesti
Celodnevna osnovna šola Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski. Va bimo vas na slovesnost ob poime novanju šole pri Domju po učite ljici, pisateljici, borki, ustanovite ljici mladinske revije «Galeb» Ma ri Samsi, ki So v soboto, 1. maja 1982, ob 16. uri.
Pripravljalni odbor
Včeraj r danes
Danes, SREDA, 28. aprila
ŽIVAN
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.07 — Dolžina dneva 14.09 — Luna vzide ob 9.41 in zatone ob 1.00.
Jutri, ČETRTEK, 29. aprila MARINA
Vreme včeraj: najvišja temperatur ra 17,6 stopinje, najnižja 10,2 stopinje, ob 13. uri 15 stopinj, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 24-odstot-na, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandra Solda, Enrico Tonsa, Eloisa Stuparich, Andrea Fabiani, Andrga Padovan, Giovanni Occhioni.
UMRLI SO: 58 letni Giuseppe Gar-bin, 77-letna Maria D’Este por. Prelli, 65-letna Maria Bursich vd. Bortoli, 71-letni Elvino Ulcigrai, 80-letna Maria Anater vd. Emanuelli, 71-letni Antonio Terdossi, 95-letna A-malia Strojan vd. Rossi, 72-letni Vittorio Bonivento, 48-letna Laura Ciani, 77 letna Maria Paulin vd. Kocjančič, 88 letna Anna Maria Mi-culassi vd. Dimitrievich, 71-letni Germane Benni, 92 letna Valeria Donnersberg vd. Bertoli. 82-letni Umberto Bazzanella, 68 letna Lilia-na Carajan vd. Kurlander, 67-letni Francesco Vodopivec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulic 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina in Bazovica.
(od 8.30 do 13.00 in do 16.00 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. deli'Istri a 7, Nabrežina in Bazovica.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7, Nabrežina in Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Seslja n: tel. 209 197; Zavije-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Ariston 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.00 «Un lupo mannaro americano a Londras. Režija John Landis.
Rltz 18.00—22.15 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, Cochi Pon-zoni, P. Villaggio.
Eden 15.30 «Canon il barbaro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ’
Grattacielo 15.30 «Arturo». D. Moore, L. Minnelli.
Fenke 17.00 «Due gocce d'acqua salata*.
Nazionale 16.30 «Josephine story». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Africa ama*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «11 dittatore del libero stato di Bananas*.
Moderno 16.30 «U-Boot 96». Režija Wolfgang Peterson.
Filodrammatieo 15.00 «Caldo profu-mo di vergine*. Prepovedan mla: dini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «11 paramedico*. Enrico Montesano F,dwige Fenech.
Vittorio Veneto 16.30 «Fuga dalfin-ferno*. Jason Miler, L. Massari.
Mignon 10.30 «Lilli e il vagabondo*.
Radio 14.30 «BIue extitatiorr». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Rust never sleeps*. Režija Neil Young.
Občinska uprava Devin - Nabrežina prireja v nedeljo, 9. maja 1982. PRIJATELJSKI IZLET v Novigrad z motorno ladjo «Dioneo». Pobuda spada v okvir izmenjav, ki izhajajo iz listine o pobratenju z občino Buje ter je namenjena občanom Devina - Nabrežine.
Odhod bo ob 8. uri iz pristanišča v Sesljanu.
Povratek pa je predviden okrog 21. ure.
Interesenti lahko dobijo nadaljnja pojasnila vsak delovni dan od 10. do 12. ure na županstvu v sobi št. 16. V istem uradu se zbirajo prijave in dvigajo vozne karte.
Kriška sekcija VZP1-ANPI sporoča. da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo-nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bogateč (Bruži), ki obenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpis-nino.
Dolinska sekcija SSk priredi 5-dnevni izlet po Bosni in Dalmaciji od 22. do 26. maja. Vpisovanje do 5. maja pri Mariji v baru. Cena 200.000 lir. Informacije na tel. št. 228188, 228481 ali 828866.
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tovel vabi v nedeljo, 2. maja, na izlet v Istro (Poreč - Rovinj).
Ob 10. obletnici smrti Vande Per-tot daruje sestra Sonja 50.000 za Dijaško matico, 50.000 za ŠD Sokol, 50.000 za ŠD Kontovel, 200.000 za ŠZ Jadran, 50.000 za poimenovanje osnovne šole v Devinu po Josipu Jurčiču in 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati na št. 040/820197 od 8. do 12. ure in od 15. do 17.30.
PETDESETLETNIKE/CE z Opčin vabimo, da telefonirajo' na štev. 213-373 do vključno 1. maja.
PRODAM 'flrtTOfnfc stanovanje pri univerzi: tri 'jšbbe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon 040/ 228390.
PRODAM zazidano zemljišče veliko 1200 kv. m v okolici Doline. Telefon 040/228390.
PRODAM avto znamke simca le-nik 1975 v dobrem stanju, cena ugodna. Tel. na št. 040/571274 po možnosti. ob uri kosila.
PRIVATNIK prodaja iz potrebe zemljišče 2000 kv m na Pesku, načrt odobren. Izredna priložnost. Tel. 040/94-52-44.
PRODAM hišo novejše gradbe v okolici mesta. Telefon 040/228390.
DELAVCA z elektromehaniško prakso nujno išče slovensko podjetje, tudi za nočno delo. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik. Ulica Montecchi 6, pod šifro »NUJNO*.
IŠČEMO delavca, ki je odslužil vojaški rok zf skladišče gradbenega materiala. Ponudbe s podatki poslati na poštni predal 2043 Opčine — 3016 pod šifro «Delavec».
15-LETNI FANT, z voljo do dela, ki bo letos končal šoloobvezni pouk išče zaposlitev kot vajenec v e-lektrikarski ali elektromehanski stroki. Telefonirati v jutranjih u-rah na št. 040/54390,
PRODAM nov še nerabljen plinski štedilnik znamke zoppas. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229120.
TVOJA dobra volja in vsaj dve uri prostega časa dnevno ti nudita priložnost zaslužka 250.000 lir tedensko ter možnost vključitve v simpatične delovno aktivnost. Pogoji: starost od 23 let dalje ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/200-181.
PRODAM fiat 125 letnik 1973 po u-godni ceni. Telefon 040/227246.
OPRAVLJAM mednarodne prevoze s kamionom do štiri tone nosilnosti. Telefon 040/213238.
PRODAM moped benelli 50 automa-tic v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481	83347 ali 82253.
PRODAM fiat 131 special v dobrem stanju letnik 1977. Tel. 040/200236
IŠČEMO specializiranega zidarja in delavca (težaka) za zidarsko pomoč. Telefon 040/575145.
DO 1. MAJA čaka odjemalce japonske kozmetične hiše shiseido simpatično darilo. Kozmetika 90 -Opčine.
NA PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA V S0V0DNJAH
Odobren letošnji finančni načrt Prvenstvena naloga ■ telovadnica
Dokument je bil odobren z večino glasov, ob vzdržanju treh svetovalcev manjšine 380 milijonov rednih dohodkov ki prav toliko izdatkov - Vse redne izdatke bo občina krila iz lastnih sredstev - Osem milijonov za kulturna in športna društva
Z večino glasov — vzdržali so se trije predstavniki manjšine — je sovodenjski občinski svet v ponedeljek zvečer odobril finančni proračun za tekoče leto. Načrt predvideva 380 milijonov lir dednih dohodkov in prav toliko izdatkov. Občina bo vse izdatke za redno poslovanje krila iz lastnih sredstev. Predvidenih dohodkov in izdatkov na račun kapitala (to kar namerava občinska uprava uporabiti za javna dela) bo letos predvidoma za 584.751.000 lir.
Bistvene postavke letošnjega proračuna je obrazložil odbornik za finance Klemše, ki je uvodoma ugotovil, kako prihaja žal že nekaj let do velikih zamud pri sestavljanju in sprejemanju finančnih načrtov krajevnih uprav, kar še bolj otež-koča sicer nelahko nalogo upraviteljev. Namesto, da bi bili finančni načrti že v izvršilni fazi, jih skorajda sredi leta šele sprejemamo ter o njih razpravljamo. Proti koncu lanskega leta je kazalo, da u-pravitelje v tekočem letu, spričo različnih ukrepov in omejitev zaradi varčevanja, precej težavna naloga, kako z omejenimi sredstvi poskrbeti za nemoteno delovanje u-prave, obenem pa še za večje ali manjše posege na področju javnih del.
Dejansko stanje je precej ugodnejše od ne ravno optimističnih napovedi, je v svojem posegu povedal odbornik ter pojasnil, da bo imela občina letos precej višje dohodke kakor lani in bo lahko tudi ustrezno povečala, oziroma krila višje izdatke, od katerih so na prvem mestu vsekakor stroški za osebje. Od predvidenih 380 milijonov lir dohodkov bo za kritje osebnih dohodkov in drugih stroškov v zvezi s personalom šlo kar 192 milijonov lir, 41 milijonov (35 milijonov obresti in 5,9 milijonov kapitala) znašajo letne kvote odplačevanja dolgov. ostalo pa se porazdeli med razne stroške za redno poslovanje administracije, vzdrževanje cest, o-grevanje prostorov županstva in šlo, javno razsvetljavo, prevoz otrok itd.). Znaten del razpoložljivih sredstev bo šlo letos za kritje primanjkljaja vodovodnega konzorcija CA FO (10,5 milijona ter za kritje primanjkljaja iz prejšnjih finančnih poslovanj konzorcija za goriško in-dustrijakgj.fonp. Osem milijonov je predvidenih za podporo kulturnim in športnim društvom.
, Na, področju.javnih del predstavlja dograditev občinske telovadnice prvenstveno nalogo. Občinska- u-prava bo v najkrajšem času najela pri Istituto del Credito Sportivo 220 milijonov lir posojila, v dograditev telovadnice bo namenila tudi izkupiček prodaje občinskega zemljišča ter okrog 23 milijonov lir pribitka iz lanskega leta. V kolikor ne bo prišlo do dodatnih težav in zapletljajev, bo že pred poletjem razpisana dražba.
Od manjših posegov na področju javnih del naj omenimo ureditev odseka ceste v Škrljah, za kar je občina namenila 20 milijonov, lir, ureditev pokopališč (5 milijonov) ter odplačilo za razširitev cest zaseženih zemljišč (10 milijonov). Iz razpoložljivih sredstev sklada Buča-lossi bo mogoče dokončati načrt
ojačitve javne razsvetljave in izpeljati še nekaj manjših posegov.
Kakor je bilo pričakovati je v razpravi o proračunu spet tekla beseda o upravičenosti članstva so-vodenjske občine v konzorciju za industrijsko cono (tudi spričo dejstva da je treba pokrivati izgubo). Vprašanje je sprožil svetovalec manjšine Černič. V odgovoru je podžupan, ki je obenem član upravnega sveta omenjenega konzorcija dejal, da prisotnost sovodenjske občine v omenjeni ustanovi ni mogoče oceniti s številkami, da pa je v širšem okviru mogoče izreči ugodno oceno.
Svetovalec Černič je nadalje opo zoril, da bi morala občina boljše poskrbeti za socialno - zdravstveno službo na terenu, medtem ko je svetovalec Devetak vprašal, kako da v proračunu ni postavke, pred-
vozu. Načrt še ni tako aktualen in ga bo težko izvesti še v tem letu, zato so vsa sredstva iz prodaje zemljišča namenili raje za telovadnico, je bil odgovor predstavnika odbora.
Pri glasovanju so se trije svetovalci manjšine vzdržali. Naj omenimo še, da je občinski svet na ponedeljkovi seji odobril višino odškodnine upraviteljem (ostaja enaka lanski), odobril ponoven predlog aktivnih in pasivnih ostankov iz leta 1980 ter v zvezi s tem tudi obračun za omenjeno leto, odobril povišek odškodnine knjižničarju, prodajo manjšega zemljišča na Vrhu ter izrekel ugodno mnenje glede izdaje dovoljenja SKD Vipava za zgraditev kioska na Peči.
Prihodnja seja občinskega sveta bo že v kratkem, saj je treba čim-prej odobriti (rok je do 31. maja) obračun za leto 1981.
OB KONCU APRILA IN ZAČETKU MAJA
BOGAT PROGRAM RAZNIH RAZSTAV
Škofjeloški likovniki v Števerjanu - Dunajska secesija na razstavi v Tržiču
Na Goriškem bo v teh dneh kar precej razstav, kar dokazuje živahno kulturno aktivnost ustanov in društev, ki delujejo na našem območju. V števerjanu, v domu kulturnega društva tBriški grič-*, bodo v petek, 30. aprila, na predvečer prvomajskega praznika, odprli razstavo skupine likovnikov iz Železnikov v občini Škofja Loka. Ob tej priliki bo zapel tudi Briški oktet. Otvoritev razstave bo ob 19. uri.
V deželnem avditoriju v Gorici, bodo jutri, u četrtek ob 19. uri, odprli potujočo razstavo sodobnih likovnikov iz Toskane.
Vedno v Gorici bodo v ponedeljek, 3. maja, odprli razstavo z naslovom tFotografska umetnost v Gorici v petdesetih letih*. Razstavo prireja kulturni krožek «L’oc-chio di vetro* in bo v galeriji turistične ustanove v pasaži na Verdijevem korzu. Odprta bo do 15. maja. Razstavljene bodo fotografije fotografov:	Bevilacqua, Delta
Chiesa, Gasparini, Geotti, Lazzaro, Mantovan, Marchi, Mazzucco, Maz-zucco, Ricci in Scodini.
videne za dela na železniškem pod
V NEDELJO 2. MAJA NA ESP0MEGU
Priznanja za vztrajno delo v tovarni, na polju, v trgovini
Tudi nekaj slovenskih ljudi bo dobilo priznanja, ki jih deli trgovinska zbornica
Že petnajst let deli goriška trgovinska zbornica priznanja in kolajne delavcem in uslužbencem, ki so v enem podjetju delaU veliko časa, trgovcem, obrtnikom, industrij-cem, kmetom, ki se s svojim poslom ukvarjajo določeno časovno dobo, v glavnem več desetletij.
Natečaj za podelitev teh priznanj so razpisali tudi letos. Nagrajevanje bo v nedeljo, 2. maja, ob 10. uri, na razstavišču Espomego in sodi v prireditve goriške mednarodne blagovne razstave.
Nagradili bodo 37 oseb oziroma tvrdk. V kategoriji odvisnih delavcev z dolgo delovno dobo v istem podjetju, ki so še v delovnem razmerju, bodo priznanja dobili: Pietro Magrin, Mario Tarabocchia, Liliano Gon, Giacomo Fragiacomo, Nereo Zaratin, Fernada Burra, Maria Gua-ritv (Vši iz Tržiča), Giovanni Medeot (Moš), Vinicio Puntin (Starancan), Mauro Marussi (Gradišče), Bruno 'Cošson (Krmin), Edoardo Cian (Šempeter ob Soči), Elvino Godeas (Romans) Luigi Zuliani, Lucia-no Cabas, Silvano Orzan, Valter Compassi, Giuliano Silvi in Guido Grudina (vsi iz Gorice). V kategoriji upokojenih delavcev, ki so bili več desetletij v službi v i-stem podjetju bodo nagrajeni: Giuseppe Menegaldo iz Fiumicella, Narciso Blason iz Foljana ter Sergio Giavon, Nives Coglic in Branko Fa ganel iz Gorice (zaposlen v tovarni OMG) Ana Offizia por. Brezigar (zaposlena veliko let v Katoliški knjigarni) bo dobila nagrado v kategoriji vodilnih oseb v podjetjih. Nagrajeni bodo trije trgovci in sicer: urar Anton Černigoj iz Tržiča, taxist Enrico Scodini iz Gorice in trgovka Maria Gregorin iz Škocijana ob
OBČUTNO POVEČANJE RAZSTAVNEGA PROSTORA
V PETEK BODO V GORICI ODPRLI ESPOMEGO 82
Navzoč bo podtajnik v ministrstvu za industrijo Fontana
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
f Čestitke
Danes bo ugasnil sedem svečk VANJA ČUK. Da bi zrastel v pridnega In vzglednega fanta, mu želijo brat Vasja, očka, mama, noni in nono.
Danes praznuje VANJA ČUK rojstni dan. Da bi zrastel v pridnega in zdravega fanta, mu želijo nona Pavla, stric in teta, Irina pa mu pošilja sedem poljubčkov.
ZLATARNA UR ARNA
«Svizzera»
dl A Sorace
SEIKO
DOXA
TRST
Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252
V petek ob 11. uri bodo odprli blagovni sejem ESPOMEGO 82. Svečanosti se bo udeležil podtajnik v ministrstvu za industrijo poslanec Fontana. Na letošnji največji goriški gospodarski manifestaciji, ki želi povezovati naše gospodarstvo z gospodarstvom držav srednje Evrope, bo sodelovalo 16 razstavljalcev, ki bodo zastopali 350 podjetij. Od lanskih 3.500 se je razstavni prostor letos povečal na 6.300 kvadratnih metrov. Povečanje razstavnega prostora je omogočilo sprejem večjega števila razstavljalcev, zlasti specializiranih podjetij. Tako bodo poleg domačih podjetij na sejmu prisotne tudi tradicionalne udeleženke, in sicer: Jugoslavija, Avstrija in Madžarska. Med tujimi državami, če se ta-k > lahko izrazimo, bo tudi San Marino, ki bo predstavil najmanjše o-sebne avtomobile s 50, 125 in 150 kub. centimetri, ki so primerni za uporabo v mestu.
Med trajanjem sejma bo tudi ne kaj zanimivih prireditev. V torek, 4. maja bodo nastopili znani košarkarji Harlem Globetrotter, ki v Gorici niso bili že nekaj let. Vstopnice za to prireditev bo mogoče ku
sejma v Ul. della Barca št. 5, tel. 33440, ali pa v turistični pisarni v pasaži hranilnice v Gorici.
V GRADIŠČU
Ogenj v skladišču Škode za nekaj desetin milijonov
Silovit požar je v ponedeljek ponoči skoraj povsem uničil skladišče starega pohištva in različne opreme v Gradišču, na Tržaški ulica št. 114, last Nelle Terpin. škoda je po prvih ocenah za nekaj deset milijonov lir.
Zgorelo je okrog 600 kvadrathih metrov strehe nekdanje avtoklepar-ske delavnice ter precej vskladi-ščenega blaga. Goriški gasilci so se trudili pet ur, preden so ogenj povsem pogasili.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr
Soči. Nagrade bo dobilo tudi šest kmetov in sicer: Alojz Bužinel iz Krmina, Giovanni Benefatto iz Foljana, Antonio Frate iz škocijana ob Soči, Ivan Visintin iz Krmina, Mario Turel iz Gorice ter Avgust Štekar iz Števerjana. Nagrado bo dobil tudi mizar Stefano Pilloli iz Gorice. Posebni nagradi dobita tudi Michele Spessot (kmet iz Gradišča) in Antonio Andreo (spolovinar iz Štarancana).
Kresovi na predvečer prvega maja
Verigo kresov bodo mladi prižga li v petek zvečer, 30. t.m., na predvečer mednarodnega delavskega praznika, obenem pa se bodo spomnili obletnice ustanovitve OF •-slovenskega naroda. Točtib ob Zf.'litf bodo zagoreli kresovi skoraj v vseh krajih ob meji, od Kanalske doline pa do morja. Pobuda, ki šo jb'fatii izvedli prvič, prihaja jz vrst Mladinskega odbora SKGZ ter OK Z SMS.
Lani je akcija, kljub nenaklonjenemu vremenu nadvse lepo uspe la, podoben ugoden odziv pa pričakujejo organizatorji tudi letos. V petek zvečer torej naj zagore kresovi v sleherni slovenski vasi.
ni puščajo vsepovsod. Za prebivalce Rupe, Peči in Gabrij je dovoljeno odlaganje materiala pa tudi iz drugih vasi občine, je sedaj u-rejeno odlagališče v Veliki jami. Občinski odbor posebej opozarja, da je dovoljeno odlagati samo odpadni gradbeni material in ne smeti ali industrijskih oziroma drugih odpadkov. Odlagališče pa je namenjeno samo občanom sovodenjske občine. V prihodnjih mesecih bo uprava poskrbeli za ureditev odlagališč tudi na območju Sovodenj in Vrha.
Napoti so jim promdni znaki in napisne tablice
Na eni zadnjih sej je občinski od bor v Sovodnjah razpravljal tudi o namernem poškodovanju in uničevanju pred kratkim nameščenih prometnim in drugih znakov. Izgleda. da so neznanim storilcem najbolj na poti table o prepovedi vožnje motornih koles po poljskih in gozdnih poteh. Neznani storilci so v kratkem času kar dvakrat poškodovali napisno tablo o pobratenju med Sovodnjami in Škofjo Loko, ki je bila postavljena na cesti med Mar-tlnščino in Vrhom, pred kratkim pa so se neznanci spravili tudi nad tablo, ki opozarja na vojašnico finančne straže v Rupi.
Storilcev do zdaj, kakor se v takih slučajih rado dogaja, niso izsledili, pač pa je občinski odbor skleni! poostriti nadzorstvo. Občinski odbor je nadalje vzel v pretres vprašanje odlaganja odpadnega gradbenega materiala, ki ga vašča
Fotografsko razstavo odprejo v nedeljo, 2. maja tudi v Foljanu, v tamkajšnji občinski knjižnici. Razstavljena bodo dela fotografske-ga umetnika Paola Giordana.
Razstavo slik videmske umetnico Terese de Zorzi bodo odprli v nedeljo, 2. maja, v občinski galeriji v Šempetru ob Soči. Razstava sodi v okvir večje razstavne dejavnosti slikark naše dežele.
Večjo in zanimivo razstavo o dunajski secesiji odprejo v petek, 29. aprila v občinski dvorani v Ulici sv. Ambroža v Tržiču (ex hotel Roma). Gre za izrez večje razstave, ki je bila na beneškem bienalu, in ki jo je pripravil profesor na univerzi v Benetkah Carlo de Incon-trera. Odprta bo do 20. maja. V petek bodo razstavo odprli ob 17. uri, kasneje, ob 18.30. bo v dvorani Palazzetta veneta branje tekstov Huga von Hoffmannstahla; brala bosta Giorgio Pressburger in Lidija Kozlovič. V času ko bo razstava odprta, do 20. maja, bo v Tržiču več predavanj o secesijski umetnosti v avstrijski prestolnici.
V petek bodo v tržiški galeriji Alle antiche mura odprli razstavo domače slikarke Laure Baschieri Boscarol.
Danes sprejem Štafete mladosti v Novi Gorici
V Novi Gorici bo danes, ob IS. uri (po jug. času) osrednja slovesnost ob sprejemu štafete mladosti. Slavnostni govornik bo Pavel Troha, sekretar Medobčinskega sveta ZKS severnoprimorskih občin, v kulturnem programu nastopajo u-čenci osnovnih in srednjih šol. Prireditev bo v avditoriju hotela Argonavti.
Jutri štiriurna stavka v ladjedelnici
V tržiški ladjedelnici bo jutri štiriurna stavka, delavci pa bodo podelovali tudi na manifestaciji v Trstu. Za stavko so se odločili na zadnji seji koordinacijskega odbora delavcev -v ladjedelništvu, ki je bila pred kratkim v Rimu. Stavka bo v dopoldanskem času.
Organizaciji borcev v Brdih se bosta pobratili
Na sekciji borčevske organizacije VZPI - ANPI v Števerjanu se pripravljajo na pobratenje z Zvezo borcev Kojsko. V prihodnjih dneh se bodo števerjanci pogovorili, kako izpeljati slovesnost, ki je predvidena za 4. julij.
Predlog za pobratenje je dozorel že pred Čapom in je posledica dolgoletnih stikov med nekdanjimi partizani v Brdih, stikov, ki imajo za podlago skupni narodnoosvobodilni boj.
ZAHTEVA KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Dijake seznaniti s predlogi o zakonski zaščiti Slovencev
Resolucijo s tem predlogom so poslali šolskemu skrbništvu in zavodskim svetom
Dijaški koordinacijski odbor, ki je bil pobudnik manifestacije dne 22. aprila v korist dvojezičnosti, je poslal svoje tiskovno obvestilo šolskemu skrbništvu in vsem zavodskim svetom. V njem poudarja, da so v zanimivi razpravi, ki je bila v napolnjeni dvorani Kulturnega doma, razčistili nekatere dvome, ki jih pri dijakih povzroča protislovenski rasizem MSI zlasti v sedanjem predvolilnem razdobju.
Vsi udeleženci manifestacije so bili zadovoljni s pojasnili predstavnika slovenske manjšine, žal pa je večina dijakov ostala v šoli, ker so jim ravnatelji in profesorji zagrozili, da jih bodo začasno izključili iz šole ali pa jim znižali red v vedenju.
«Nam, dijakom, se gabi obnašanje tistih, ki so se pokazali nesramno nasprotni nekaterim zadevam, ki se nas tako neposredno tičejo, medtem ko bi morali biti nosilci kulture in informiranosti.
iHMiiiniiiimuiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiHKuiifimtmiMiifiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiHiiiiiaM
OB ODPUSTIH V ICAND IN AL VI
GRADBENIŠTVO ZAJEMA VEDNO GLOBLJA KRIZA
Javno zborovanje v Gorici 14. maja
__________ ________ i tiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul
piti pri podjetju Gego, organizatorju • Terenziana. tel. 44-387.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ NOVA GORICA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V GORICI
prirejata v okviru občinskega srečanja «NAŠA BESEDA '82* recitalno uprizoritev
MI SMO POMLAD
(MATI V RAZMIŠLJANJU OTROK - V BESEDI IN GLASBI)
Izvajajo dijaki srednje šole za zdravstvo in družboslovje v Novi Gorici in osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici.
Danes zvečer ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
VABLJENI!
Sindikat v lesni industriji zaposlenih delavcev je v opozorilo na hudo krizo v tem sektorju oklical za 14. maj dan boja za premostitev krize v gradbeništvu. Ob tej priložnosti bodo v Gorici priredili javno zborovanje.
Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, ki ga je objavilo področno tajništvo federacije v gradbeništvu zaposlenih delavcev, je stečajni postopek proti podjetjema Icand v Doberdobu in Alvi v Vilešu povzročil nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja na Goriškem. Vpraš-ljivost 95 delovnih mest v teh dveh obratih je posledica nesposobnosti vodilnega osebja. Podjetji sta namreč konkurenčni in ju je mogoče rešiti, nekateri trdijo, da imata celo lepo prihodnost, ker proizvajata izdelke, ki jih tržišče potrebuje, zlasti še gradbeništvo.
Delavci, ki so zaposleni v teh podjetjih, so v zadnjih mesecih pokazali pripravljenost sodelovati pri premo-ščanja težav in sprejemati samo
naprejščino na zasluženo mezdo. Če bodo zaprli ti dve podjetji se bo kriza poznala predvsem v zmanjšanju zaposlenosti.
Teritorialno tajništvo federacije lesnih delavcev je o zadevi seznanila enotno sindikalno federacijo, ki je sklenila oklicati 14. maja stavkovno gibanje v znak podpore delavcev poprej omenjenih dveh obratov.
Ob tej priložnosti enotna sindikalna federacija opozarja javnost, politične in družbene sile, da se je zaradi krize število brezposelnih v Posočju v zadnjem času povzpelo na dva tisoč enot, visoko je število mladih delavcev, ki iščejo prvo zaposlitev, medtem ko je malo upanja, da se bodo zaposlili tisti delavci, ki so vpisani v dopolnilno blagajno.
Po sodbi sindikalne federacije bi se za zadevo morale zanimati politične sile, zlasti pa deželna in osrednja vlada. Sindikat ima pripombe tudi pa račun zveze industrijcev, ker se sploh ni zavzelo za Icand in Alvi. ki sta njeni članici.
Zaradi potrebe po informiranosti na stotine dijakov zahteva od pokrajinskega odbora in od šolskega skrbnika, da jim omogočijo seznanjenje z vsebino in pomenom zakonskih osnutkov za zaščito slovenske manjšine. Obenem terja, da bi v sodelovanju z dijaškim koordinacijskim odborom prirejali skupščine na vseh šolah, kjer bi spregovoril kakšen strokovnjak s tega področja,* se zaključuje dijaško tiskovno sporočilo.
Razna obvestila
V okviru kulturnih večerov, ki jih
pod naslovom Srečanja z avtorji pripravlja goriška občinska uprava, bo jutri, v četrtek, 29. t.m.. v deželnem avditoriju srečanje s pisateljem Dariom Donatijem. Predstavil ga bo Gianfranco Scialino. Prireditev bo ob 18.30.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes, C. Goldoni — Krčmarica Mirandolina. ob 11. in 17. uri. Predstavi za SŠZD v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Kino
l.oricu
VERDI 17.30-22.00 »Bruce Lee futv mo piu forte del mondo*.
CORSO 17.30-21.00 »Lilli e il vag*-bondo*. Walt Disney.
VITTORJA 17.00—22.00 «Le appren-diste*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 com-portamento sessuale delle studen-tesse*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 mostro che sfido il mondo*.
Aouu (iorivu
in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Zadnji objem*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Dekleta gredo v Munchen*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Afera concorde '79*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.



T. . • .j
Na torinskem salonu je Lancia predstavila svojo delto s turbinskim polnilnikom in pogonom na vsa štiri kolesa. Zanimivo je, da so se pri tem odločili za turbinski polnilnik, medtem ko je trend v Lancli in Fiatu naklonjen bolj volumetrskemu polnilniku, ki ga sami razvijajo
•J ...
_ 1*.

j
Designer Giugiaro je takoj izkoristil podvozje in motor delte torbo 4X4 in mu prikrojil izredno aerodinamično karoserijo; ta avto je poimenoval «orea» in ga odlikuje zelo nizek Cx:	0,245
r
"H

Giugiaro pa je izkoristil tudi mehaniko alfasud in izdelal «capsulo»
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982
Slovenske novitete in prevodi pri založbi Mladinska knjiga (4)
V zbirki Nova slovenska knjiga, v kateri izhajajo izključno slovenske novitete, bo letos izšlo pet del. Tu so «Ljubavne povesti* Marka švabiča. Pisatelj v svojih prvih zgodbah v tej knjigi preučuje ljubezen kot mitologijo. Tako se ljubezen kake kot »povest*, kot nekaj povsem povednega, otipljivega in v svoji vsebini dovolj jasnega. To je pubertetniška ljubezen, ljubezen sebičneža, nerazumljena ljubezen. Tipov takšnih mitologiziranih ljubezni je še v cč in jih je pisatelj umetniško ubesedil v jedko ironijo. Pripovedi so prave povesti in se dogajajo na podlagi resničnosti in so zategadelj za bralca zanimive in zabavne. Tu postaja ljubezen temeljno gibalo človeškosti in človečnosti. sentimentalizem je tu humanizem, ironija je moč prečiščenja. Naslednje delo je roman Jožeta Snoja »Gavžen hrib». ki je že izšel. Snojev roman je že kar surrealistična analiza naše zgodovinske in socialne biti. našega narodnega bivanja in dogajanja, predvsem pa analiza naše ljudske kolektivne psihe, ki se je izživela prav v vojnih letih. To je zelo izvorna podoba vojne, kot še je kazala otroškim očem. Surrea-lizem in fantastika sta idejni, e stetski in miselni znak Snojevega pripovedovanja, ki je v opi-s:h dogodkov, zlasti bitke, že kar zgodovinsko natančno in verodo stono Impresivna je široka galerija partizanskih in belogardističnih oseb ter vaških ljudi v tem romanu, ki je pretresljivo pričevanje o našem infernu med leti 1941 in 1945. Tretje delo te zbir ke je napisal Tone Partljič pod naslovom »Nasvidenje nad zvezdami*. Partljičevo novo delo. ki je podnaslovi <eno kot »pokopališka proza in komedija*, prinaša vrsto besedil, katerih najbolj očitna skupna lastnost je ta, da se vse po vrsti sučejo okrog smrti, po grehov, pokopališč, prepletajoč pri tern črn, groteskni humor, aktualistično satiro, posmeh nad pokvarjenostjo ljudi in nad njihovo majhnostjo, pa tudi mehkejše tone. ki nihajo med sočutnostjo in (implicitno) kritiko oziroma ob sodbo človeških napak. Naslednje delo je drama Petra Božiča »Komisar Kriš». To je zanimiva in literarno izvedeno napisana i era o manipuliranju, nasilju, tion-kemformizmu in podobnih rečeh, ki so »večne* in elementarne, ki spremljajo zunanjo obliko, so pa
po svojem bistvu zmeraj iste — najsi gre za IG. ali 20. stoletje, naj se slovenstvo (kajti poudarjen je tudi poseben slovenski vidik) z njim ubada takrat ali danes, po katoliško protestantsko ali po belogardistično - partizansko: struktura ostaja prej ko slej ista. Igra je svoje kvalitete doslej tudi že nekajkrat javno preverila in potrdila: njeni zgodovinski para lelizmi nikakor niso tako zastrti, da ne bi izzveneli tudi močno zgodovinsko aktualno. Peta knjiga te zbirke pa je pesniška zbirka Iva Svetine «Balbul». Pesniška zbirka Bal bul, kar pomeni po a-rabsko slavec, že s svojim naslovom opozarja na pesnikovo nagnjenje do leksičnih in simbolnih prvin, kj mu jih je za oblikovanje lastnih pesniških predstav ponudilo kulturno izročilo orienta. Prav tako pa .je očitno tudi to, da se njegova poezija vitalno opaja ob mitskih usedlinah arabskega sveta in morda še ob katerih drugih, Evropi bolj ali manj oddaljenih kulturnih tradicijah. Ta poezija ovija pesnikovo občutje resničnosti v prejo svojega be sedja in ga s tem pomakne v, eksotično pomensko razsežnost. Hkrati pa to eksotičnost, ki se izmik^ racionalistični naravnanosti prepleta z d-obei iz vsakdanje doživljajske optike.
V zbirki Kultura pa bosta izšli dve deli in sicer delo Branka Reispa »Janez Vajkard Valvasor* in Draga Bajta »Ikarova krila*. Ilistrirana knjiga o življenju in delu avtorja Slave vojvodine Kranjske bo prvi temeljiti prikaz te velike osebnosti naše kulturne zgodovine, Iz njegovega dela so črpali tudi mnogi slovenski pesniki in pisatelji, zlasti pa znan stveniki, saj ga upoštevajo tudi najtehtnejša današnja znanstvena dela. Monografija o Valvasorju, ki jo je pripravil naš najboljši poznavalec njegovega življenja in dela (o njem je napisal vrsto študij), bo zanimiva tako za znanstvenike kot za druge bralce, ki jih zanima naša starejša zgodovina. »Ikarova krila* pa je knjiga esejev o znanstveni fantastiki ter je razdeljena na tri dele: v prvem deiu so eseji o znanstveni fantastiki kot posebni umetniški zvrsti, obravnavani večinoma na primerih iz literature. V drugem delu so eseji o slovenski utopični, antiutopični in 'znanstvenofantastični tradiciji. V tretjem deiu pa so zbrani krajši zapisi o po-
samičnih avtorjih in njihovih delili, ki dopolnjujejo prva dva razdelka.
V naslednji zbirki pod naslovom Pesmi izhajajo izbori iz pesniških del najvidnejših ustvarjalcev slovenske poezije minulega in polpreteklega časa. Vsaka knjiga vsebuje tudi študijo sestavljavca in kjer je mogoče, tudi prvi tehtnejši zapis o posameznem pesniku in njegovem delu. Kot slikovno dopolnilo poezijam bodo v knjigah natisnjene priloge slovenskih slikarjev, izbrane tako, da bodo s svojo govorico izražale duha časa pa tudi stilne in vsebinske posebnosti posameznega pesnika. Letos bodo izšle v tej zbirki »Pesmi* Alojza Gradnika.
Zelo znana zbirka Mladinske knjige je tudi zbirka Potopisi. Letos bodo v njej izšla tri dela. Prvo je delo Vojimira Šobajiča »Judje in Izrael*. Knjiga izvrstnega poznavalca Izraela in izraelsko -arabskih odnosov šobajiča je temeljit prikaz judovstva in judovske državnosti. Delo bo zagotovo zapolnilo veliko praznino v naši literaturi o tovrstni problematiki, saj govori tako o zgodovinskih determinantah nastanka izraelske države kot tudi o razvoju Izraela v svetu tridesetletne konfrontacije z arabskimi državami. Naslednje delo je knjiga Aleša Kunaverja «Lothse», tretje delo pa
je za to zbirko napisal Marko Sterle pod naslovom »Južni veter*.
V zbirki Levstikov hram pa sta na programu dve deli. Prvo je delo Ernesta Sabate »Grobovi in
D. Ž.
(Nadaljevanje na zadnji strani>
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene ua obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Alfetta 2000 L 80 - 77, Al-fetta 1800 - 77 - 76. Giuliet-ta 1600 79 - 78, Alfasud Sprint Veloce 1500 80	79. Alfasud
1300 81, Aifasud 1200 Tl 75, Alfasud 1200 75. FIAT 131 Su-permirafiori 80, 131 Mhafiori 1300 77 - 75, Ritmo 105 TC 81. 125 Special 71, Panda 30 81, 127 Šport 81, Ritmo 105 TC 81. TAL-BOT Sunbeam 1300 GLS 81, So-Jara 1600 SX 81. RENAULT 5 Alpine 79 - 81.
NAŠI RABLJEM AVTOMOBILI IMAJO 3-MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAŠ!!!
V IZOLI PRAZNUJE 90 LETNICO ROJSTVA
Visok življenjski jubilej učiteljice Mare Itakovšeck
-n	IRC GARIBALDI 9
,tlnpSg<,:W. Telet (040) - 76342«
AUTOSPKIM
«■ Prevleke vseh vrst tudi po naroalu Tepihi
'■■■■■■ Senčniki FILTRA - VEDO Nadomestni deli FIAT in drugih znamk
la Vaše počitnice:
VELIKA IZBIRA NOSILCEV TUDI ZA ČOLNE S PRIKLJUČKI
Danes praznuje visoki jubilej — 90-letnico rojstva, učiteljica Mara Rakovšček. še vedno energična in polna humorja, preživlja zasluženi počitek v Izoli.
v Po končanem goriškem učiteljišču, je v narodnem duhu vzgojena in polna idealov, nastopila svoje prvo službeno mesto v Golacu v o-kraj.u Vo’osko. Tu se je seznanila z revščino in zaostalostjo istrskega kmeta in delavca. Kot prava vzgojiteljica hi držala križem rok. Poučevala je, svetovala, vzpodbujala. Pridobila si je zaupanje ljudstva, ki se je zatekalo k njej v vsakodnevnih težavah.
Pri narodnoobrambnem de’u je stala vedno v prvih vrstah. Sodelovala je pri demonstracijah v Kopru, agitirala in prepričevala vaščane pri volitvah v vasi Vodice in celo spremljala starejše ljudi na volišče, kar seveda ni ostalo skrito fašistični oblasti. Pred gotovo aretacio jo je rešil domači župnik - narodnjak, ki je preživel nekaj let v konfmaciji. Z lastnim vozom jo je odpeljal iz vasi.
Iz Vodic je bila premeščena v Trnje. Tudi tu, je bilo ljudstvo revno. Mara jim je skušala pomagati po svojih močeh. Zatekali so se k. njej v težavah po nasvet in tolažbo. Takrat je bil na pohodu fašizem, ki je spremljal vsak korak zavednega slovenskega učitelja. Tudi učiteljici Mari so sledili. In že je bilo pripravljeno ricinovo olje zan‘o. Toda imela je med domačini 'veliko prijateljev, ki so jo obveščali o nevarnosti. Ob tej priliki, se je zatekla v župnišče na Pirhi.
Ko je bila premeščena iz Trnja slovenska kolegica, je prišla na njeno mesto italijanska učiteljica, ki je vohunila za Maro in jo tožila šolskim oblastem. Zaradi tega je bila večkrat klicana na zagovor. v Postojno.
Ovadbe so bile na dnevnem re-
du, kljub naklonjenosti šolskega nadzornika v Postojni, bil je po rodu Furlan, je bila Mara 15. junija 192G odpuščena.
Ni takoj zapustila Primorske. Kot sama pravi, je še nekaj časa hodila po brkinskih vaseh in učila. Karabinjerji so bili o tem obveščeni in so jo zasledovali. S pomočjo dobrih, domačih obveščevalcev se jim je spretno umikala. Vendar ni mogla v nedogled živeti brez vsakih dohodkov.
Odšla je kot mnogi drugi tovariši preko meje. Imela je srečo, da je že v januarju 1927 bila imenovana na osnovno šolo v Slivnici pri Celju. Po nekaj letih je bila premeščena v samo Celje.
Ob nemški okupaciji naših krajev, leta 1941, je bila drugič odpuščena in pregnana. Posreči o se ji je, da je prišla v Ljubljano. Tam se je preživljala s priložnostnim clelom. Pisala je prošnje (v italijanščini), svojcem zapornikov, se izpostavljala snegu in dežju v dolgih vrstah, da je intervenirala pri oblasteh za zapornike in podobno.
Končno je prišla osvoboditev ih Mard se je takoj 1915. leta odzvala vabilu, da se vrne v domače kraje obnavljat slovenske 'šole, Tako je v poet ju 1945 pomagala v Trstu in bližnji okolici pri organizaciji slovenske šole. Zbirala je šolsko mladino, vpisovala in pomagala pri organizaciji počitniških tečajev, ki so olajšali u-čencem prehod na slovensko šolo. Sama je vodild tak tečaj pri Sv. Ivanu.
Z novim šolskim letom 1945/46 je bila imenovana na osnovno šolo na Opčinah. Toda tudi pri zaveznikih je doživela razočaranje. Ob koncu, šolskega leta je anglo -ameriška oblast odvzela priznanje večini slovenskih šol in učitelje odpustila. Med odpuščenimi je bila tudi Mara.
Razburjanje zaradi množičnih odpustov se je k sreči kmalu poleglo in Mara je nadaljevala s poučevanjem openske mladine. Izven šole je vodila učiteljski sa-moizobraževalni krožek in pionirsko organizacijo. Sodelovala je tudi kot vzgojiteljica v koloniji šolskih otrok v Sloveniji.
Po dolgi službeni dobi — preko štirideset let — je bila leta 1957 ' upokojena: Danes se lahko s ponosom ozre nazaj na preteklo pot: živela je z narodom za narod.
Draga Mara! Vsi še živeči Tvoji kolegi Ti iskreno čestitam-) in želimo še in še zdravih in mirnih let!
mj^UPAHOR

NAVTIKA NISO SAMO JAHTE IN KAJUTNE JADRNICE
Čolni iz aluminijevih zlitin dostopni tudi manj premožnim
Nekoliko bolj špartanski videz odlelila skrbi za nego
Nakup večjega čolna, gliserja a-li jadrnice si lahko privošči samo tisti, ki ima dovolj pod palcem in še temu se ne izplača če bo drago plovilo le občasno rabil. Za vse tiste, ki se na morje podajo le med letnim dopustom in v skrajni sili še kako nedeljo, bi bil seveda dragi nakup nesmotrna investicija. Petičnež si bo lahko privoščil kar sposojeno jadrnico, za vse druge in teh je največ, pa ne preostane drugega, kot da si priskrbijo bolj cenen čoln.
Pred časom smo napisali, da tudi v Italijo prodirajo severnoameriška ljudska plovila iz aluminijevih zlitin. Kot prvi obrat je take čolne uvažalo iz Kanade podjetje Italmarjne, njemu so se kmalu pridružila še druga podjetja. nekatera pa so že pričela z lastno domačo proizvodnjo. V začetku co bili ti čolni skrajno špar-
tanski in niso zato naleteli na večje zanimanje estetsko razvajenega italijanskega kupca. Podjetja pa so pričela čolne počasi o-lepšavati s primernim lakom in z dodajanjem najrazličnejših pritiklin od armaturne plošče z volanom do premičnega krova, na katerem se lahko sončimo. Seveda se je s tem cena tudi zvišala, a kot kaže je prav to vplivalo, da sp se prodaje povečale.
Z olepšavami so italijanski proizvajalci poskrbeli tudi za boljše plovne sposobnosti. Začetni čolni so bili grajeni predvsem za rečno in jezersko plovbo, da so se slabše obnašali v razburkanem morju, saj so bili bočno precej nestabilni. Z vižjimi boki in širšim dnom se je stabilnost povečala, da se lahko kosajo s plastičnimi čolni. Lani pa so že pričeli z uvozom pravih aluminijastih gliserjev.
ODESO GRGIČ
PADRICE — TRST — TEL. 226161
♦ KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
A VTOŠOLA DAR 10
Dorio Bortuzzo
TRST — UL. BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdaj vam zapade vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregledi v našem sedežu
•	Hitri In dopolnilni tečaji
•	Avtomobilske pratike
□ e □
JADRALNA SOLA »NAUTICLUB*
•	Tehnični in administrativni servis
•	Pratike za registracijo plovil
•	Dovoljena za upravljanje jadrnic in motornih čolnov
•	DOPOLNILNI TEČAJI
Nas predvsem zanimajo navadni odpeti lupinasti čolni, ki so zaradi nizke cene dostopni večini odvisnih delavcev, saj se cena suče od 900 tisoč do dveh milijonov lir, za slab milijon pa imamo že spodoben čoln. s katerim se lahko podamo na krajši potep ob obali.
Glavne značilnosti posameznih modelov vam bomo posredovali v prihodnjih tednih, sedaj pa bi se kar pobliže seznanili s prednostmi in seveda tudi hibami tega gradbenega materiala. Vsi vemo. da je aluminij ena najlažjih kovin, ki je praktično omogočita sedanji razmah letalstva. Seveda bi bil navaden industrijski aluminij neprimeren za čolne, sol bi prej ali slej načela kovino, zato so z dodajanjem raznih primesi uresničili take zlitine, ki so odporne proti morski koroziji. V glavnem je to samo magnezij, v zlitini zasledimo tudi silicij in mangan. Različne kombinacije teh štirih kovin dajejo več različnih zlitin, za pomorske potrebe pa jih je v glavnem samo sedem, saj se industrija omejuje le na nekaj vrst valjne zlitine. Kot rečeno tega materiala morje ne načne, korozijo lahko povžroči le galvanska elektrika, zalo ne smemo tak>h čolnov hraniti v neposredni bližini elektromotorjev. v čolnih pa ne bi smeli za dalj časa pustiti železnih predmetov. Tudi to nevšečnost so novejše zlitine v dobršni meri odnra-vile. da lahko upravičeno trdbno, dg bo Čohi skoraj vedno preživel svojega lastnika.
Seveda pa lahko material načnejo razni morski organizmi, če nismo dna zaščitili z antivegetativ-no barvo. Te pa ne bomo rabili, če bomo čoln držali na suhem, ali kve-' i°mu za kak t»den v morju m "d letnjm donustom.
Kot dnino morami omeniti, da za’-adi lahkega gradbenega materiala čoln »za »lisa* s krmnimi motomi. ki ima in Drecei mani KM, kar je ob sedanjih cenah goriv velika črednost. P>-av tako lahko sko-aj vse take čolne razen nai-večijb names^mo kar na streho a"tomehi1a. Rezan nezanesljive plovbe v razbolenem moriu hi galvanske konoiiie im?'o tek) čol ni to**«* le prednosti, nosebno z? tirtn. ki mrzijo barvanje in stalna nego.
Zanimivosti s tur inskega salona
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Ročna dela za kulturne do brine
13.00	Dan za dnem
13.30	Dnevnik
14.00	Srečal sen se s.senco, 7. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Problemi prof. Popperja
15.00	Kulturne dobrine, vzgojna oddaja
15.30	Vsi za enega: Rdečelasa Ana
16.00	Happy cireus: Potovanje na Zahod, 2. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Astroboy, 3. epizoda
17.30	Calciomattb 1
18.20	Problemi gospoda Rossija
18.50	Vsi skupaj, glasbena oddaja
19.45	Almanah
20.00	Dnevnik
20.40	Kojak: Prevaran od tišine -TV film
21.35	Quark: Potovanje v svet znanosti
22.15	Filmske novosti
22.20	Športna sreda Lignano: Boks
Dnevnik - Danes v parlamen tu - Vremenske razmere -Ob koncu v evroviziji: Nogomet: Francija - Peru Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Stil nekega mesta.
14.00	Popoldanski spored
14.30	Italijanske popevke
15.25	Folloiv me, tečaj angleščine
16.00	Program za mladino:
, Variete - Galaxy Express 999
17.00	Salon radovednosti
17.20	Avto v muzeju
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - Šport - Iz parlamenta
18.05	Elle - oddaja o knjigah
18.30	Programi pristopanja
18.50	Sandokan, 1. del Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.40	Dnevnik 2 - Sedmi prostor
21.30	Plavolaska, 3. nadaljevan;e
22.30	Skrivnostni svet Arthura C. Clarka
23.05	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.30	Poklic staršev
Tretji kanal
15.30	Gatteo a Mare: kolesarstvo
17.30	Koncert: Rod Stewart
18.30	Lorecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Novinarski poklic
20.05	šolska oddaja: Dnevnik
20.40	Mimi nietallurgico ferito
nellonore, film Igrajo: Giancarlo Giannini, Mariangela Melato, Agosti na Belli
22.30	Dnevnik 3‘..... . ’
•23.05	cTrHetličftii ’	...
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
10.00	in 11.05 TV v šoli: Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Od Odese do Leningrada, Zanimivo potovanje, Bio-' Jogija, Predeli in ljudje. Po-
klici, Telesna vzgoja
11.00	in 18.20 Poročila
18.25	Ciciban, dober dan
16.45	Družina Smola, risana serija
19.10	Pozdravljena Makedonija
19.30	Obzornik
19.45	Borovska dolina, glasbena oddaj
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Film tedna: Kassbach, avstrijski film
Karl Kassbach ima 55 let, je trgovec in pripada malomeščanskemu sloju. Film je poskus njegovega portreta neonacista in s tem prerašča v politični film. Čeprav je navzven Karl neoporečen trgovec, ki rad ustreže željam svojih strank, pa se njegova nehumanistična hotenja kažejo tako v njegovih ilegalnih dejavnostih, ka kor v odnosu do družine, ki jo terorizira. Karl pripada neofašistični organizaciji, občasno celo ubija zdomce, seksualno se izživiia nad svojo pomočnico. Zgodba pa doseže vrh ravno v spopadu med skrajno levico, kateri pripada tudi Karlov sin in med Kassbachovo neonacistično organizacijo. Prav v teh krutih prizorih pride tudi do končnega spodada med očetom in sinom, katerih odnosi so bili že prej povsem skaljeni. Film kaže tudi problem neonacizma v Avstriji in popustljivost oblasti do skrajne desnice.
Pri nas avstrijskega filma ' praktično ne poznamo, pa tudi njihova filmska produkcija je neznatna. Zato toliko bolj preseneča izjemna kva litela Patzakovega filma Kassbach. Film je svojo u spešno pot začel na predlan sitem berlinskem festivalu, informativno je bil prikazan leto kasneje V, Cannesu.
22.45	Miniature: Robov vodnjak ' nekoč in danes
23.05	V znamenju in poročilo z 8. kongresa ZK Črne gore
Koper
13.30	Odprta meja
18.00	Dnevnik - Vesti
18.05	Ti dnevi, ta leta, dok. oddaja
18.45	Rezervirano za najnilajše
19.10	TV šola
19.30	Glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Inšpektor Bluey, serijski film
21.15	Visoki pritisk, glasbena oddaja
22.00	Dnevnik danes
22.10	športna, sreda
Dnevnik danes - Odprta meja
(».
Zrrjreb
18.45	Čas za pravljico
19.15	TV koledar
19.45	Aktualnosti
20.30	Dnevnik
21.00	Zabavna sreda
22.30	Glasbena oddaja
00.00 Izredni športni pregled
TRST A
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17 00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovensko planinstvo na Tržaškem; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja ža 1. stopnjo osnovne šole:
11.30	Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajur-jan, Beležka - vmes lahka glasba: 13 ’0 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*: 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: «A-na Kamnina* - 1. de); 15.00 Ameriški gledališki musical; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiii. 16.35 Motivi z malega zaslona: 17.10 Mi 'n glasba: Mladi izvajalci Skladbe slovenskih avtorjev; 18.00 Pesniki so čudenje sveta: 18.20 Priljubljeni motivi: 18.40 Iz beležnice Viljema Černa.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Po-: ročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 14.00 Na valu radia Koper;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaže, zanimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu: 15.30 Najlepši ope.ni spevi; 16.00 Dogodki in odmevi:
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - Aktualna tema:
17.30	Glasbena medigra; 17.35 Glasbeni kiosk.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30, 13.30. 16.30.	19 30.
Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.13 Koledarček: 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Koledarček, iz sveta kulture in umetnosti; 9 32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 2 nami je...;
10.15	Orkester Ramsvja Lewisa; 10.32 Popevka dneva; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet m'adih;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je...: 14.00 Iz Rima s simpatijo: 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Glasbena oddaja; 13.33 Radio rock:
16.00	Na prostem: 16.10 Brez besed; 16.45 Ansambel Galletti; 17.00 Kino danes; 17.07 Srečanje z našimi popevkarji: 17.32 Cvash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 V. Bellini; Norma: 19.05 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 8.10, 7.40, 8.45 Glas-
bena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.02 in 10.03 Radio auclTio; 11.10 Pisan spored; 11,34 Skrivnostni agent. 3. nad • 12 03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija;
13.35	Master; 14.28 Po njihovim mišljenju; 15.00 Errepiuno. popol-da iški spored; 16 0!» II Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Master un-der 18; 18.00 Nove plošče; 18 30 G'obetrotter; 19.30 Radio 1 - jazz 82 : 20.00 Radio 1 predstave; 21.00 Operne strani; 21.18 Skrivnostna Italija: 21.45 Vse o košarki; 22 22 Avtoradio flasli; 22.27 Audiobox;
22.50	Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30. 10.00. 11.30.
12.30,	13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila: 6.00	8 00 Dnevi;
7.20	Minuta zate; 9.00 Zbogom o-rožie, I. nadalj.: ob koncu poje Fred Bongusto; 9.32 in 10.13 Ra-d o 2 - 3131; II 32 Tisoč popevk;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13,41 Sound - Traek, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana; 18.45 Govoreči papir; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Dialog; 20.40 in 22.50 Non stop
.šport in g'asba;. 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00. 10 00, 11.00, 12 00.
13.00,	15.00, 16.00, 20,00 Poročila;
7.10	Prometne informacije; 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8 25 Iz naših spo redov: 8.30 Z radiom na poti;
9.05	Pisan svet piavljic in zgodb;
9.30	Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 10.95 Glasbena, matineja: 11.05 Rezervirano za...;
11.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 12.05 Ali poznate;
12.35	S pesmijo po Jugoslaviji;
13.10	Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov;
14.30	Priporočajo vam...;	15.05
Razmišljamo, ugotavljamo: 15 25 Glasba po željah; 16.00 Dogodki lil odmevi; 16 50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Pe srni dela; 19.13 Naš gost: 19 30 Odskočna deska, Gal Hartman;
20.35	Lahko noč, otroci: 20.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 21.00 Koncert za besedo. Na svoji zemlji; 21.25 Na kontrabas igra Budislav Vidrih; 22.05 Charles Gounod: Odlomki iz opere Faust: 23.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini; 23.25 lz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo: Orkester Gil E-vans; 1.05 Nočni program.
KOŠARKA
DREVI V PESARU
ODLOČILNO SREČANJE SCAVOLINI-SINUDVNE
Zmagovalec bo igra! v finalu za italijanski državni naslov proti milanskemu Biilyju
Drevi bo v Pesaru tretja in odločilna polfinalna tekma «play-of-fs» med domačim Scavolinijem in Sinudynejem iz Bologne. Zmagovalec v tem srečanju se bo pomeril v finalu z milanskim Billyjem, ki je v polfinalu le po dveh tekmah izločil turinsko moštvo Berlonija.
Za drevišnje srečanje vlada v Pesaru izredno zanimanje. Dvorana je seveda razprodana.
te je še pred kratkim bil Scavolini v tem srečanju favorit, pa se je položaj po nedeljskem porazu Skansijeve ekipe v Bologni nekoliko spremenil. Vse kaže namreč, da je «stari lisjak» Aca Nikolič le dobil pravo taktiko kako zaustaviti košarkarje iz Pesara ter predvsem Kičanoviča, tako da je današnje srečanje v Pesaru odprto vsakemu predvidevanju. Poleg tega pa je Sinudyne že v četrtfinalu dokazal, da je sposoben vsakega podviga, saj je izločil kar državne in evropske prvake Squibba.
Po drugi strani pa je tudi na dlani, da imajo Kičanovič in tovariši danes lepo prednost, saj bodo igrali pred domačim občinstvom.
Scavolini in Sinudyne tako v «play-offs»
OSMINA FINALA Scavolini se je neposredno u-vrstil v četrtfinale Sinudyne - Li-bertas Livorno 2:0 (89:75 in 89:78).
ČETRTFINALE
Scavolini Honky Fabriano 2:0 (92:83 in 83 - 73)
Squibb Cantu - Sinudyne 1:2 (90:87; 78:83 in 100:102) POLFINALE
Scavolini - Sinudyne 1:1 (115:105 in 79-83)
TENIS
Za Ivana Mia rekordna nagrada
DALLAS — Čehoslovak Ivan Lendl je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Dallasu premagal Američana McEnroea s 6:2, 3:6, 6:3 in 6:3. 22-letni Čehoslovak je v svojih zadnjih 80 nastopih s tem osvojih že 78. zmago, obenem pa je pobral denarno nagrado v višini skoraj 200 milijonov lir, kar je doslej najvišja nagrada,
SiiiniHiif iiiiiititniiiif im m umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Juventus dokončno najel Z. Bonieka
kar so jih kdaj izplačali na kakem turnirju. Sicer pa kar se tega tiče ne more biti nezadovoljen niti Mc-Enroe, saj je njegova nagrada znašala skoraj 75 milijonov lir.
KOLESARSTVO
Dirka po Španiji
MADRID — Sedma etapa mednarodne kolesarske dirke po Španiji je pripadla Špancu Martinezu. 146 km dolgo pot od Saragoze do Sa-binaninga je prevozil v 3.38'09” s p.h. 39,972 km na uro.
Glavnina, katero je privedel na cilj Belgijec Plankaert, je prišla po 57 sekundah.
Belgijec Criquelion je ohranil rumeno majico, z nekajsekundnim zaostankom pa mu sledita Španec Heredia in Arroyo.
tiiiiiaifitiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiuiiiviaivi
NOGOMET
UGOTOVITVE IN NAČRTI NA PONEDELJKOVEM SESTANKU
Jadranova sezona nadvse uspešna
Priprave za prihodnjo prvenstvo se bodo pričele ie 9. maja ■ Zahvala
v
vsem, ki so pripomogli k uspehu SZ Jadran - Splicha/a potrdili za trenerja
V zvezi s sestankom med odborniki, igralci in trenerjem ŠZ Jadran, ki .je bil v ponedeljek zvečer, je odbor Jadrana izdal naslednje uradno sporočilo:
«S tekmo Jadran - Fornaciari se je v nedeljo, 25. t.m., zaključila sezona 1981-82 košarkarskega držav nega prvenstva C-l lige. Jadran se je v prvenstvu uvrstil na 4. mesto končne ekipne lestvice in si s tem priboril pravico nastopa v ”play offu". Proti prvouvrščenemu Fornaciari,ju je izgubil zunanjo in domačo tekmo, tako da bo tudi v naslednji sezoni nastopal v C-l ligi.
Odbor ugotavlja, da je združena ekipa Bora, Brega, Kontovela, Sokola in Poleta, ki nastopa pod imenom Jadran, nadvse častno zaključila prvenstvo, saj na začetku sezone ni nihče pričakoval tako visoke uvrstitve. Jadran pa ie istočasno ponesel ime naše slovenske zamejske ekipe in njene bitnosti daleč preko meja dežele Furlanije -
IIIIMMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllinillllllllllll
V l JUG. LIGI
Ljubljanska enajsterica v gosteh proti C. zvezdi
Danes «predah» pred zadnjim kolom ■ Dinamo v Mostarju
TURIN — Poljski reprezentant In član društva Widzewa iz Lodza Zbig-116» Boniek bo od prihodnje sezone lg"al pri Juventusu.
To je uradno sporočilo tudi vodstvo Juventusa, ki je tudi dodalo, da Je za poljskega nogometaša dalo milijon in 800.00 dolarjev, kar je približno dve milijardi in 300 milijonov lir.
Kot je znano, sta se za tega nogometaša predvsem potegovala Juven-*us in Roma. V tem «dvoboju težkih milijard)) je naposled zmagal Juventus. Boniek bo za turinski klub Igral tri leta.
V prvi jugoslovanski zvezni nogometni ligi bodo odigrali danes večino prvenstvenih tekem 33. kola, dve pa bosta na sporedu jutri.
To kolo ne obeta pomembnejših dogodkov, saj je razpored tekem tak, da večina močnih enajsteric igra s šibkejšimi nasprotniki in tako na lestvici do bistvenih premikov zelo verjetno ne bo prišlo. To bo tipičen »predah* pred zadnjim kolom, ki sicer tudi ne bo več odločalo o naslovu državnega prvaka, bo pa vsekakor pomembno za razpored tik pod vrhom lestvice, ki še omogoča poseg v skupino pokalnih tekmovanj.
Tudi Dinamo, ki mu je po nerodnem spodrsljaju v Nišu (potem ko je bil prej kar 15-krat uspešen) prinesel nerodni poraz Crvene zvezde predčasno naslov državnega prvaka, ne glede toliko na današnjo tekmo v Mostarju, kot na prihodnjo v Zagrebu proti Budučnosti, za katero že prodajajo vstopnice "tn nobenega dvoma ni, da bodo prav vse razprodane, saj-bo to tekma, na kateri bodo predvsem sla-ili osvpjitev na slova državnih prvakov, na katerega so čakali 24 let.
Ljubljanska Olimpija, ki je v ne deljo igrala dokaj nemotivirano, bo gostovala pri Crveni zvezdi. Možnosti za uspeh Ljubljančanov so dokaj skromne, kajti Beograjčani bodo prav gotovo napeli vse svoje sile, da bi ohranili drugo mesto lestvice, saj je njihov tekmec v boju za to mesto Hajduk, ki bo imel v današnji tekmi lahkeg" nasprotnika, Osijek. Podobno velja tudi za Sarajevo in Partizana, ki bosta tudi imela tokrat razmeroma lahka tek meča.
DANAŠNJI SPORED
Sarajevo - Vojvodina; Teteks -Partizan; Sloboda - Rijeka; Hajduk - Osijek; Crvena zvezda - Olimpija: Budučnost - Željezničar; Ve-lež - Dinamo. JUTRI: Beograd -Vardar in Zagreb - Radnički.
V SOBOTO V KRIŽU
Zaključni večer ŠD Mladina
V domu »Albert Sirk» v Križu je bil v soboto sklepni večer letošnje smučarske sezone ŠD Mladina, na katerem so nagradili člane, ki so se udeležili društvenega tekmovanja na Kohli, kjer se je pomerilo okrog 60 tekmovalcev.
Nagrajeni (za prvo mesto so prejeli pokal, drugo in tretjeuvrščeni
pa kolajne) so bili naslednji:
S. Sarah, G. Elizabeta, V. Pangos, T. Škabar, B. Oriana, K. Rebula, C. Peric, Silvana Peric, Z. Rebula,
B.	Sulini, D. Tavčar, M. Šuber, C. Malalan, G. Tavčar, Silvano Peric,
C.	Cosoli, A. Pangos, N. Sedmak, M. Kralj, S. Sosič, B. Boneta, D. Košuta, M. Škabar, J. Pangos, V. Peric.
Društveni naslov med ženskami je osvojila Katja Rebula, med moškimi pa Andrej Pangos, tolažilno kolajno za najslabši čas je prejela Barbara Grilanc, najmlajša udeleženka je bila Valentina Šuber, najstarejši udeleženec pa Angelo Kralj.
Po nagrajevanju, se je večer na daljeval v prijetnem vzdušju.
Julijske krajine ter tako v nemajhni meri pripomogel k uveljavitvi in ugledu našega zamejskega špor ta. Našim igralcem in trenerja Jožetu Splichalu gre zato javna pohvala in zahvala ne samo na račun doseženih rezultatov, temveč tudi za športno veden.je ter kulturnost, ki so .jo pokazali skozi vse prvenstvo.
Odbor in igralci Jadrana izrekajo največje priznanje občinstvu, ki .ie v izrednem številu sledilo ekipi iz tekme v tekmo, .jo bodrilo in ji pomagalo, da je uspešno prebrodila marsikateri trenutek krize. Dejstvo, da je bilo skozi prvenstvo na vsaki tekmi poprečno več kot tisoč gledalcev, ie odbor in igralce še bolj utrdilo v prepričanju, da .je treba nadaljevati po poti združevanja in kvalitete ter tudi na ta način uspešno uveljavljati našo prisotnost v mestu, kjer si je Jadran pridobil nesporno spoštovanje in ugled.
Zahvala naj gre končno tudi vsem dobrotnikom — podjetjem, ustanovam in posameznikom — ki so Jadranu finančno pomgali, da je lahko uspešno in nemoteno končal sezono 1981-82.
Prihodnje prvenstvo bo daljše in napornejše od preteklega, saj se bo začelo že septembra in bo v njem sodelovalo 16 ekip. Zato je odbor Jadrana v soglasju z igralci in trenerjem sklenil, da se priprave za naslednjo sezono začnejo že 9. maja letos, in sicer v cilju prestopa lige. V okvir teh priprav sodi tudi pomladitev ekipe ter potrditev nekaterih dosedanjih članov, kar je bistvene važnosti za nadaljnji obstoj in razvoj Jadrana. V ta namen je odbor Jadrana že navezal stike z matičnimi društvi, da v najkrajšem času uredijo status sedanjih in bodočih igralcev, ki bodo nastopali pod imenom Jadran.
Odbor se je spoprijel tudi z vprašanji finančnega značaja, saj bo prihodnja sezona tako zaradi vse večjih cen in stroškov tako zaradi daljšega prvenstva neprimerno dražja kot pravkar končana. Zato bo odbor Jadrana še pred začetkom sezone organiziral akcijo, ki naj zagotovi zadosten priliv finančnih sredstev.
Odbor Jadrana je končno načelno potrdil Jožeta Splichala za trenerja Jadrana v sezoni 1982-83.»
»DIRKA DEŽEL*
Premoč Sovjetov
BOLOGNA — Na mednarodni a-materski kolesarski »Dirki dežel* so doslej opravili dve etapi in obe sta pripadli sovjetskim tokmaval-cem. Prvo etapo je osvojil Zagret-dinov; včeraj pa so sovjetski kolesarji povsem uveljavili svojo premoč, saj so zasedli kar vsa prva štiri mesta. Zmagal je namreč mladi Sibirec Demidenko, pred svojim rojakom Mičenkom, medtem ko sta ostala Sovjeta, Barinov in Jarkin, v ozadju nadzorovala preostala u-bežnika Danca Pedersena in War-reja ter si zagotovila 3. in 4. mesto.
Na skupni lestvici je vodstvo prevzel Demidenko.
Današnja 3. etapa bo merila 149 kilometrov.
Naši nogometaši v mladinskih ligah
Lil,. I , * * *	<	*■	$$ It*? t
i
DEŽELNO PRVENSTVO
Primorje — Giarizzole 0:0
PRIMORJE: Zupin, Sedmak, Gašperlin, Husu, Martellani, Trobec, Celea, Capuano, Meden, Zancolich, Ronchetti (Kemperle)
V zadnjem srečanju prvenstva so Prosečani doma zasluženo remizirali proti tržaški ekipi Giariz-zol, Izid srečanja v bistvu odgovarja dogajanju na igrišču, saj sta obe ekipi igrali slabo, brez logičnih, taktičnih razporeditev in borbenosti. Tako se je torej izteklo tudi letošnje deželno prvenstvo v katerem so Prosečani, kljub temu. da so na skupni lestvici zbrali le 8 točk, brez dvoma mnogo pridobili na izkušenosti. (H. V.)
KONČNA LESTVICA Udinese 47, Sangiorgina 35, Pro Gorizia 34, Monfalcone, Costalunga 33, Supercaffe 28, S. Giovanni 26, Chiarbola 23, Giarizzole 22, Mug-gesana 20, Domio, Portuale, Real Udine 18, Primorje 8.
NARAŠČAJNIKI Kras — San Vito 2:1 (1:1)
KRAS: Peric, Doljak, Grupizza, Šuc, Škrk, Pascutti, Castellani, Ter-
čon, Colja, Bullo in Bertocchi.
STRELCA za Kras: Šuc in Terčon.
Kras se je oddolžil za nezaslužen poraz, ki ga je doživel v prvem delu prvenstva proti S. Vitu. Tudi tokrat so bili kraševci boljši od nasprotnika čeprav so nastopili v o-krnjeni postavi, ker je bil zaradi incidentov po tekmi s Campanella-mi za dve tekmi diskvalificiran ka petan Drago Purič.
Prvi so povedli domači nogometaši s posrečenim strelom Šuca v 24. minuti. Zaradi napake tokrat nerazpoloženega Pascuttija pa so gostje že 6 minut kasneje izenačili. V drugem polčasu so se kraševci podali odločneje v napad in večkrat resneje zaposlili tržaškega vratarja. Zmagoviti gol je 10 minut pred koncem igre postavil Terčon z izredno natančno izvedenim prostim strelom.
To je bila druga zmaga Krasovih naraščajnikov v letošnjem prvenstvu. (R.B.)
SanfAndrea — Gaja 4:0 (1:0)
GAJA: Zupin, štranj, Jež. Križ-mančič, Rapotec, F. Kralj. Tome, M. Gojča, Milan Gojča, Milkovič,
D.	Kralj.
Po dveh zaporednih porazih je bazoviška Zarja v nedeljo na domačem igrišču le iztržila točko proti Opicini, čeprav s prikazano igro tudi tokrat ni preveč navdušila
....................................................................................................................................................iihiiiiiiihiiiiuiiiiiiiiiihiiioiiiiiiiiii....iv...........m...............................................
KOŠARKA
V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE
Borovci osvojili slovenski derbi
V nedeljo so zanesljivo premagali pomlajeno Kontovelovo moštvo
Bor — Kontovel	86:50
(32:22)
BOR: Ferluga 4 (2:3), Canciani 14, Jančar 10, Gerdol 14 (2:2), Per-co 16, Sestan 7 (3:6), Mesesnel 4 (2:3), Parovel 3 (1:6), Berdon 2, Kapič 12.
KONTOVEL: Starc 14 (2:7), E-mili 2, Čuk 4, Grilanc 6, Daneu 2, Bukavec, Velussi 12 (0:1), Danieli Štoka 10.
Derbi med Borom in Kontovelom ni izpolnil pričakovanj. «Plavi» so takoj ob začetku zanesljivo povedli, tako da ni bil izid nikoli v dvomu Kontovelci so tokrat igrali eno izmed slabših tekem, saj si drugače ne moremo razlagati tako visoke razlike. V Borovih vrstah so vsi dobro opravili svojo dolžnost, pri Kon-tovelu pa sta bila najboljša Starc in Štoka.
V delno opravičilo Kontovelcev pa moramo omeniti, da so Lisjakovi varovanci zelo mlado moštvo, zaradi tega so verjetno tudi izgubili s tako visoko razliko. Borovci so izrabili neizkušenost svojih nasprotnikov in dosegli večino svojih košev v protinapadu. To dovolj zgovorno kaže, da so Kontovelci svojo neizkušenost mogoče predrago pla-
							
ODBOJKA
DREVI V ZENSKI C-2 LIGI
Sloga na vse ali nič proti Bregu
V ženski C-2 ligi, v skupini, ki se bori za napredovanje, bi moralo biti v soboto na sporedu 8. kolo in slovenski derbi med Slogo in Bre-gom. Ker pa bo v soboto zaradi Praznika dela telovadnica zaprta, bodo derbi igrali že danes.
Današnja tekma bo verjetno zelo Zanimiva, Sloga je letos veljala za Velikega favorita za prestop v višjo ligo. V prejšnjem kolu pa je nerodno izgubil? proti Colloredu in mora danes torej absolutno zmagati, hoče še obdržati stik z vodečo ekipo AUSA iz Cervignana. Morala Pa bo zaigrati odločneje kot v zad njih dveh tekmah. Breg pa je tre hutno na tretjem mestu, ker nima ka jizgubiti, lahko igra popolnoma sproščeno in Slo; i hudo greni pot do zmage lahkr pa celo preseneti.
Tekma bo ob 20.30 v telovadnici Pri Banih ONKA)
ATLETIKA
Umrl je Finec Rittola
HELSINKI - V visoki starosti 88 t je v Helsinkih umrl eden največ-11 dolgoprogašev vseh časov, legen-trni Viile Rittola. Ta atlet, ki je 'vojil v letih 1924 v Parizu in 1928 Amsterdamu kar pet zlatih olim-
pijskih kolajn, poleg teh pa še številna druga odličja, je skupaj s Paavom Nurmijem Kohlemainenom ponesel širom po svetu sloves finskih tekačev na dolge proge. Rittola, ki je osvojil tudi tri srebrne olimpijske kolajne, je postavil tudi vrsto svetovnih rekordov.
NAMIZNI TENIS
OD DANES DO NEDELJE
Na mladinskem državnem prvenstvu tudi ŠR Kras
Od danes do nedelje bo Aquila prizorišče državnega mladinskega namiznoteniškega prvenstva. Podelili bodo kar 18 kompletov kolajn v kategorijah dečkov in deklic, naraščajnikov in naraščajnic ter mla dink in mladincev. Tako v posamični konkurenci kot dvojic in e-kipno.
V tako ostri konkurenci se bo za čimboljšo uvrstitev potegovalo šest deklet in dva fanta Krasa, ki so si na deželnih kvalifikacijah priborili pravico do nastopa. Mladinska prvenstva so navadno prava loterija, saj se mladi talenti nenadoma po
j: vljajo na namiznoteniškem prizorišču, pa tudi igralci nimajo še dovolj izkušenj in pogostoma so razpleti dokaj nepričakovani. To pa pomeni, da niso niti naši brez možnosti in upravičeno lahko pričakujemo kako kolajno.
Danes popoldne ob 15. uri bodo stopile v športno areno le deklice, ki bodo igrale ekipni del prvenstva. Guštinova, Marušičeva, Obadova in Ukmarjeva se lahko prebijejo dokaj visoko. Veliko pa bo odvisno od naklonjenosti žreba. (Simoneta)
HOKEJ NA LEDU
SZ brez težav
V predzadnjem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je včeraj Kanada s 4:2 premagala Češkoslovaško, Sovjetska zveza pa je brez posebnegu naprezanja s 4:0 odpravila Švedsko.
LIGNANO — Danes bo v Lignanu mednarodno boksarsko srečanje za naslov evropskega prvaka petelinje teže. Evropski prvak Italijan Valerio Nati bo svoj naslov branil v dvoboju s svojim rojakom Giuseppejem Fos satijem.
čali, sicer pa moramo priznati, da so v napadu igrali zadovoljivo.
(Cancia)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Domu ni uspel podvig
Dom - Arte A 53:60 ( 31:33)
DOM: Sancin 3, Mauro Dornik 10, Nanut, Semolič 8, Čubej, Ziani 5, Terčič 12, Ug0 Dornik 7, Hvalič 8
PON: Mauro Dornik (39) in Ugo Dornik (40)
SODNIKA: Trevisani Colla oba iz Gorice
Domovcem v soboto ni uspel velik podvig, vsekakor pa so s prikazano igro povsem zadovoljili. Arte A trenutno zaseda drugo mesto na skupni lestvici in je gotovo ie več let eden najmočnejših klubov na Goriškem. Bergočevi varovanci so bili povsem enakovredni nasprotnik, to pa zlasti v prvem polčasu, ko sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Z agresivno obrambo je «belorde-čim* večkrat uspelo nadigrad na-spratnika. Žel pa je v začetku drugega polčasa zbranost domovcev znatno upadla, kar so gostje takoj izkoristili. Vodstvo so obdržali do konca srečanja, kljub vsem prizadevanjem naših fantov. Res škoda, saj bi si domovci tokrat povsem zaslužili prestižno zmago. Med posamezniki lahko pohvalimo Ter-čiča, ki se je izkazal tako v obrambi kot tudi v napadu. (M. Č.)
NA TRŽAŠKEM Ferroviario — Kontovel 83:74 (40:37)
KONTOVEL: Daneu, Vremec 12, Čuk 2, Lisjak 4, Velussi, Emili 12, Rauber 21, Ban 21, Pupis 2, A. Emili.
Nepotreben poraz okrnjene kon-tovelske postave v tekmi z drugouvrščeno tržaško peterko. V prvem polčasu sta moštvi igrali enakovredno. V drugem delu so igrali bolje v obrambi in predvsem po za slugi Emilija in Bana povedli ,z 8 točkami. Ko pa sta zapustila igrišče zaradi pete osebne napake Vremec in Rauber (slednji je res dobro gospodaril pod košem v obrambi). so nasprotniki odločno povedli in zmagali.
ZAOSTALA TEKMA Inter Milje — Kontovel 80:79 (46:39)
KONTOVEL: A. Emili, Vassallo 18, Starc, Velussi 2, Emili 14, Rauber 14, Ban 21, Štoka, Pupis 9.
V zaostali prvenstveni tekmi z miljskim moštvom so Kontovelci nerodno, a zasluženo zgubili z minimalno razliko. V prvem polčasu so igrali vse preveč zmedeno, v uvodnih minutah drugega polčasa pa so igrali nekoliko bolje in se približali nasprotniku. Agresivna obramba in hitri protinapadi pa niso zadoščali, da bi povedli z večjo prednostjo,
saj je bila vse do konca razlika med moštvoma le minimalna. Tokrat sta igrala bolje od ostalih le Rauber v obrambi in Ban v na padu. (A.P.)	, • , .

OBVESTILA

Košarkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo danes, 28. aprila, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije. Obvezna
udeležba za odbornike.
« « *
SD Sokol
vabi člane In prijatelje na delov no akcijo, ki bo v nedeljo, 2. maja, v dopoldanskih urah na Sokolovem igrišču v Nabrežini.
# # #
ŠD Mladina in in mladinski odsek KD Vesna
priredita jutri, 29. aprila, ob
20.30	v prostorih doma Albert Sirk predavanje predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji dr. Oda Kalana na temo Narodnostni vzgojni moment športa pri nas.	Vabljeni!
KOŠARKA
V kadetskem prvenstvu
Naši tokrat praznih rok
Sokol — Don Bosco A 59:67 (20:27)
SOKOL: Ušaj 32, Bandelli 7, Sedmak 4, Pahor 6, Stanissa, Pertot 6, Gruden 4, Bagozzi.
Tudi v sobo.ni tekmi so sokolov-ci dokazali, da se s požrtvovalnostjo v obrambi lahko enakovredno borijo tudi proti tehnično bolj-im nasprotnikom. Prvi polčas se ie odvijal z rahlo prednostjo gostov. v drugem polčasu pa so Na-brežinci celo izenačili rezultat. V sklepnih minutah pa so drago plačali nekatere osnovne napake in tako tudi izgubili. Tokrat se je izkazala vsa ekipa v celoti, posebno pohvalo pa si zaslužita Ušaj in po /rtvovalni Gruden. (A. P.)
Don Bosco — Bor 103:87 (55:38)
BOR:	De Carli 2, Tremul 10
(0:1), Volk 14 (2:2), Vascoto, Komar 2, Bradassi 4, Tavčar 4. Semen 2 (0:6), Furlan 16 (8:9), Ma ver 32 (0:4).
SODNTKA: štefe in Girardini
PM: Bor 10:22.
Po lepi zmagi nad Alabardo so borovci podlegli Don Borcu. Naši fantje so v prvem delu igrali ka tastrofalno. škoda, kajti po igri iz drugega polčasa ali pa iz prejšnje tekme bi Rasenijevi varovanci brez težav lahko jurišali na zmago.
(IIMIIIIIMMIMIIMMmimtMIIIMIIIIIIIIIIinilimiinillllltlflllfMMIMIIMIIIIIIIIIIIIIfMIMMIMimillMHIIIlimmitM
JADRANJE
V SOBOTO IN NEDELJO V TRŽIČU
Bogateč (Sirena) sedmi
Jadralci razreda «optimist» se pripravljajo na bližnje regate
V soboto in nedeljo ie bila v Tr žiču regata v razredu «Evropa», ki se je je udeležil tudi jadralec Si renc Lorenzo Bogateč.
Tekmovalo je 25 jadrnic, vreme pa je bilo lepo in vetrovno, tako da je regata vsestransko uspela. Bogateč je .jadral dobro in dosegel zadovoljivo uvrstitev, saj je na lest vici pred evropskim prvakom Noe jem in od prvih ga loči le nekaj točk. To dokazuje, da je bila regata napeta.
LESTVICA
1.	Battaro (STV. Trst)
2.	Leghissa (SVOC Tržič)
3.	Fedele (STV Trst)
7. Bogateč (SIRENA Trst)
Jadralci razreda «oi»timist» pa so se medtem pripravljali na regate, ki .jih čakajo v kratkem. Prvega in drugega maja bo v Livornu selekcijska regata za svetovno prvenstvo. Sireno bodo zastopali Ariana Bogateč in še dva jadralca, ki jih morajo trenerji še določiti. Izbra na bosta med tistimi, ki so letos redno trenirali in dokazali, da so zreli za tako zahtevno regato.
Ostali jadralci pa bodo nastopi li na področni regati za razred optimist v S. Giorgio di Nogaro in v Tržaškem zalivu za razred «Eu ropa*, (m.p.)
Alboreto najboljši
RIO DE JANE1RO - Brazilski športni tisk je proglasil Italijana Micheleja Alboreta za najboljšega pilota na dirki za VN San Marina v Imoli.
Simpozij
o psihologiji športa
RIM — Včeraj se je v Rimu začel mednarodni simpozij o psihologiji športa, katerega se udeležujejo priz nani strokovnjaki z vsega sveta.
Simpozij se bo zaključil danes.
POPRAVEK
V včerajšnjem poročilu z nogometnega srečanja 3. AL med Chiar-bolo in Gajo se je vrinila pomota. V vrstah Gaje ni igral Maks Grgič, kot je bilo navedeno, ampak Enzo Pečar.
Nihče razen Petra Furlana ni igral, kot bi moral v Borovem taboru. Pohvalili pa bi Aleksija Tavčarja, ki pa ga je trener premalo izkoristil. (Max)
«PROPAGANDA»
Bor — Ricreatorl 57:72 (27:34)
BOR: Kovačič 4, Sedmak, Žet-ko 12, Lippolis 21, Barut, Civardi 2, Mosetti 4, Pertot 12, Burolo, Žgur 2.
Mlada Borova vrsta je proti Ri-creatorijem igrala eno svojih naj slabših tekem. «Plavi» so igrali vse preveč živčno in površno, predvsem v napadu, kjer so zagrešili ogromno število metov, tudi iz zelo ugodnih mest. Vsi so tokrat igrali ped svojimi sposobnostmi, samo Pertot je pokazal boljšo igro.
GMT — Bor 56:48	(28:17)
BOR: Kovačič 16, Barut, Civardi 2. Barini 4. Klinc, Mosetti 6,
Pravilnik POP
KD Briški grič prireja dne 1. maja t.l. v sodelovanju s tabo niško organizacijo RMV planinsko -orientacijski pohod.
Udeležijo se ga lahko moštva, ki jih sestavlja štiri do pet članov, članic ali mešano. Moštva s tekmovalci pod štirinajstimi leti sta-rosli bodo tekmovala posebej. Speljani bosta dve progi, za dve starostni skupini.
Starejša starostna skupina potrebuje tudi kompas. Za vse je potrebna dobra obutev in obleka, ker bosta pohoda ob vsakem vremenu in po brezpotju.
Poleg nalog iz orienlacije predvideva pohod tudi znanje iz zgodovine delavskega gibanja, z ozirom na delavski p:aznik, posebej pa še podatke prvomajskih proslav v prvem desetletju po drugi svetovni vojni pri nas. (Čtivo: Telesna kultura med Slovenci v Italiji).
Zbirališče: v Grojni pri gostilni »Pri Mirkotu* ob 8.30. Prireditelja ne prevzemata odgovornosti za morebitne pogodbe, ki bi se pripetile med tekmo vanjem.
KD Briški grič Rod Modrega vala
Žgur, Pertot 12 (2:4), Sedmak.
Borovci so v gosteh igrali zaosta j lo tekmo proti moštvu Grandi Mo tori. Naši so začeli zelo dobro in si v prvi četrtini priigrali 9 točk prednosti, V nadaljevanju pa so nepričakovano popustili, predvsem v borbi pod košema, kjer so bili višji domačini očitno boljši. V Borovih vrstah je bil tokrat odsoten strelec Lippolis, sicer bi lahko naši osvojili srečanje. V Borovem taboru je bil najboljši Kovačič.
(Cancda)
V nedeljski tekmi na domačem igrišču na Opčinah je padi iško gro-pajska enajsterica doživela pekoč poraz. Toda glede na to, kar so zeleno-rumeni pokazali v prvem polčasu, bi izid srečanja lahko bil tudi povsem drugačen, saj so varovanci trenerja Bogdana Čuka zapravili nešteto priložnosti. Zaradi tega so gajevci postali nervozni, nekateri pa so se začeli tudi nešportno vesti, tako da jih je sodnik izključil. (E. P.)
IZIDI 10. KOLA: Chiarbola - Zalile 5:2, Blue Star S. Luigi For You 0:4, Kras - S. Vito 2:1, Fortitu-do - Olimpia 3:0, S. Andrea - Gaja 4:0, Roianese - Campanelle 1:5, Montebello - CGS 3:4.
LESTVICA: Campanelle 42. CGS 38, Fortitudo 36. Olimpia 35, S. Andrea 29, Roianese 26, Montebello 22, For You, S. Vito 17, Chiarbola 16, Zaule 14. Blue Star 10. Kras 6.
ZAČETNIKI (C skupina) Fortitudo — Breg 4:0 (1:0)
BREG: Tureo, M. Ota, Vodopivec. Mauri, Bevk, Steržaj (Ražem), Slavec, Boneta. A. Ota, Glavina, Prašelj.
Brežani so v prvem polčasu dobro kljubovali nasprotniku, kljub temu. da so nastopili v okrnjeni postavi. V nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, in če temu dodamo še dejstvo, da niso pokazali običajne borbenosti, je razumljivo, da je bil poraz neizbežen. (M. š.)
IZIDI
S. Luigi For You - S. Sergio 1:1, Fortitudo - Breg 4:0, Inter S. Sergio - CGS 0:1. Počitek S. Vito.
NAJMLAJŠI (A skupina) (Zaostalo srečanje)
Breg — Domio 3:0 (2:0)
BREG: Degrassi, Cassani (v d.p. Babič), Cicotti, S. Olenik, V. Ole-nik, Sancin (v 6, min. d.p. Ker-stič), Biagi, Bonetta, Tul, Godina, Barut.
STRELCI: Biagi, Barut, Bonetta.
žvižg sodnika, žoga .je od Godine prišla do Bonete, sledila je dolga podaja na desno krilo za Biagi-ja, • kratek sprint, lep udarec in gol: lahko rečemo, da je v nekaj sekundah bilo tekme praktično konec. V nadaljevanju namreč šibka enajsterica Domio ni mogla priti do živega močnejšim Brežanom, ki so imeli še veliko zrelih priložnosti, vendar se niso preveč naprezali in so se zadovoljili le z drugima dvema zadetkoma.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da prvič v letošnjem prvenstvu Miloš Tul ni igral kot običajno sam zase, ampak .je svoje znanje in sposobnosti stavil na razpolago ekipi, s čimer ie tudi igra veliko pridobila na zanimivosti in učinkovitosti. Treba pa tudi pohvaliti vso e-kipo, zlasti še Sancina iti Bonetto.
S srečanjem proti Domiu se j« tudi sklenilo letošnje prvenstvo, v katerem so se Brežani uvrstili'na solidno tretje mesto skupaj s Co-stalungo in Giarizzolami. Vendar moramo dodati, da bi se lahko uvrstili še višje, če bi nekateri igralci namesto na izlete hodili na tekme. (A.B.)
KONČNA LESTVICA
S. Vito 33; Giarizzole 30: Breff. Costalunga in Campanelle 28; Fortitudo 20: Chiarbola 13; Ponziana 12; Domio, For You 11; Zaule 4.
NAJMLAJSI (B skupina)
(Zaostalo srečanje)
Zarja — San Sergio 1:0 (1:0)
ZARJA: Milani, Renar, Leban,
R.	Kalc, Kralj, Ražem. A. Kalc, Hlabjan, Gregori, Fonda (Carli), Žagar, Družina, Čuk.
Zarja je v zadnji, zaostali tekmi tega prvenstva zmagala in tako prepustila rep lestvice prav gostom.
Srečanje je bilo vseskozi na nizki tehnični ravni, saj so oboji igrali nervozno, ker so preveč občutili pomen tekme. Zarjani so prišli v vodstvo žp v prvem polčasu in ga brez posebnih težav tudi obdržali do konca ter si tudi zapravili lepo priložnost, da bi podvojili. (P.B.)
LESTVICA: Supercaffš 31, Blue Star 30, Triestina 29, S. Andrea 28, Montebello 26. Roianese 25, Portuale 23, CGS 19. Olimpia 17, Primorje 9, Zarja 7, S. Sergio 5.
MLAJŠI CICIBANI Breg — CGS 1:0 (1:0)
BREG: Cah, Raffaele. Kosič, Kozina, Reggio, Alberti, Krašovec (rezerve: M. Ota, R. Gombač, in Go-voni).
STRELEC: Krašovec
STRANSKI SODNIK: Mitja Gombač.
Lahko takoj rečemo, da .je bilo srečanje 1 med Bregom in CGS res lepo. Gostje so tokrat prišli po obe točki, odnesli pa niso niti ene. Breg je namreč z borbenostjo in z natančno igro spravil v težave solidnega nasprotnika. Treba tudi pohvaliti Krašovca, ki je po dolgi odsotnosti spet nastopil in tudi odločilno pripomogel k uspehu svojega moštva. (M. š.)
izmi
Opicina - Chiarbola 1:4. Breg -CGs 1:0, Soncini - Domio necd,
S.	Luigi For You - S. Giovanni 2 2 Ponziana Fortitudo 9:0, Campanelle - Inter S. Sergio 1:2.
LESTVICA
Ponziana 33, Soncini, Domio 27, For You 19, Chiarbola 18. S. Giovanni 17, Fortitudo 15, S. Andrea 14, Breg, CGS 12, Campanelle 8 Ooicina 6, Inter S, Sergio 5.
HOKEJ NA KOTALKAH
Svetovno prvenstvo
RIM — V Lizboni in Barcellosu n Portugalskem bo letos od_l. do li maja 25. svetovno prvenstvo v hoki ju na kotalkah.
Prvenstva se bo udeležila tudi Iti lija, ki ima letos priložnost se uvi stiti zelo visoko. Moštvo je namre v odlični formi, kar je dokazalo me drugim tudi z osvojitvijo »Pokal narodov* v Montreuxu.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecchi 8 PR 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino Mesečno 8.000 lir
celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poetnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Liubljarta Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vis. 43 rnm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
I	čl*r> italijansket
I /rr zveae časopisnih *
|lrst založnikov FIEG'
28. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska J
OBRAČUNAVANJE MED ZLOČINSKIMA TOLPAMA NA SICILIJI ZAHTEVALO NOVE ŽRTVE
Z bombami in brzostrelkami v hazardno igralnico: pet mrtvih in sest ranjenih v predmestju Catanie
V bliskoviti akciji zločinci vrgli ročni bombi v kletno dvorano, kjer je bilo zbranih petnajst oseb
CATANJA — Pet mrtvih in šest ranjenih .je obračun divjega pokola v hazardni igralnici v uretinie sl.ju Catanie, ki na.j bi mu (preiskovalci so o tem prepričani) botrovala morilska borba dveh nasprotujočih si tolp za prevlado nad pro tizakonitimi dejavnostmi sicilskega podzeml ja Napadalci so najprej vr gli v igralnico dve ročni bombi, no eksploziji pa so še z rafali iz br zostrelk pokosili preživele in se bli skovito oddaljili.
Prizorišče krvavega dogodka je bil večji kletni prostor v Ul. Iris 15 v predmestju Catanie. nedaleč od mestnega pokopališča, ki ga .je bil na/emnik, 5 i-letni Giuseppe Mon gelli, »preuredili* v hazardno igral nico V noči med ponedeljkom in torkom se je v igralnici, ki naj bi po mnenju policije služila za zbirališče članov ene od tukajšnjih tolp. zbralo kakih petnajst oseb. »da bi proslavili zmago Juventu: as* kot je povedal preiskovalcem eden od ranjencev.
Zločinski komancios je izvedel svojo dobro pripravljeno in »skoraj* povsem uspelo akcijo nekai minut po polnoči. Medtem ko so nekateri člani morilskega voda zastražili vhod v igralnico in okna, da bi »nasprotniku* preprečili beg. sta dva od njih prek majhne odprtine »spustila* v dvorano dve ročni bombi. Eksploziji sta povzročili zaradi zaprtega prostora pravcato razde janje Zatem sta dva druga člana ekspedicije vdrla v igralnico in sprožila proti preživelim več rafa lov iz brzostrelk, nakar so se na padalci (pet ali šest) z vso hitrico z avtomobilom in motornimi ko lesi oddaljili od kraja pokola.
Policistom in karabinjerjem, ki so ori,speli v Ul. Iris 15 že po ne kaj minutah, se je nudil srhljiv pri zor V razdejanem okrvavljenem prostoru je na tleh ležalo pet od eksplozije in nabojev razme.sar.je nih trupel: poleg najemnika Mon-gellija so bili ubiti 29 letni Antonio Privitera. 28-letni Igna/.io De Man ro. 25 letni Giuseppe Caruso in 19 letni Saverio Salerno. Šest ranjenih so nemudoma prepeljali z rešilci v dve mestni bolnišnici, kjer se jili pet še bori za življenje. Večina od mrtvih in ranjenih je bila že prej znana policiji zaradi številnih pre krškov.
Ob mizah so našli preiskovalci večje vsote denarja in nad sto tul cev. iz česar domnevajo, da sta bandita, ki sta vdrla v igralnico, izstrelila iz brzostrelk vsak po najmanj dva saržerja nabojev.
Prav med tem pravcatim križnim ognjem pa so napravili napadalci napako, ki jih bo lahko dra go stala: po streljanju se niso pre pričali, ali so pomorili vse osebe v igralnici ali ne. Na ta način se je skupina štirih oseb. ki so se. bile po eksploziji hitro poskrile za prevrnjene mize in trupla, rešila gotove smrti. Prav s pričevanji teh oči\ idcev (videli so v obraz neza-krinkana zločinca, ki sta streljala v dvorani) upajo policijski organi.
da bodo izsledili morilsko tolpo.
Kljub lem pozitivnim indicijam je preiskava o pokolu dokaj zapletena. Organom javne varnosti je povsem jasno, da gre krvavi dogo dek uokviriti v obračunavanje med nasprotujočima tolpama, ki si sku šiita podrediti prostitucijo, prekupčevanje z mamili in hazardno igranje v mestu. Karabinjerji in policija so v tem pogledu že pred časom zbrali večje število podatkov o »delovanju* organiziranega pod zemlja v mestu pod Etno. ni jim pa uspelo ugotoviti imen voditeljev obeh skupin.
Atentati Armencev v Dortmundu
BONN — Nova armenska uporni ška fronta je včeraj prevzela odgovornost za večje število bombnih atentatov, ki jih je izvedla prejšnji teden proti turškim objektom v Dortmundu. Armenci so predvčerajšnjim podtaknili bombo tudi v neko turško banko v Kolnu, ki pa so jo pravočasno razstavili.
Okrvavljeno truplo Giuseppa Carusa, ene od petih žrtev pokola v predmestju Catanie
(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKiiriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
OBOROŽENA MLADENIČA STfl Cfl PRESENETILA OB ODHODU V SLUŽBO
Podpredsednik «Bnnco Ambrosiano Rosone včeraj laže ranjen v terorističnem napadu
Terorista aii navadna kriminal ;a sta ranila tudi njegovega šoferja - Zapriseženi stražnik ustrelil enega od napadalcev - Nepojasnjeni vzroki atentata
MILAN — Namestnik predsedni ka in generalni direktor denarnega zavoda Banco Ambrosiano. Rober to Rosone, je bil včeraj zjutraj žrtev terorističnega napada. Ko se je nekaj po osmi uri odpravljal v službo, sta ga pred njegovim sta nova n jem v Ulici Oldofredi v Mi lanu čakala dva oborožena mlade niča ca motor iu. Eden od njiju se mu ie približal in ga z enim stre lom ranil v desno nogo. Takoj nato se je oddaljil proti pajdašu, ki ga je čakal na motorju. Strel in Ro sonejevi kliči na pomoč so vzbu tlili pozornost njegovega šoferja in zapriseženega stražnika, ki sta pri Intela na pomoč. Zapriseženi straž nik je tudi izvlekel službeno pištolo, na kar je bež,eči terorist rea giral s streljanjem in pri tem ra nil šoferja v trebuh. Nato je sko čil na motor in se odpel'al s pajdašem Po prvih trenutkih zmede nosti je zapriseženi stražnik stekel na cesto in začel streljati za be žečima teroristoma. Uspelo mu ie zadeti napadalca, ki je izvedel a tentat. Po približno petdesetih me trih ie kriminalec ki ga je strel
obležal mrtev na cestišču, njegov pajdaš pa se je z. največjo hitrostjo odpeljal naprej.
Zdravstveno stanje namestnika predsednika Calvijevega denarnega zavoda ne vzbuja večjih skrbi Pre cej resnejši |e položaj njegovega 45-letnega šoferja Giova unija Fat toreJla. ki ga je napadalec zadel v trebuh.
Preiskovalci so najprej identifi cirali ubitega terorista. Gre za 38 let starega Danila Abbruciati.ja, ki ga je rimska policija prištevala med voditelje rimskega podzemlja. Sodeloval naj bi v več ugrabitvah, ropih in drugih kaznivih dejanjih. Policija iz vse Italije ga g* iška la tudi zaradi povezav s fašističnimi teroristi. Nekoč je bil na primer celo aretiran skupaj z znanim fašističnim teroristom Alibrandijem. ki ea je policija ubila v oboroženem spopadu v Rimu. Vendar kljub neštetim kaznivim dejanjem sc ie Abbruciati doslej vedno izognil roki nravice.
Njegov k smrt odpira cele serijo vprašanj, na katera bodo morali preiskovalci čimprej odgovoriti. Na primer kdo mu je priskrbel nona
rejene dokumente, ki jih je baje izdalo italijansko konzularno pred stavništvo v Nigeriji, še posebej pa bo moralo pojasniti zakaj so desničarski teroristi, ali pa navad ni kriminalci mogoče pa oboji sku paj izvedli atentat na generalnega direktorja tako pomembne bančne ustanove, v katero vlaga svoj denar Vatikan. Je bila to le ustrahovalna akcija proti voditeljem zaradi špekulacij na ine.ji z zakonitostjo. s katerim se je proslavil Banco Ambrosiano. Italijansko sod stvo bo moralo vsekakor čimprej tudi razčistiti motne vode. v katerih plava ta denarni zavod.
zadel v čelo. nadel z mutoria in
................................n.minil..............................................................................
Slovenske novitete in prevodi
(Nadaljevanje s 4. strani)
junaki*. Po osnovni ideji je ro man raziskovanje skrivnostnega dogodka, ki je sredi petdesetih let razburkal prebivalstvo Buenos .Airesa: umor v eni izmed najbolj uglednih argentinskih dru žin. Ob tem pisatelj podaja sli ko Argentine v tistem času. obre mvnjenein s travmami svoje zgo . dovine in državotvornosti. Avtor je junakinjo zgodbe* Aleksandro, ki s svojimi usodnimi potezami (ubije očeta in zgori v ognju, ki ga je sama zanetila) spominja na starogrško tragedijo, postavil v čas peronizma v Argentini. Roman sodi med najboljša dela so dobne svetovne književnosti. Dru go delo iz te zbirke pa je roman Josepha Rotha «Radetzkyje-va koračnica* Roman je osrednje in morda najpomembnejše de lo avstrijskega pisatelja Josepha Rotha (1834	1939). ki je bil za
življenja deležen različni!i ocen. sodobna literaturna kritika pa ga vse bolj enoglasno uvršča med najpomembnejše avstrijske pisatelje polpretekle dobe. Delo je prvič izšlo leta 1932 in pripoveduje o treh generacijah (slovenske) družine Troha — od njenega »vstopa v zgodovino* v bitki pri polferinu (1859) do smrti zadnje ga in edinega predstavnika tretje generacije ob začetku druge sve lovne vojne. Koračnica Radecke ga je vodilni motiv v romanu. I-grajo jo vsako nedeljo pred hišo okrajnega glavarja; je pa tudi simbol avstro-ogrske monarhije, katere razpad in zaton zasleduje pisatelj v uglajenem slogu in ne brez nostalgije
Prevodnemu leposlovju je namenjena zbirka Zenit, v kateri bodo izšle tri knjige. Prva je roman Manuela Storže «Bobni za Rancas*. Roman je kronika socialne bitke, boja za socialne pra vice, ki so ga v petdesetih in šestdesetih letih bojevali andenski kme tj* proti brezobzirnemu izkori-
ščanju imperialistične družbe. Zlasti historični del romana je pre gneten v najboljši tradiciji južnoameriškega »magičnega realizma*. Drugo delo je roman Hamonda limesa »Atlantik divja*. Roman je dramatična zgodba človeka v bo ju z morjem, saj je znani angleški pisatelj Hamond Innes odličen pisec akcijskih zgodb. Ven dar njegova dela niso le spretno napisani teksti, marveč so to prepričljive zgodbe ljudi z vsemi njihovimi značajskimi posebnost mi. Tretje delo pa je knjiga »Penzion Hibicus* Boileauja Narseja-ca. Ta pisateljska dvojica že ne kaj let častno zastopa francoski kriminalni ozjroma policijski ro man. vendar brez detektivov in krepkih policajev. Roman sc dogaja v domu za starejše meščane najvišje kategorije. Kriminalna in hkrati ljubezenska zgodba sc zaplete, izpolni in razkrije v psi hali oseb, ki nastopajo v njej.
V zbirki Petdeset najlepših po izboru bralcev bodo izšle štiri knjige. V tu zbirko so se po željah bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije uvrstili najbolj priljub Ijeni romani, povesti, novele in Poezije Franceta Prešerna. Za da rilo zvestim naročnikom te zbirke pa je založba dodala še pelo knjigo petdesetih najbolj znanih anekdot. Letos bo izšel zadnji del tretjega letnika zbirke, v katerem so naslednje knjige: »Obraz v zr calu* Mire Miheličeve. Tu gre za napeto ljubezensko zgodbo v ob liki romana, ki sodi med zgodnja dela te priljubljene slovenske pisateljice. Naslednje delo je delo Miška Kranjca «Mladost v močvirju* v dveh knjigah. To je tra gična ljubezenska zgodba dveh preprostih mladih ljudi iz prekmurske ravnice, zaznamovana s socialnimi krivicami in bojem za lepše dni. Tretje delo je »Dnevnik žene v belem* A. Soubirana. Knjiga je med slovenskimi bralci ze lo priljubljena, saj je v zadnjih
petnajstih letih doživela vrsto po natisov. To je pretresljiva podoba življenja in ljubezni, stisk in razočaranj. In končno je tu še »Gospa Bovary» Gustava Flauberta, ki sodi med najboljše romane svetovne književnosti.
V zbirki žepna knjiga pa bo Mia dinska knjiga prispevala v med založniški program te zbirke delo Franceta Brenka »Črne zgodbe*. Avtor knjig o filmski umetnosti in zgodovini filma je v tej knjigi o 'pisal svoja otroška leta v okolici Ljubljane, v Dravljah in Šentvidu. V njih spoznavamo otepanje z revščino, socialne krivice, ču daške vaščane in nenavaden svet šentviških škofovih zavodov. Ob enem so te zgodbe zapis in priče vanje o ljudeh in času, črnem času naše preteklosti. Čeprav so središče dogajanja Dravlje in še Ljubljana, so Črne zgodbe hkrati odsev stanja in razmer kjerkoli pri nas. To so zanimiva,1 nemalokrat presunljiva pričevanja in la ko sodi ta knjiga v našo telil no in živo pripovedno-memoarsko lite raturo.
Zynaj zbirk pa bo izšla druga knjiga »Etimološkega slovarja slovenskega jezika* od črke K do P. . Prvo knjigo Etimološkega slova rja, ki jo je pripravil prof. dr. France Bezlaj s sodelavci, je po zdravila tako slovenska kakor tudi mednarodna slavistika kot pomemben prispevek k mednarodnemu primerjalnemu .jezikoslovju. Poleg Slovarja slovenskega jezika, ki ga izdaja SAZU, je nada-ijevanje in zaključek Etimološkega slovarja slovenskega jezika med najpomembnejšimi nalogami našega jezikoslovja. Druga knjiga slovarja, ki bo izšla letos, bo obsegala gesla od črke K do črke P. Etimološki slovar, preprosto rečeno, po abecednem redu prikazuje nastajanje slovenskih besed. Avtor meni, da bo delo v celoti obsegalo približno 1200 strani in bo izšlo v štirih ali petih knjigah.
Podivjani policaj pobil 62 oseb
SEUL — V navalu pijanega besa je včeraj v južnokorejski pokrajini K.iongsang Namdo podivjani uolicaj pobil 62 oseb in jih ranil preko 20 predno se je še sam ubil s strelom iz puške. 27 letni Woo Bum Om (tako je bilo policaju ime) naj bi se pred tem skregal s prijateljico, se napil in ukradel iz vojaške oro žarne dve puški in sedem granat, ki ,iih je bil vrgel nato med množico. Med mrtvimi je tudi njegova pri jateljdea.
goeenega blaga. Posel so odkrili leta 1979. Tedanjega ministra Aleksandra Iškova so odstranili. Rito-va pa aretirali.
Sedanja usmrtitev je do pisanju »Pravde* uvod v ostrejše kazni za gospodarski kriminal. Trenutno so dijo v sovjetski zvezi bivšemu ministru za finance in bivšemu predsedniku računskega sodišča gruzijske republike oba pa čaka kot kaže podobna usoda kot Ritova.
MANILA — Na Filipinih se je v zadnjih tednih ponovno razplamtelo |X>lilično nasilje. Skupina gverilcev je prejšnjo soboto napadla avtobus, v katerem so se prevažali vladni funkcionarji, ki so organizirali volilno kampanjo z.a občinske volitve. Po uradnih virih filipinske voj ske so gverilci pobili vseh 23 oseb, ki «<i bile na avtobusu.
OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE PERT1N1JA
Pogrebna svečanost za žrtvami tragičnega nedeljskega požara
V Todiju le 17 krst, ostali so se odrekli državnemu pogrebu
TODI — V prisotnosti predsednika republike Pertinija, predstavnikov vlade, političnega in kulturne ga živl.jenja se .je Todi poslovil od 34 žrtev tragičnega nedeliskega po žara v razstavni palači Vignola. V stolnici pa je bilo le 17 krst več kot polovica svojcev se je raje odrekla državnemu pogrebu, da bi žalost izpričala v krogu svojih dragih in da bi s tem nemo izrazila svoj protest ob tej tragediji, ki bi jo lahko z ustrezno zakonodajo pre prečili.
Mrki Pertini.jev obraz je zgovorno pričal bolečino, moik na vpra san.,a časnikarjev pa bržkone pre pričanje, da se take tragedije ne smejo dogajati v sodobni državi Kot kaže bo sodstvu končno le uspelo iztakniti krivca med organi za tor ji razstave antikvariata, saj so že izdali en zaporni naiog in štiri sodna obvestila, a krivde mu bržkone ne bodo mogli dokazati, saj .je ob končnih ugotovitvah kri va predvsem država, ki ni pravočasno poskrbela za jasne in ne sporne protipožarne norme.
Včeraj se .je oglasilo vrhovni) ra čunsko sodišče, ki bi moralo odobriti že 19. decembra leta 1981 sprejeti zakonski odlok o novili pro tipožarnih normah Odloka niso o dobrili. ker manjka predhodno mnenje višjega državnega sveta. O tem .je vrhovno računsko sodišče obvestilo vlado, ki pa se je sklicevala na že pozitivno mnenje pristojnih parlamentarnih komisij.
Fred pogrebom pa sta se včeraj v Rimu sestala Spadolini in minister za civilno zaščito Zamberletti, ki sta razpravljala o potrebnih u-krepih, da se v bodoče preprečijo take tragedije. Da pa bi bila mera te tragične zakonodajne groteske polna, je prav na dan tragedije stopil v veljavo vladni ukrep, ki vsai delno opravlja pomanjkanje določil glede protipožarne varnosti na razstaviščih. Za žrtve požara v Todiju pa je bilo prepozno. Vse kakor bi celo na podlagi teh za ga silce nezadostnih norm morali zapreti razstavišče. In prav med gasilci prihaja v teli dneh ao nra vega izbruha nezadovoljstva. Nji hova nenadomestljiva Služba je de ležna le drobtinic z državnega pro računa. Napovedana ustanovitev enot civilne zaščite, prav jutri bo o tem razpravljala komisija poslanske zbornice, ne more nadomestiti gasilcev v takih težjih primerih. Todi je navsezadnje vse brej kot nebogljena vasica, s svojimi 18 tisoč prebivalci .je imel pravice do malega gasilskega oddelka.
Ob vseh teh zapletih in polemi kali je edina zadovoljiva vest spo ročilo združenja italijanskih antikvariatov ki so sklenili, da bodo »ainf v sodelovanju gasilcev do
skrbeli za ustrezne protipožarne ukrepe na vseh svojih razstaviščih. Samodisciplina in dobra volja posameznikov, naj bi v bodoče preprečevali tragedije. Za sodobno državo pa so take rešitve ponižujoče in skrajno žaljive, a kot kaže trenutno ni boljših izhodov, saj državni stroj melje prepočasi in se vse preveč zatika, kot se ie zgodilo v primeru decembrskega od loka.
Požar popolnoma uničil kompoziciji milanske podzemeljske železnice
MILAN •— Prcdsinočnjim sta v po žaru popolnoma zgoreli dve kom poziciji milanske podzemeljske železnice na postaji Šesto Marelli Požar se je razširil tudi na podzemne strukture postaje, da znaša po prvih ocenah materialna škoda več milijard lir. Osebje in potniki so se pravočasno rešili, da ni pri-
šlo do tragedije. Odgovornost za požar si je kasneje prevzela neka teroristična organizacija v znak protesta zaradi procesa Moro. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da je teroristična organizacija le izrabila povsem naključni požar za svoje ustrahovalne namene.
Bombe na sedež organizatorjev nogometnega SP 1986
BOGOTA’ — V 18-nadstropnem poslopju kolumbijskega glavnega mesta, v katerem ima svoje urade finančna družba, ki bo organizirala svetovno nogometno prvenstvo leta 1986, so včeraj eksplodirale tri bombe, Eksplozija so povzročile veliko gmotno škodo in ranile vsaj tri osebe. Policijski organi domnevajo, da so atentat pripravili člani »Gibanje 19. aprila*. V poslopju so našli še vrsto drugih neeksplodiranih bomb.
(iiiiiuiiiiiitimiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiimiiuimiiiimiininiiiiuiviiiiiiiiiiiimniiiliiiiiiiM
SKRIVNOSTEN DOGODEK V FRANCIJI
Revolucionarne brigade ugrabile francoskega pisatelja J. E. Halliera?
V Parizu gledajo na ugrabitev z dokajšnjo skeptičnostjo
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — «Francoske revolucionarne brigade*, doslej povsem neznana organizacija, so po telefonu obvestile tiskovno agencijo AFP, da so ugrabile znanega pisatelja Jean Ederna Halliera. Policija je sicer malce skeptična, kajti Hallier je po sebnež svoje vrste, toda pisatelja od nedelje zvečer zares pogrešajo in preiskava je stekla z vso resnostjo. Dogodek pa toliko bolj odmeva, ker se Francija kar ne moro izviti iz terorističnega vala, ki jo je oplaknil v zadnjih tednih.
Po krvavem četrtkovem, atentatu v Ulici Marbeuf so bile v zadnjili dneh tarče razna francoska predstavništva v Libanonu in na Duna ju. kjer je včeraj popoldne teroristična krogla ubila mladega avstrijskega policista, ki je stražil trgovsko misijo francoskega veleposlaništva. V nedeljo so v Ljubljano od potovali štirie francoski policisti.
V SZ usmrtili podministra zaradi korupcije
MOSKVA - Kot piše včerajšnja moskovska »Pravda* so zaradi ko rupcije obsodili na smrt in usmrtili bivšega sovjetskega podministra v resorju za ribištvo Vladimirja Ri tova. Bivši podminister je z izrab ljanjem svoje funkcije ustvaril ile galno prekupčevaino mrežo, ki je bila povezana tudi s tujino, kamor so «izvozili* ogromne količine ka viara v lažni embalaži manj dra-
Prizorišče atentata na podpredsednika Banco Ambrosiano Roberta Ros oneja. V ospredju z odejo pokrito truplo ubitega napadalca	(Telefoto AP)
.....
S SOBOTNE PROSLA VE OB DNEVU VSTAJE V AZZANU DECIMU
«Za idejo je težje živeti kot pa umreti»
Govor poslanke TineAnselmi in koncert partizanskega zbora «Pinko Tomažič»
Ob dnevu vstaje se je delavstvo genovske ladjedelnice Ansaldo poklonilo spominu Giacoma Ulivija, ustreljenega, ko mu je bilo komaj 17 Ut. Na kamnitem pomniku je vklesana misel, ki jo je žrtev izrazila v po slavilnem pismu: »Za idejo umreti ni tako težko, teže je zanjo iiveti». Misel je na sobotni proslavitvi 25. aprila v Azzanu Deci-mu blizu Pordenona citirala med govorom pred spomenikom padlim za svobodo poslan ka Tina Anselmi in na vprašanje, kaj nam pomeni odporništvo, ki si ga je sama zašla vila, takole odgovorila: «Kot oboroženo gibanje je prešlo v zgodovino, kot politično dejanje pa ostaja neizbrisno vse dotlej, dokler bomo svobodni.*
Svečanost je priredila krajevna sekcija V7.Pl - ANPl s sodelovanjem občinske knjižnice in pod pokroviteljstvom občinske uprave, ki jo je' na zadnjih volitvah ob odločilni podpori- PSDI prevzela KD, medtem ko je po-
prej bila v rokah levice. V kulturnem sporedu na trgu pred županstvom so sodelovali osnovnošolci iri dijaščiua petih razredov nižje sred nje šole z izborom recitacij in pesmi uglašenih na mednarodno osvobodilno tematiko, sledil je nastop občinske jodbe, nato polaganje vencev, ob katerem sta poleg Ansel-mijeve kot nekdanje borke v odporništvu spregovorila zdajšnji župan Azzana Decima Vit lorio Bortolin in prvi župan tega kraja, bivši partizan Attilio Brun, proslavo pa je pomen Ijivo sklenil Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič»
Ansambel je izvajal tudi Simonitija Vstajenje Primorske, s čimer je vpričo demo-kristjanske poslanke le še podkrepil uvodno obrazložitev, v kateri je tajnik TPPZ Igor Pavletič predstavil zbor kot živo kulturno politično silo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s pripombo, da je Slovence nujno treba povsod in vsestransko zakonsko za
ščititi. V otipljivo pričevanje narodnoobramb ne vloge, ki jo odigrava vokalno - inštru-mentalni ansambel, in seveda širše vloge posredovanja narodnoosvobodilnih izročil mladim pokolenjem ne glede na narodnostno pripadnost, je predsednik TPPZ Gašperlin poslanki podaril ansamblove tri brošure in obe gramofonski plošči. Sporočilo predstavnici KD, ki je tudi sama pripravila zakonski osnutek o globalni zaščiti, je bilo jasno: Ne bomo dopustili, da nas kdorkoli Uigra, tem manj z varljivimi zakonskimi predlogi.
Anselmijeva, ki predseduje parlamentarni komisiji za razčiščenje afere P2, je v svojem govoru med drugim sicer poudarila nujo po spoštovanju pravic in svoboščin vsakogar, pogrešali pa smo vsaj besedico o miroljubnem in tvornem sožitju med različnimi narodnostmi v naši deželi. Vrzel so zapolnili člani partizanskega zbora sami, ko so po koncertu takšnemu sožitju posvetili Zdravico, (dg)
da bi raziskali sled za neznanko, ki je na Brniku najela opel avstrijske registracije, uporabljen ▼ atentatu pri Elizejskih poljanah. Avto je pod okni libanonskega tednik« »Al Watan Al Arabi* (Arabski narod) parkiral temnopolt moški, ki ga .je baje videlo nekaj prič, tako da na policiji že pripravljajo njegov fotorobot. Se vedno se tudi razvnema polemika o tem, ali so bil« francoske oblasti res pravočasno obveščene, da se v prestolnici mudijo sirski teroristi, ki da pripravljajo akcijo proti libanonskemu tedniku.
Pisatelj Jean Edern Hallier je priznan, vendar močno nekunformisti-čen ustvarjalec, sin bivšega generala in diplomata, tudi sam močno bogat in »buržujskih* navad, toda hkrati levičarsko usmerjen. Maja 1968 je na političnem prizorišču prvič dvignil veliko prahu, predvsem z mesečnikom «Mednarodni idiot*. Pozneje ie podpiral bretonske puntarje in nasploh regionalizacijo, pod Giscardom pa se je po De Gaullo-vem vzoru «izselil* na Irsko, od koder se je vrnil z rokopisom .jedk* protigiscardovske satire »Pismo mrzli ribi*. Med lansko predsedniško kampanjo je svoje pero vdin.ial Mitterrandu in nedavno je izšlo njegovo na.inovejše delo »Brevir za izkoreninjeno mladino*. Halber s«* je nenehno bodel tudi z uradnimi literarnimi inštitucijami. Iz protesta, ker so ga pri podeljevanju Goncour-tove nagrade vselej »spregledali*, je recimo ustanovil »antigoncourto-vo nagrado* — in si nakopal tožbo, ker je svojega nagrajenca izplačal z nekritim čekom. Toda ni ga kritika Id ne bi priznal, da je malo polemikov in romanopiscev ki bi se danes mogli kosati s Hallierom.
VILKO NOVAK
Obtožili
vojnega zločinca
LJUBLJANA - Temeljno javne tožilstvo v Ljubljani je 14. april* 1982 vložilo pri temeljnem sodišču v Ljubljani obtožbo, zoper Vinka Teliča, roj. 15. 7. 1921, Slovenca, državljana republike Avstrije, zaradi kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Šest mesečna preiskava je potrdila utemeljenost suma, da je obtoženi Vinko Telič v času od 9 . 2. 1943 do 13. 3. 1945. najprej kot pripadnik »bele garde*, kasneje pa kot pripadnik zloglasne «47. čete drugega Rupnikovega udarnega bataljona* na območju Cerknice in Loške doline storil proti civilnemu prebivalstvu in proti vojnim ujetnikom — partizanom več pobojev in mučenj.
Obdolženec je bil ves čas preiskave v priporu. Po vložitvi obtožnice mu je senat temeljnega sodišča v Ljubljani pripor podaljšal, (dd)
MADRID — En španski policaj .je izgubil Življenje, drugi pa je bil resno ranjen v predsinočnjem oboroženem spopadu s štirimi teroristi v Barceloni.
NEAPELJ — Nedeljska policija je včeraj aretirala štiri pripadnike mafijske družine «Nuova camorra* Raffaela Cutola. štiri mlade mafijce, ki so stari med 22 in 33 leti, so aretirali po daljšem zasledovanju. Na njihovem avtomobilu so policisti našli večje količine orožja in mu-nicije.